Štev. 3. Leto LXIII. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40'— Din, za naročnike v inozemstvu 60 — Din letno. Posamezna številka po 1— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista. 1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 1 Din za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativa« stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine Volitve zastopnikov osnovnošolskega in meščansko-šolskega učiteljstva v višji šolski svet. Na temelju razpisa pokrajinske uprave. oddelka za prosveto, s katerim so razpisane nove volitve naših zastopnikov v višji šolski svet, poživljamo vse tovariše in tovarišice, organizirane v UJU poverjeništvo Ljubljana, da volijo disciplinirano naše kandidate, ki jih je postavil širji sosvet na svoji seji dne 28. decembra 1922 s soglasnim sklepom ob navzočnosti predsednikov oziroma delegatov vseh okrajnih učiteljskih društev. Vsak volilni upravičenec voli na podlagi naredbe po dva zastopnika kot člana in po dva zastopnika kot namestnika. Širji sosvet je na svoji seji posebno povdaril princip, da je smatrati namest-nike(-ce) popolnoma ravnopravnim pravim članom, ker imajo vsak čas pravico vstooiti za svoje člane na seje višjega šolskega sveta in je zato potreba samo sporazuma med članom in namestni-kom(-co). Naša organizacija izvršuje sklep šir-ie^a sosveta in določa za razpisane volitve 3 volilna okrožja, zato določa porazdelitev volilnih upravičencev nastopno: Tovarišice in tovariši okrajnih učiteljskih društev: Mežiška dolina. Marnberk, Maribor (okolica), Maribor (mesto). Sv. Lenart, Ljutomer. Murska Sobota, Dolenja Len-dova. Ormož, Ptuj, Slovenjgradec in Konjice zapišejo na glasovnice: Člana: 1. TOMAŽIČ IVAN, nad-učiteli v Mariboru. 2. GNUS ANTON, šolski ravnatelj na Dolu pri Hrastniku- Namestnika: 1- GODEC MARIJA, učiteljica v Limbušu ob Dravi. 2. MIKLAVČIČEVA JANJA, nadučiteljica v Kranju. Tovarišice in tovariši okrajnih učiteljskih društev: Šmarje - Rogatec. Šoštanj, Slov. Bistrica, Gornji Grad, Savinjsko, Celje. Laško. Kozje, Brežice - Sevnica. Krško, Novo mesto in Litija zapišejo na glasovnice: Člana: 1. GNUS ANTON, šolski ravnatelj na Dolu pri Hrastniku. 2. JELENC LUKA. ravnatelj meščanske šole v Ljubljani. Namestnika: 1. MIKLAVČIČEVA JANJA, nadučiteljica v Kranju. 2. WASCHTE ILKA. strokovna učiteljica v Ljubljani. * Tovarišice in tovariš! okrajnih učiteljskih društev: Kočevje, Logatec, Ljubljana (okolica), Ljubljana (mesto). Radovljica, Kranj, Kamnik n Črnomelj zapišejo na glasovnice: Člana: 1. JELENC LUKA, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani. 2. TOMAŽIČ IVAN. naduči-teli v Mariboru Namestnika: 1. WASCHTE ILKA, strokovna učiteljica v Ljubljani. 2- GODEC MARIJA, učiteljica v Limbušu ob Dravi. Poživljamo vse tovarišice in tovariše, da izpolnijo svoje glasovnice natanko v zgoraj navedenem redu in da se ravnajo točno in vestno po izdanih predpisih in določenih okrožjih ter tako pripomorejo, da se ne izgubi noben naš glas. Kandidate volimo brez ozira na to, kateremu delu Slovenije pripadajo. Izvo- ljeni od nas vseh. bodo zastopal! tudi v višjem šolskem svetu interese nas vseh! Ker nastopamo na volitvah disciplinirano v interesu ugleda in koristi svojega stanu in šolstva, smo uverjeni o častni Izvol tvi enotne kandidatne liste, ki io te soglasno sklenil širji sosvet, v katerega imenu izdajamo ta proglas! Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu, poverjeništvo LJubljana, dne 10. januarja 1923. Rudolf Dostal, strokovni tajnik. Mirko Fegic, glavni blagajnik. Ivan Dimnik, urednik »Uč. Tov- Pred volitvami naših zastopnikov. Nahajamo se pred volitvami učiteli-sk h zastopnikov v višji šolski svet. Poleg zaupanja in časti, nalaga to zastopstvo tudi mnogo dela. odgovornosti in vsestranske informiranosti na vseh poljih našega stanu in šolstva, tako da ni biti lahko dober zastopirk v tej korporaciji. Naši zastopniki so se trudili, da so šli vselej informirani na sejo; pred vsako se; o ; so imeli še posebej oredoosvetovanie, da | so dobili še kake informacije o posameznih točkah, da so se zedinili za enoten nastop in so pridobili za posamezne slučaje tudi druge člane (neučitelje) viš.ega šolskega sveta, v korist celoti in v korist noedincev. Najtežji del nj hovih odgovornosti in odločitev so bile personalije- Ustreči vsem za eno samo mesto ni mogoče! Ozirali so se zato na direktive in načela, ki jih je za imenovan:a določala naša organizacija in ki iih ie predlagalo učiteljstvo potom