— Prerokovanje za prihodnje čase od častivrednega očeta LUDVIKA ROKA duhovnika reda sv. Frančiška na gori Sinaj Po izvirniku ki je prišel v Rimu na svetlo prestavljeno. V GORICI Na prodaj pri Pavel-u Bizjaku Bukvovezu v §kofjilobi Natisnil Paternolli. i09560 PREDGOVOR Ljubi Bralci, vem da je gotovo že vsak- teri iz med vas šlisal kar je prerokovala Šibila, da ko se bo pisalo 1888 ne želi da bi bili jermeni od njenih čevljev takrat na svetu, in tukaj, kakor bote pozneji slišali, nam je pa še bolj na tanko povedano po častivrednemu očetu Ludviku Roku in po Danjelu, in res, dragi Bralci, vse tako kaže; že v svetimu pismu od stareha za¬ kona beremo, da kadar so Ljudje pravega Boga zapustili in začeli po svoji lastni volji živeti’ takrat jih je Bog grozno hudo kaznoval z stra¬ šnimi težavami in nadlogami in še celo z smer- tjo, ker pa niso bili tako podučeni od Božjih Namestnikov, kakor smo zdaj, ako jih le hoče¬ mo poslušati zatoraj pa se lahko nadjamo, da ako se ne pobolišamo se bo v resnici tako zgodilo kakor je tukaj v tej knjižici preroko¬ vano. Bog je še ravno tisti in njegova ojstra pravica se še tudi ni nič spremenila, zatorej Ljubi kristjani delajmo pokoro, molimo in rav¬ najmo se po naukih kakor jih nam sveta ka¬ toliška vera zapoveduje in potem če nas Bog z nadlogami obiše se smemo zanesti, da nam da poterpežljivost in stanovitnost v veri in v 4 sim v dobrim, saj Bog še ni nikoli zapustil, teh svojih, in tudi nas ne bo ako bomo njemu zvesti, in ako pridejo čez nas kazni in težave se jih pa tudi ne smeno preveč bati zato ker nas naša katolška vera uči da le v Križu je naše zveličanje, drugod ga ni. Prvo prerokovanje. Poslušajte prerokovanje častivrednega očeta Ludvika Boka frančiškana! ki je bogoljubno obisko¬ val rojstni kraj našega odrešenika Jezusa Kristusa v Betlehemu in njegov grob v Jeruzalemu in se pri vsem tem več let v svetih deželah mudil. V 85tem letu svoje starosti je tamkej v veliki revščini in pomanjkovanji hodil od vasi do vasi, in kone- čno ko je bil 92 let star, prišel je na goro Sinaj. V puščavah, po kterih je moral do tje potovati, hranil se je večidel s koreninami in zelenjado. Ko so ga na gori Sinaj v tamkajšnjem samostanu pri¬ jazno sprejeli, je jako oslabel, moral se je podati v posteljo, kjer je sladko zaspal. Iz spanja se je zdramil navadno le po dve uri na dan, in je bil čisto pameten. Naj bolj čudno pa je bilo, da je celi ta čas živel brez jedi in pijače, dasiravno je vse skupaj trajalo 6 tednev. Kadar so ga prosili; naj vzame nekoliko hrane, je rekel da nič ne po¬ trebuje, ker so ga med spanjem nasitili angeljci. Ko je minulo 5 tednov, bil je še vedno bister in krepek, vendar je prosil naj pridejo k njemu čč. očetje : .Anton Fakineti, Anzelrn Bonaldi in Izi¬ dor Fabro, ter jih prosil naj ostanejo po noči in 6 po dnevu pri njegovi postelji, in določno odkril, da ga bode k sebi poklical za 7 dni opoldne naš nebeški oče. To se je tudi na tanko dogodilo. Pro¬ sil jih je dalje, naj jako pazijo na njegove besede, kajti Bog misli po njem mnogo stvari razglasiti, ki se bodo zgodile v svarilo ljudem, da se poboljšajo. Ko se je izbudil prvi dan je rekel: Imam vam nekaj povedati, kar mi je Bog razodel; reči, ki se bodo v kratkem dogodile, Bla¬ gor mu, kteri posluša to prerokovanje, in ga obrne sebi na korist, ker čas, v kterem se bode to vse zgodilo je blizo. Gospodar vseh kraljev mi je vka- zal, da vam naznanim njegovo voljo. V časih ne- volje in zadreg imejte potrpljenje. Po celi Evropi bodo se vneli strašni ljudski boji: Eden bode druzega razmesaril. Kerv bo v potokih tekla. Španska in Portugalska, te dve deželi, še mo¬ rate pokoro delati za mnogo krvi, prvič zarad gro- zovitnosti, s ktero ste si prisvojile Ameriko in tamošnje prebivalce na nečloveški način po tisočih morile, kakor ljubo živino vse zarad prekanljivega zlata; drugič, ker ste v Afriki toliko nedolžnih ljudi ropale, ki so vstvarjeni po božji podobi in jih prodajale, kakor