svorh okrajnih učiteljskih društev. Morda kdo ni bil zadovoljen s to ali ono odločitvijo viš;'ega šolskega sveta!? Vali krivdo in vso odgovornost zaradi tega na nje! Vpraša nai dotičnik najpreje samega sebe: ali jih ie dovoljno infornr-ral o dotičnem slučaju in ako je sploh kaj storil v to. da se jim objektivno pojasni slučaj in zahtevo!? Iz časti in pravic, ki smo jih dali našim zastopnikom, izhaia tudi njihova dolžnost. da se informirajo za posamezne slučaje. Da, res je! Toda tudi iz naših pravic, da zahtevamo od njih. izhaja naša dolžnost, da j'h Sami prei informiramo in iim oripomoremo do čim obiektivnejše izvršitve njihovih natag! Ne smemo pa tudi pozabiti nikdar, da niso oni večina v višjem šolskem svetu; da ie poleg njih zastopana vlada — ki našim težnjam sicer ni nasprotna, kakor v bivši Avstriji — še z večjim številom od naših zastopnikov: da so poleg tega zastopani tudi učitelji, ki često nimajo mnogo umevan a za sklad z našimi nazori: da so v višjem šolskem svetu tudi zastopniki, ki so principijelni nasprotniki vseh naših teženi in šole. Treba je torej vešče in že preizkušene roke. da si zna oridobiti zauoanie večine in da prodre z našimi predlogi in zahtevami. Zato smo si izbrali kot kandidate tovarišice in tovariše, ki imajo te sposobnosti in ki irnaio voljo za to delo! Kot svoje zastopnike smo izbrali tovarišice in tovariše, ki nam jamčijo s svojimi osebami, da bodo zastopali interese vseh kategorii šol in učiteljstva enako, kakor jih bo označevalo učiteljstvo potom svoje organizacije. Oni nam jamčijo, da bodo vedno v čim tesnejšem kontaktu z organizacijo, zato je dolžnost vsakega organiziranega člana, da pripomore organizaciji do častne izvolitve njenih kandidatov! Kandidati nam jamčijo, da bodo z enako vnemo zastopali šolstvo in učiteljstvo osnovnih ali meščanskih šol. učiteljice ženskih ročnih del, otroške vrtnarice, učiteljice zabavišč, učiteljstvo za abnormalno deco itd., četudi sami slučajno ne nripadaio dotični kategoriji. Vodstvo organizacije ie uvidelo nujno ootrebo enega zastopnika izmed učiteljstva obmejnega šolstva v višjem šolskem svetu, zato ie tonot izvedlo tudi to nu no in upravičeno potrebo- LISTEK. Pedagoško-didaktične smernice kiparsko-rezbarskega pouka. Napisal prof: Alojz R e p i č. 1 ekom mnogoletnega poučevanja na obrtni šoli sem zasledoval napredovanje gojencev in učinek posameznih pedagoško-didaktiških metod na različno nadarjenost in različen značaj učencev, Na drugi strani nisem mogel prezreti novih in težkih zahtev, ki iih stavi izpremenjeno in moderno življenje na absolventa obrtne šole. Na obeh poljih opazovanja pridobljena izkustva so me dovedla do spoznanja splošnih pedagoško-didaktiških načel, ki jih mora uvaževati tudi vsak drug učitelj kiparsko-rezbarske stroke, ako hoče vzgojiti iz učepca dobrega in praktičnega pomočnika ter samostojnega mojstra. O pravilnosti podanih, iz izkustva posnetih misli, me ie prepričala njih uspešnost sama, ponovno so mi pa tudi potrdili to učenci in mojstri, kajti na podlagi teh načel se mi je posrečilo s triletnim poukom učence v kiparski in rezbarski stroki izvežbati do tolike praktične popolnosti, da so jih mojstri z veseljem sprejemali v svoje delavnice kot spretne in samostojne pomočnike. Navedene misli priporočam, da jih tudi vsak učiteij-tovariš praktično preizkusi in mi prijavi svoje opombe. Učitelj ne sine nikdar prezreti bistva pouka sploh, namena, inaterijala, sredstev (orodja) lastnega pouka. Bistvo vsakega pouka obstoji namreč v ponavljanju. Učitelj ponavlja z učencem toliko časa kako vsebino ali delo: 1. da se mu vtisnejo v spomin trojne, zanesljive predstave; 2. da dobe te predstave s ponavljanjem ročne vaje natančno in tinierjeho v oblast in popolno spretnost mišic, da se v delu vedno in istočasno udejstvujeta točna predstava in enako točna poteza, gib. mišic v rokah. S ponavljanjem, vajo, se vežbata torej vedno spomin, razum in este-tični občutek in z mišicami delujoča roka obenem. Kajco važno je, ozirati se vedno na oboje, sledi že iz dejstva, da imajo nekateri ljudje kot kritiki izvrsten umetniški spomin in okus, a njih nerazvite ali neizvežbane mišice rok ne znajo narisati niti najpriprostejše oblike. Namen kiparsko-rezbarskega pouka je, z vežbanjem očesa in roke, s ponavljanjem gotovih vidnih predstav in ročnih vaj v gotovem času (n. pr. v treh letih) razviti učenčevo sposobnost in sicer po nadarjenosti, ali samo reproduk-tivno sposobnost, da po naročilu in predlogi. vzorcu, hitro in pravilno izvrši dano delo, ali pa izredno produktivno sposobnost, s katero učenec samostojno napravi in izvrši načrt. Dočim išče rokodelec, obrtnik, s svojim izdelkom le prozaično korist in praktično uporabo ter so umetniku merodajni le vedlki lepote in umetnosti, služi učenec kiparsko-rezbarske šole dvema gospodujočima silama: koristi in lepoti ter zavzema tako posredujoče mesto med navadnim rokodelcem in umetnikom. Združujoč v neki srednji meri nalogi obeh: praktično korist in zabavno lepoto. Vedno pa polaga na tehtnici koristi in lepote glavno težo na praktično stran v dvojnem pomenu: 1. učenec se mora navaditi praktičnega, hitrega in točnega dela; 2. učenec se mora naučiti praktično računati z materijalom in časom ter delom. Do teh misli sem prišel po sledečem izkustvu: večkrat se pripeti, da učenec, absolvent obrtne šole opusti svoj poklic in si poišče drugo delo brez ozira na to, da je s šolanjem na obrtni šoli izgubil toliko let ter povzročil državi In staršem občutne stroške. Zakaj to? Ker je prinesel z obrtne šole premalo samostojnosti in praktičnega znanja. Ako pride tak učenec k mojstru vprašat za delo, je prvo vprašanje: Kje si se Izučil? Odgovor »z obrtne šole« je dovolj, da ga mojster takoj odkloni, rekoč: »imel sem jih že več z obrtne šole, a nobenega nisem mogel ra- biti, ker delajo prepočasi«. Kar se mora pri meni izgotoviti v dveh dneh, potrebujejo na obrtni šoli štirinajst dni ali celo mesec. Pri tem pa ne smemo prezreti obtežilne okolnosti, da vlada i pri mojstrih i praktičnih pomočnikih neka ani-moznost proti obrtni šoli sploh, neka konkurenčna ljubosumnost, češ, v naši delavnici se učenec še bolje izuči nego na obrtni šoli. Zato pa mojstri iz principa več zahtevajp, nego bi smeli od začetnika, sam« da bi označili obrtno šolo kot nepraktično. Potem ni čudno, da mora učenec obrtne šole brez praktične podlage samostojnosti obupati in se poprijeti drugega dela. Dandanes ni več tako kakor pred 40. leti. Delo se je enostavno naročilo in vprašalo za ceno šele potem, ko je bilo delo že dovršeno. V sedanjem času ie drugače! Vsak naročnik hoče najprej vedeti za ceno in se potem obrne še na druge tvrdke in naroči pri najcenejšem ponudniku. Današnja konkurenca zahteva torej od učenca posebne praktične izobrazbe, sposobnosti za konkurenčno delo. Zategadelj je tudi neobhodno potrebno, da se učenec že začetkom v delavnici opozarja na cene materijala in cene dovršenega dela. Tako se učenec že v šoli navadi, zahtevati primerno ceno za naročeno delo. Doslej se je ta praktična stran pouka vse premalo vpoštevala po šolah. (Dalje prih.) Tovarišice, tovariši! Koncem mese- j ca bomo šteli Vaše glasove, ki jih oddaste organizaciji. Izkazala se bo Vaša stanov- j ska zavednost in disciplina, kadar dvigamo stanovski prapor! Izkažite, da ste J preko vseh osebnosti, strogo in disciplinirano za organizac jo Pokažimo, da imajo naši zastopniki močno in disciplinirano organzaciio za sabo. dairno i'm s tem moč in ugled! Držimo se strogo izdanega proglasa, da ne bo izgubljen noben naš glas! Preveč dobrega. Sedaj, ko se je polegel vihar svetovne vojne, stremimo za ozdravljenjem ran, ki jih je vsekala tako na gospodarskem polju. kakor tudi v socijalnem in moralnem življenju. Kakor do vsakem moralnem in gospodarskem potresu se tudi danes pojavlja vse polno novih idej. ki hočejo z različnimi reformami popraviti ali na novo zgraditi, kar se ie zrušilo, oziroma kar ne odgovaria več duhu časa. Najbolj živahno gibanje se je začelo seveda tam. kjer je' pričakovati najzaneslj;veijšega uspeha, kjer se polaga temelj vsemu napredku, namreč v šolstvu. Vselej pa se poleg dobrih in koristnih misli poraiiajo tudi slabe, ki na prvi pogled obljubljajo bogvekai. a imajo za posledico ravno nasprotno, kakor so hotele doseči. Treba je torej skrbno preudariti, predno se česa novega loti. kajti eksperimenti so posebno v šolskem delu silno dragi, ako se kon-čaio z negativnim rezultatom. Mislim namreč na osnovno šolstvo ori nas v Sloveniji- Odkar smo svobodni, naravnost dežuje različnih naredb in odlokov od naših šolskih oblasti, ki bi rade kar čez noč vse preuredile in napravile iz ljudskih šol nekake univerze v miniaturi. da bi po dokončani šolski dobi odpuščale že gotove kmetovalce in gospodinje ter rokodelce, ki naj bi poleg materinščine obvladali tudi jezike sosedov in razun tega pa naii bi bili uvedeni v razumevali;e raznih umetnosti, kakor slikarstva in glasbe. Zahteve, ki se stavijo danes osnovni šoli. so