ljubo živino. Prebivalci teb dveh dežel bodo se sami med sabo morili, mogočnika obeh prestolov bodeta vmor- 7 jena, — potem bodete se spet združili obe deželi in vladal bo to skupno republiko rojen Spanjolec. Vse bode potem spet mirno in varno: — pa njih zunaj na posestva bodo se ločile od teh dveh dežel; katoljška vera bode ondi, kakor sprva cvetela. Drugi dan. Francoska, kakor ova republika — bode imela zunajni boj. Brž ko zapusti armada državne meje, se ljudstvo spunta, in predsednika umori. Pri tej priliki bo krv strašansko tekla, vež nego polovica mesta Pariza bo prah in pepel. Posestva v Algieru bodo se odcepile od Francozke sužnosti i na pre¬ stol pride mož iz rodu pokojnega Bonaparti-ja. V Afriki bode vladal afrikauski princ, kateri je zdaj na Francoskem in širil katoliško vero. Tretji dan. Italija, oh lepa Italija! po tebi pretakam solze. En del tvojih cvetečih mest bode pokončanih, ti imaš grob za veliko Nemcev. Austrija bo se tru¬ dila da si Laško podjarmi, ali ta svobodoljubni narod se bo na novo povzdignil. Sardinski in nea- politanski kralji bodo zginili; Rim bode stolno mesto nove Italije. Varuj se tedaj Austrija, nada¬ ljevati boj, in po nepotrebnem moriti svoje sinove. 8 Italija bode svobodna ter bo ostala skala katoliške cerkve. Vsi drugi knezi v Italiji zgubijo svojo vla- darstvo. Četrti dan. Na ruskem se bodo godile grozovitne reči; tukaj se bode nahajal trdovratni boj mesta, vasi in gradovi se bojo rušili, strahoviti punt bo pokončal polovico' človeštva, cesarska družina, vse plemstvo in en del duhovstva mora od sovražne roke vmreti. V Petrogradu in Moskvi bodo ležale trupla vmor- jenih cele dni po ulicah, nihče jih ne bode pokopal. Cela Euska država se bode rozdrobila v različne male državp. Poljska zadobi svojo samostalnost in bo slovela med prvimi velevlastimi Evrope. Peti dan. Stara častivredna monarhija bode zapletena v mnogokervavih bojev, varuh stare vladajoče hiše bode dinastijo varoval. Dunaj bodo dvakrat napadli in ko ga bodo končno črtile vse narodnosti, bo imel mnogo pretrpeti. Dunaj postane pust, velike palače se bodo izpraznile, na Stefanovem trgu bo trava rastla. Plemstvo mora zginiti. Magjarski na¬ rod utone — Slavjani bodo se združili in vtemel- jili lastno slovanko izhodno mogočno kraljestvo, ter spodili Turke iz Evrope; v Carigradu polurne- 9 seča ne 1bode več, in pride križ na njegovo mesto. Od Carigrada širila se bo krščanska vera veličastno čez vse dežele. To vse se bode godilo v strašni grozovitnosti, pokrajine bodo zdihovale v hudih nadlogah. Nemške, avstrijske dežele pražile se bodo Nemčiji in živele v lepi slogi. Kraljestev in kne¬ ževin večne bo ampak le edina Nemčija. Ena pa¬ noga cesarske rodovine dobi nemško cesarsko kro¬ no, ta bo okrepčala Nemčijo in vsled modrega nje¬ nega vladarstva se bode širila sloga in blagostanje. Takrat bo Nemčija glede blagostanja in moči pre¬ kosila vse drage države, ker Bog varuje to vladar¬ sko hišo. Kralji in knezi bodo se svoji časti odpovedali in pruskega kralja še čakajo hude zadrege. Šesti dan. Angležka, ta kupčijska država, ki je zarad golega dobička podpirala vse krivice, bo se preobra¬ zila v grozno stanje. Irska združena s Skodsko, bo¬ de Angleško zatrla, in odpodila kraljevsko rodovino. Polovica prebivalcev moralo bo na bojišči vmreti, za tem pride revščina in uboštvo, vsa zunajna po¬ sestva odpadejo. Belgija, Holštajn, Šlezvik in Švicarska pridru¬ žijo se Nemčiji, Denemark »vedski. Po tem takem postane Švedska, Denemark in Norvegen mogočna država, 10 Iz Evrope pregnani Turki naselijo se v Aziji; Jeruzalem postane stolno mesto. Mnoge skušnje in poduk, bode jih v hudih silah pripravil k temu da sprejemejo Kristusovo vero. Sreča in blagoslov bo potem v teh deželah doma. Egipčanski kralj bode umrl in tudi ta dežela bode vživala jeruzalemske dobrote. Sedmi dan. Izbudivši se, je djal; „Danes sem zadnji dan med vami, ob dvanajsti uri grem v nebeško kra¬ ljestvo, Gospod vam je