nedvomno pretirane, katerim ne morejo zadostiti v polni meri niti naiboljše šole v krajih z dobrimi so-cijalnimi razmerami, kaj šele druge, ki so v tem oziru mnogo na slabšem. Ne va-raimo sami sebe, češ, sai se da vse doseči, pa poglejmo rezultate takšnega nervoznega hlastanja, h kateremu silijo uči-telia sedanje zahteve. Na videz večkrat blesteči uspehi, toda pri veliki večini učencev visi vse v zraku in v nekaj tednih se zruši in razblini, ker ni bilo časa, da bi se snov utrdila in postala trajna last učenčeva. O tem pričaio ponovne pritožbe srednjih in meščanskih šol, ki. in sicer ne čisto po krivici, valijo krivdo slabili učnih uspehov na osnovne šole. Največji greh se je napravil z uvedbo treh jezikov v osnovno šolo. Mislim, da ie ni države na svetu, kjer bi se v ljudski šoli poučevala poleg materinščine še dva druga jezika. Kako nai otrok v 3- ali 4. šolskem letu, ko so njegove duševne zmožnosti še zelo šibke, ko mu dela mnogokrat še domača govorica preglavice, s pridom sledi trem jezikom, jih razlikuje in si jih zapomni. Seveda se najdeio izjeme, a te vendar niso merodajne in še teh Mezzofantijev in Čopov ie malo. Kar se tiče pouka srbo-hrvatskega jezika, je gotovo potreben v svrho bližnjega spoznavanja z našimi južnimi brat. Toda 3. šolsko leto je za to vsekakor pre-rano. Perfektnega znanja se v osnovni šoli ne bo doseglo, toliko pa, kolikor je potrebno za medseboino spoznavanje, se lahko priuči v zadnjih dveh šolskih letih. Pa se bo kdo oglasil, češ, da tako nazira-nje ni jugoslovansko in da zapostavlja važnost tega predmeta, ki naj nas hitro privede do notranjega ujedinjenja- Toda bodimo iskreni! S samim znanjem jezika — ako bi se dalo to sploh doseči — ne bomo vcepili v dušo in srce otrokovo obenem tudi še. ljubezen do našega celokupnega naroda in domovine, ampak s pre-oblaganjem povzročimo prej nasorotno. zlasti ker daiemo s tem različnim sovražnikom ujedinienja še več orožja za njihovo razdiralno delo, ki imano spričo današnjega razpoloženja našega ljudstva prece lahek posel. Prei moramo s pomočjo nrle domače govorice izruvati iz src našega zapeljanega rfaroda mržnio in sovraštvo do srbskega plemena, katero še danes netijo lahkovernemu ljudstvu zvesti sluge nekdanjih tlačiteljev. Ko bo vzplapolala prava ljubezen do ožie rodne grude, potem bo našla odprta srca tudi ideja jugoslovanska in šele tedai bodo pripravljena tla za jezikovno ujedinienje. Žalosten dokaz, kako nam še tiči v mozgu in kosteh naša hlapčevska narava, sramotna dedščina robskih dni, je Pa polaganje tolike važnosti na pouk nemščine. ki bi se lahko brez vsake škode odpravila iz slovenskih šol. Ne le. da močno obremenjuje učenca in učitelja, ki morata ccpit svoie duševne sile in tratiti čas na račun materinščine, ie sedaj v svobodni domovini s-koro popolnoma izgubila svoj pomen. Tudi čisto praktične potrebe nas ne silijo k učeniu nemščine. Današnji gospodarski položaj v nemških državah pač malokoga mika čez mejo, a v bodočnosti. ko se pri nas razmere uredijo, bo doma za vse dosti kruha. Onim pa, ki imaio kot uradniki in trgovci opravka v inozemstvu, nudijo srednje in strokovne šole prilike dovolj, da se priuče tujim je-z kom- Če bi se hoteli v jezikovnem pouku dosledno ozirati na svoje sosede, kakor se argumentira upravičenost in potreba nemščine, potem bi morali uvesti še italijanščino in madžarščino. Zakaj pa na primer Avstrija, ki je nedvomno mnogo t olj odvisna od svojih sosedov nego mi, m uvede v ljudske šole češkega, slovenskega. italijanskega ali madžarskega jezika? Zato. ker tam vedo, da bi bila to velika coklia pri pouku, ker poznajo važnost materinščine, ki je podlaga vsaki izobrazbi. zato ker ljubijo in se s ponosom ia dosledno poslužujejo le svojega jezika. Posnemajmo vendar tudi vrline drugih rarodov in uvažujmo v prvi vrsti svoi slovenski iezik, da bo končno izginila med rami sramotna navada, da v lastnem domu — česar ni najti nikjer drugod — iz ! olega hlapčevstva strežemo tujcu, za-! leternu sovražniku, v njegovem jeziku. S 1<"m si ne oridobimo niecove naklonjenosti. ampak vzbuiamo le zaničevanje. V želji, ustreči vsem mogočim potre-1 am praktičnega življenja, pozablja osnovna šola na pravi namen in smoter, namreč vzgojo. V naglem hlastanju naprej in vedno naprej, se mora pri tej obl-1 ci predmetov zelo zanemarjati vzgojno stran pouka, posebno pa aktivno sodelovanje učencev. Koliko vzgojnih momentov nrezre učitelj, oziroma jih ne more izkoristiti, ker mu nedostaja časa. In s tem ¡■■ti vedno bolj oddaljujemo od ideala, za katerim naj stremi vsaka šola sploh, namreč, vzgojiti »rod bistrih glav. pridn h rok in usmiljenih src«. Bodi nam vzgoja prvo, kar se pa tiče materijalne plati, držimo .se zlate sredine in načela: rajše mani, pa tisto dobro in temeljito. Zlasti pa posve-ča'mo posebno pažnjo materinščini, edini solidni podlagi napredka in omike. iz Jugoslavije. POZIV NA JAVNO ANKETO! Vse tovariše in tovarišice, ki jim je mar na tem, da zadobi naše narodno-prosvetno delo stalnejšo, sistematično in bolj praktično in za naš stan bolj ekonomično obliko, pozivamo, da se udeleže javne ankete, ki io s tem otvar-jamo. Oblika ankete bi bile pismene razprave o tem vprašanju, ki naj bi se opirale tako na teorijo, kakor tudi na praktična izkustva. Naj pove vsakdo svoje mnenje o tem velevažnein vprašanju za naš stan. Razprave naj bi se nanašale na sledeče teme: 1. Polja narodno-prosvetnega dela. na katerih se je učiteljstvo dosedaj že udejstovalo. 2. Uspehi in neuspehi, po-greški narodno-prosvetnega dela, na podlagi izkustev v praksi. 3. Program in smernice našega narodno - prosvetnega dela. 4. Metoda, način izvajanja, taktika pri našem narodno-prosvetnem delu. 5. Literatura za narodno-prosvetne delavce. 6- Sodelovanje Pri nar.-prosvetnih društvih in napravah izven šole. 7. Narodno-prosvetno delo potom šole: šolski odri, šolske iavne judske knjižnice, ljudska predavanja (akademije, univerze, roditeljski večeri) v šoli. pevski zbori šolske in šoli-odrasle mladine, tečaji itd. 8. Organizac -ja našega narodno-prosvetnega dela. 9. Pomanjkljivost in smernice za vzgojo uči-teljstva za narodno-prosvetno delo. 10-Učiteljice in narodno-prosvetno delo. 11. Na katerih poljih nar.-prosvetnega dela lahko sodeluje vsaka učiteljica? 12. Učiteljice in šolske javne ljudske knjižnice itd. itd. Posamezniki lahko javijo tudi druge teme, o katerih bi bilo potreba razprave in jih bo uredništvo razpisalo- Razprave je pošiljati na uredništvo Učiteljskega Tovariša, Ljubljana, Učiteljska tiskarna. Oglasijo naj se vsi narodno-prosvstni delavci, naj nihče ne izostane, četudi še s tako kratkim prispevkom. Razprave se bodo uporabile: 1. Za naš stanovski tisk. v kolikor naj služijo v orijentacijo učiteljstvu pri narodno-prosvetnem delu. 2. Se bodo oddale narodno- prosvetnemu odseku, da jih izpopolni in pripravi za sistematično urejeno celoto ter črpa iz njih potrebne podatke za svoje delovanje. 3. Jih odda ta t skovnemu odseku, da jih isti po možnosti izda kot brošuro v stalni »Stanovsko-strokovni knjižnici nov. UJU v Ljubljani«, ki je bila osnovana z novim poslovnikom ter brošuro razširi med učiteljstvo. V kolikor bode iz posameznih mnenj in razprav sestavljena celota, bodo spisi obiavljeni brez podoisa: drugače pa le na izrecno željo s podpisom. Uredništvo Učiteljskega Tovariša. — Naknadni krediti. Za nagrade dušnim pa-stirjem-veroučiteljem, učiteljem na ekskurendnih šolah in oddelkih za oddaljene ter za nestalno nastavljene učiteljice ž. r. d. (ne pa za potnine — prehrano in dnevnice) je prejel višji šolski svet naknadne kredite za čas od 1. januarja 1921 do 31. julija 1922. Te nagrade se izplačajo takoj, ko vpošljejo prizadeti podatke v smislu razglasa, ki bo objavljen te dni v Uradnem Listu. — Poziv tovariš cam in tovarišem! Vse tovarišice in tovariše pozivamo, da čimprej izpolnijo svoje gasovnice, kakor je označeno v današnjem pozivu in jih oddalo šolskim voditeljem, da se ne bo pripetilo kakor zadnjič, ko so nekatera šolska vodstva prepozno doposlala glasovnice in ie šlo tako mnogo naših glasov v izgubo? Kakor smo informirani, dobe volilni upravičenci poleg glasovnic tudi enotne uradne kuverte. — Tov. Drag. Humek nam je poslal dopis v katerem v polnem obsegu potrjuje izjavo našega pov. UJU tov. ravn. Jelenca na seji širjega sosveta v zadevi neosnovanih govoric, ki ise posebno širijo v krogu meščanskošolskega učiteljstva v Celju. — Doousti za obisk višje pedagoški šole. Ti dopusti so letos povzročili mnogo razburjenja- Člen 7. uredbe o višji pedagoški šoli od 30. 8. 