po moji osebi mnogo razo¬ del in človeštvo spodbujajte, naj pokoro dela in se poboljša ? Dolgo že je gledal Gospod, kako se ljudstvo pači in kvari, mislil je vse človeštvo vničiti, ko je pa videl, da vsi grehi izviraj o iz sredne velike go¬ spode in bogatinov, je še za zdaj človeštvo sploh prizanesel. Pri vsem tem bo pa vendar opazovati med ljudmi strašna bolezen, hudi boji, glad, jok in stok. Kobilice in druga trpljenja bodo mučile svet, godile se bodo take reči, da bode zemlja po¬ lovico ljudi zgubila. Bogatini pridejo ob svojo bo¬ gastvo, reveži pa bojo obogateli. Potem se povrne na svet srečna zadovoljnost, ljudje bodo spet ve¬ rovali na pravega Boga in srečno na tem svetu živeli. Antikrist je v različnih podobah že na sve¬ tu in se trudi vernike zapeljevati, prikaže se celo 11 kot krivi prerok, da bi širil nove nauke. Stano¬ vitni pridejo v nebeško kraljestvo. Nebeška znamenja se bodo prikazala. Odre¬ zane suhe cvetlice začele bojo vnovič zeleniti in cvesti. Stanovitni v veri bodo to vse zadovoljno gledali, osrečila jih bodo rodovitna leta. Leto 1897 bode zacelilo vse rane; blagor jim ki ga učakajo. Na zadnje Vas prosim bratje moji, pošljite kar sem Vam govoril svetemu očetu v Run, da bode on to svetu razglasil. Blizo dvanajste ure pogleda proti nebu in ko ura dvanajst odbije, je vskliknil !„ Nebeški oče, jaz pridem ! Umrl je mirno, videl se mu ja smehljaj na obrazu, i na neki neznani način se je po sobi te¬ ga svetnika razširila lepa dišava. To se je zgodilo na dan spočetja božje po¬ rodnice device Marije leta 1846 po Kristusovem rojstvu. Drugo prerokovanje kralja DANJELA. Ljubi eitalelj! Tistih prerokovanih rečji, ki so se godile do leta 1881 nisem hotel posloveniti, ker so nam uže znane. Kar se bode godilo pa v prihodnje, to naj tukaj popišem. Od leta 1886 do 1897 bode huda za ljudi. Leta 1886 pričele se bodo slabe letine; ljudje bodo silno premeteni in znane jim bodo unetnije. Za usako delo imeli bodo stroje t. j. mašine, po vsa- kej grapi drdrala bode železnica in v vsakem kotu imeli bodo šole. Slabih ljudi bo use polno na sve¬ tu, dobrih pa le malo. Ljudje bodo zelo nečimerni, lišpali se bodo tako, da ne boš ločil kmeta od gospoda. Tiste dni bode strašno narastla golfija laž in nečistost: lakomnost se bode povlastila skoraj vseh : drug druzemu ne bo verjel. Ljubezen bo izginila, nastopilo pa bo obrekovanje in zaniče¬ vanje. Vbogim ljudem bode tako hudo da bodo obu¬ povali davki bodo tako strašno narastli da bode kmet izgubil svoje posestvo. Pa tudi gospoda bo veliko trpela, ker bode drug druzega sov¬ ražil, čertil in preganjal. Brat bo zoper brata, 14 in soseda. Svet bo tako rekoč poln hudobije in pregrehe. Tedaj bo pa Bog poslal svojo kazen ; prišla bode lakota, bolezen in nagla smrt. Pričele se bodo krvave vojske. Leta 1883, ko bode sv. Marka, Velika noč dal Padovski Anton Binkoštval, sv. Janes bo molil sv. Telo klečje. Takrat bo vpev cev svet gorje. Nastala bo dragina, prodajali bodo posestva ; in posestnik bo prosil polajšanja. Ljudje pa ne bo¬ do vslišani, in zato bodo dvignili in razklicali re¬ publiko. Po vseh krajih se bodo ljudje morili, ta¬ ko da bo tekla kri kar v potocih. Razdejali bodo mesta in vasi, gradove in tovarne ali fabrike. V teh bojih bodo pomorjeni vsi hudobni in krivični, pobožni bodo pa ostali po čudoviti režitvi še na svetu. Vse to bode trpelo do lato 1897. Potem se bode povrnil zopet mir prava krščanska vera razevetela se bode zopet na svetu. Vresničila se bode beseda Jezusova, da sv. cerkve ne bodo premagale vrata peklenska. Nastopile bodo neizre¬ kljivo dobre letine in ljudje se bodo ljubili krščan¬ sko mej saboj. Ljudi bode malo na svetu, ker jih bo več kot polovica pomrlo v bojih. Ostali pa bodo sreč¬ ni in veseli, ter se povpraševali : *kako si, prija¬ telj ostal še na svetu?,, Vsi pa bodo Boga hvalili in častili, da jih je ohranil na svetu. , / 1 ; : ■ I ' '■,> v \ ’ | 4• ’ ' ds V , I i V > , *% Jr f **h v r 'mmm m iSsi