1920, ki ima zakonsko veljavo, ¡priznava učiteljem, ki obiskujejo višjo pedagoško šolo. neskrajšane službene prejemke. Kdor je torei sprejet v višjo pedagoško šolo, ima s tem tudi že dopust z vsemi službenimi prejemki. Prošnje za sprejem v višjo pedagoško šolo bi se pač morale pošiljati službenim potom preko višjega šolskega sveta, ki more presodti. ali so prosilci res primerni, jih priporočiti in mora tudi vedeti pravočasno, kdo je ■soreiet. da preskrbi namestnika zanj. Primerno število obiskovalcev v. ped. š- se mora vsako leto vpoštevati pri sestavi proračuna. (Po informacijah v ministrstvu nrosvete: F. Vajda.) — Odlikovani so z redom Sv. Save V. ki. za zasluge na literarnem in prosvetnem polju: dr. Tomaž Romih, Janko Zirovnik, Ivo Trošt. Fran KocbeK, Josip Rajšp, Fran Grm, Fran Črnagoj. Ljudevit Černej, Matei Lihtenvalner. Božo Rae'č- — Posnemanja vredno društvo je Radovljiško uč. dr. Poslalo je 5.000 Din (20.000 K) za Učiteljski konv kt kot prvi delni donesek iz prodaje blokov za Uč. konv V dopisu navaja marljivi načelnik odseka' Ako bi vsako društvo storilo svoio dolžnost, bi bil ta znesek lahko že zadnji, ne pa prvi. Nekatera društva so bloke vrnila, ker si niso hotela vzeti truda, da bi iih razpečavala, druga društva se na ne ganeio in ne dajo niti glasu od sebe-»Ne gre« — ne drži, če gre nekje, gre tudi drugod. Pohvalno moramo omeniti ooleg domačega v prvi vrsti konjiško, potem ljutomersko uč. dr. Tudi druga se marljivo gibljeio in naj nam oproste. da iih ne navedemo imenoma.« — Oprav lne doklade šolskih voditeljev. Kakor smo prejeli informacije, ni uoanja. da bi se te doklade in ostale postavke črtane v prosvetnem proračunu dale doseči v budžetnem letu 1922—23. Te stvari se morajo staviti v posebnem predlogu v nov proračun kot »obaveze iz ranijih godina« in se bodo izplačale za letos šele v bodočem proračunskem letu- — — Letošnji počitniški izlet. Začetnik v svojem učiteljskem poklicu, ki si je po težkih vsestranskih borbah ugladil pot do realnosti življenja, premišljuje, kako bi razbistril ihiipregnirane možgane in stopil v štadii samoizobrazbe s kolikor mogoče majhnimi denarnimi sredstvi in si v manjših dimenzijah ustvaril svojo metodo po kateri upa doseči največ uspehov in sicer pri računskem, jezikovnem, prirodopis-nem in prirodoslovnem pouku. Prebrskaš nekai knjig in to ti zadostuje. Pri zemljepisnih urah sploh ni treba posebnih metod. ampak da iz lastnega opazovalnega zaklada pripoveduješ učencem, in da si ustvarimo ta zaklad sami brez knjig, ie v pripravi oočitniški izlet po Jugoslaviji. ' Marsikdo bo ugovarjal- Ravno sedaj, ko I ie uradniška mizerija na vrhuncu, se tru- dim z izletom: temu mirno odgovarjam. Stroški bodo v primeri z uspehom izleta tako malenkostni, katere premore lahko \ sak tovariš(ica), ki ima resen namen izleta se udeležiti. V tako kratkem času (1—2 tednov) ie nemogoče si vsaj površno ogledati posamezna središča pokrajin, noreče drugi. — Namen počitniškega izleta ie. združ ti se s hrvatskimi in srbskimi tovariši v res tovariško zvezo in seme tega izleta, če ga bo vsak obiskal bo obrodilo sad neizmerne koristi. Stopimo v stik s tovariši in si menjavam ogledamo domovino in vodniki bodo tovariši znanih Dokrajin; tu ima hvaležno polje F. S. učiteljstva. Tako si lahko v vsakih poč.tni-eah vsak natančneje posamezno pokrajino ogleda- Izleti se vsako leto menjavajo in v dveh. treh počitnicah lahko spoznamo uspeh potovanja. Učil se bo hrvaških, srbskih pesmi, spoznaval šolske razmere na iugu in svoja potovanja bo ome-nial pri zemljepisnih urah v šoli. — Zadnjič sem v šoli obljubil otrokom, da gredo pridni otroci na majski izlet v Ljubljano, se je v tek u 14 dni znatno izboljšal učni uspeh. Takšno tekmovanje je nastalo pri zemljepisnih urah pri ponavljanju Slovenije in v srcih otroške radovednosti je nastalo nepopisno veselje in ljubezen do naše prestolice — bele Ljubljane. — Brez komentarja! — Počitniški Izlet pod okriljem UJU je na I. sestanku 30. decembra cr. 1. stopil v izvršilni štad j in tema splošnega zanimanja med učiteljstvom! — Op.: Vsa tozadevna pojasnila bodo po potrebi vedno natisnjena v »Učit. Tov.«! — Slavko Mrovlje. — Kino »Matica« v Ljubljani — F I-Eiarmonlčno poslopje. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani je otvo-ril v nedeljo 14. t. m. ob 11. uri dopoldne v dvorani tilharmonične družbe svoj kino pod imenom »Kino Matica« v katerem se bodo prirejala poljudno znanstvena predavan a iz vseh strok združena s skioptičnimi slikami ter predvajali filmi zabavne, znanstvene in poučne vsebine-Natančnejša smer podjetja je razvidna iz člankov v časopisih- — Otvoritveno predavanje se je vršilo dne 14. t. m. ob II. uri dopoldne. Predaval je tov. Kari Mah-kota o Bosni in Kercegovlni. — Novo podjetje ljudske prosvete moramo najto-pleje »ozdraviti- Otvoritveni govor je imel dr. Vlad. Ravnihar, predsednik Ju-•-ros4. Matice. Temu ie sledilo predavanje. " Ker je številno občinstvo moralo oditi zaradi nedostaiania prostora, je želeti, da se isto predavanje ponovi. — V Ljubljani ie umrla v visoki starosti ga. t Uršula Wessner, roj. Povše, mati prof. Marije Wessnerjeve in naduč. Ane Wessnerjeve. — Naše sožalje- t Nadučitelj Rihard Megušar. t 16. decembra 1922. »Umrl je mož. — Kje tak je še med nami.''« — S. Gregorčič. — Odprl se je zopet nov grob v naših vrstah in zemlja je zagrnila najboljšega tovariša, najznačajnejšega moža in poštenjaka, kakršnih je le malo. — Dragi Rihard! Saj se mi zdi odveč pisati te vrstice v Tvoj spomin, kajti kdor Te je poznal, Te bo imel zapisanega v -svojem srcu. Redki so tovariši s toliko ■srčno izobrazbo, kakor si jo imel Ti. Tvoje besede so se krile s Tvojimi dejanji. Praznega govoričenja nisi poznal. Bili so časi, ko je marsikdo prikrito in odkrito krenil tja, kamor mu je kazalo, a Ti si ostal trden in si zastopal neustrašeno svoje prepričanje vedno in nasproti vsakemu. Nobena sila Te ne bi bila odvrnila s pota, katerega si spoznal za pravega. »Moja vest je moj kažipot«, si dejal večkrat. Človeka si cenil edino po njegovem značaju. Hlapčevstva nisi poznal. Sam si sebe cenil kot učitelja najvišje in svoj stan si smatral za prvega med prvimi. — Kot Be-lokranjec si najbolje poznal belokranjsko ljudstvo, s katerim si živel v najlepši slogi ves čas svojega službovanja. Dolgo vrsto let si bil občinski svetovalec in ves čas predsednik krajnega šolskega sveta, do novega zakona. Sam soustanovitelj hranilnice in posojilnice v Gradacu, si jo spretno vodil, dokler Ti je zdravje dopuščalo. Možje in žene so plakale ob Tvojem odru, spo-minjajoč se dobrot, ki si jim jih Ti v teku svojega skižbovanja izkazoval. — Bil si tudi velik Jugoslovan in to Jugoslovan že pred 1. 1914. Ce-sarskokraljevitn birokratom si se zdel sumljiv že 1. 1903. in pozneje vsled Tvojega potovanja v Beograd, Pirot in druge kraje Srbije. Tvoje skrito upanje je bilo v polni meri izpolnjeno s propadom Avstrije in postankom Jugoslavije. — Kako neusmiljena je usoda! Tebe, ki si bil vzor zakonskega moža, skrbnega očeta, poln človekoljubnosti, ki si razven svojemu otroku ob skromni učiteljski plači in kljub bolezni pomagal še drugim do eksistence, ravno Tebe si je izbrala usoda za žrtev, da Te je mučila celih deset let, Te prikovala zadnje leto. na bolniško posteljo, dokler Te ni rešila smrt telesnega in duševnega trpljenja. — Tovarišice in tovariši, katerih pravice si zastopal dolgo vrsto let v okrajnem šol. svetu, in ki so Te malo pred Tvojo smrtjo izvolili častnim članom belokranjskega društva, so Te spremili v polnem številu na Tvoji zadnji poti, in tovariši so Te položili v prezgodnji grob k Tvojemu ljubljenemu sinu Milanu v drago rodno belokranjsko zemljo. Večen Ti spomin, dragi Rihard! t Jošku Bergantu v slovo. V ponedeljek 8. t. m. smo izročili na Grosupljem materi zemlji tovariša in prijatelja Joška Berganta, moža, ki iih danes tako rabi naš preizkušeni stan in narod. — Pred nekaj tedni, ko si bil pri nas, si pač niti zdaleka nisem mislil, da Ti bom v tako kratkem času pisal poslovilne vrstice k Tvojemu odhodu od nas. Prišel si pogledat svoj stari službeni kraj in danes razumem Tvoje besede in Tvojih blestečih oči poglede, ko si v čudni, rekel bi — neznani slutnji pogledal v vsak kotiček Tvojega bivšega kraljestva — o, sedaj razumem: Tvoja duša je slutila, povasovala je in se tiho poslavljala. Zdel si se mi kot otrok, ki pri odhodu obišče vsak kotiček v domačem vrtu, vsako drevesce in grmiček. — Saj ste poznali tisti prijazno se smehljajoči obraz, ki je bil odkrito ogledalo vedrega duha in čiste notranjosti Jo-škove. Ko sva si prvič podala roke, sem takoj spoznal, da imam pred seboj tovariša, ki mu lahko zaupaš kakrkoli. Slučaj je nama naklonil večkratno snidenje in vedno sem našel v Tvoii zdravi nravi ono solnčnomehko razpoloženje, ki ie tako blagodejno sijalo z vse Tvoje bitnosti. — in zdaj si odšel od nas, poslovil se tako iznena-da! — Kadar izgubimo dragega nam človeka, tedaj nam šele stopi pred oči popoln kot je bil in se nam kot v zahajajoči zarji pokažejo čisti obrisi njegove duševnosti. Videl sem Tvoj veliki dan v šoli in zunaj nje in Te odkrito občudujem: Videl sem, s kakimi občutki so prejeli danes Tvoji nekdanji učenci žalostno novico o Tvojem slovesu in spoznal, kako čudodelno seme si sejal v srca teh malih, ki so v minuti tihega premišljevanja s solzami kropili Tvoj spomin. — Da, bil si pokonci — mož! In danes si vodoraven mož — strudila Te je težka hoja. Ali Tvoj sproščeni duh plava srečen nad holmi, kjer je bila Tvoja plodna njiva, kjer prebiva rod, ki si mu dajal — enak pelikanu — hrane svoje lastne krvi. — Sredi dela. s peresom v roki, Te je doletela neizprosna Usoda, nenadna smrt vsled kapi. Ni Ti Tjilo dano izvrševati svojega 50. življenskega leta, niti besedice nisi imel več časa povedati svoji ljubljeni družinici. Koliko globoke tragike je v hipih našega življenja! — Rajnki naš Joško nabil otrok šentjakobskega dela Ljubljane, živ in o 5 Din. Po 2.50 Din so darovali Kmetic Štefan. Gradišnik, Dobič in Roza Lasič 3 Din. Na blagu so prispevali sledeči: Cirilova tiskarna v Mariboru 100 lepo-oisnic, g- trgovec Hvaleč v Račah 150 kom. papirnatih vrečic in 8 kom. nahrbtnikov, g. Požegar 1 jerbas jabolk in orehov in še mnogi drugi razne potrebščine za pecivo. Pohvalno .ie dalje omeniti gospe Borkovo, Klasinčevo, Hutmanovo, Malgajevo, Hohorkovo, Pirnatovo. Romi-liovo, Šijančevo in gdč. Bizjakovo in Paul-škovo ki so napekle finega in okusnega peciva za šolsko deco in imele mnogo truda in posla. Vsem navedenim in nena-vedenim p. n- dobrotnikom šolske mladine izreka šolsko vodstvo iskreno in prisrčno zahvalo. —po V Št. Vidu pri Grobelnem smo praznovali rojstni dan kr. Vel. prav slovesno. V šoli so otroci deklamovali, peli in igrali. Staršem in otrokom ostane ta dan v trainem spominu- Dne 6. in 7. pro-; inca -so uprizorili zopet Pogačnikovi fantje in dekleta igro s petjem »Zaklad« v 4 dejanjih. Po Božična prireditev na Teharjih, Primanjkuje pravih otroških iger. Poudarjam: pravih otroških, v katerih se res zrcali nedolžna duša in bajna domišljija otrokova Druce so sicer nežne, a majo svoje težišče in glavno uloeo v sceneriji-Te so le za mesto, kjer razpolagajo z gledališkimi odri i dr. In tretje so pa one, ki jih diči kakšno etično-moralizujoče okostja. a i h ne marajo niti igralci, niti gledalci — ker so prisiljene- Poseči smo morali do nemški trodeianki: »Janko in Metka«. Igrica ni lahka, a otroci so se v niej hitro uživeli in uspeh je bil oopolen in brezhiben. Harmonično ozadje igrici je tvorila Dopolnoma nova in lična scenerija šolskega odra. Igra ie priporočljiva. Tro-glasno se je pelo okoli 15 novih jugoslovanskih pesmic, izmed kojih so se nekatere ilustrirale- Gorenjski fantek z bičem v roki poje: »Moi očka 'ma konjička dva ...«. a zbor mu lepo odgovarja. Naenkrat se prikaže med mladimi pevci star piskro-vezec. Poje hvali svoje širom sveta znano ime, svoje krepke roke in trdne lonce. Zbor mu daie zopet ozadje. Tudi deklice se hočejo pokazati! Stara, bleda mamica šiva rdeči sarafan- To mladi hčerki nikakor ne gre v glavo. Približa se ii in ji odsvetuje pevaje« »Stara mama. oj ne šivaj ...« Mamica ii razlaga svo e življenje in svoje veselie do sarafana. Pa komaj sta gotovi, že orihaia droben, rdečeglavi najgeljček. pridruži ¡se mu faigeljček — pa še rožmarin — in pesem je zopet živa. Starejše deklice so pokazale, kako spretno vrtijo kolovrate, kako že znajo pre- Stran 4. UČITELJSKI TOVARIŠ dne 18. januarja 1923. Stev. 3. sti »leno nit« in neseni »Predice« je bila zopet živa pred nami. Petje je zaokrožila liška koračnica: »Junak iz Like«. Zastor se zopet dvigne in nrikaže:o se sredi med angel ji iaselce z Jezuščkom in nato božično drevo. Prireditev je nudila vsem užitka in je prinesla okoli 2000 K čistega dobička, ki je namenjen revni deci. -po Sv. Križ pri Litiji. Tuk. šolska mladina je dne 24. decembra 1922 pod vodstvom domačega učiteljstva uprizorila kaj lepo božično prireditev. Malčki so izborno igrali 5dejansko podučno igro »V delu je sreča«. Vse uloge so bile do-malega brezhibno izpeljane in uprizorjene. Tudi mala, 81etna deklamovalka je izvrstno izpeljala svojo nalogo. Živo, temperamentno je deklamovala Gregorčičev »Naš narodni dom«. Domači mešani zbor je pod vodstvom šol. voditelja Kovačiča pred igro zapel dr. Ipavčev »Pozdrav« in pa Nedvedovo »Naša zvezda«. Tudi petje je bilo povsem zadovoljivo. Prireditev je zaključila ginljiva božična živa slika »Pri jaslicah«. Gledalcev je bilo nabito polno, ki so z glasnim odobravanjem sledili celi predstavi, ki je trajala 2 uri. Jasno se je spoznalo, da ljudstvo umeva pomen šolskih prireditev in je za izvedbo teh učileljstvu tudi hvaležno. Saj pa to tudi zasluži. Koliko truda in dela je potreba in koliko agilne pridnosti, da se doseže pri tako malih umetniških "uspeh. — Igra se je na splošno željo občinstlva na starega leta dan ponovila. Ljudstva je bilo zopet zelo veliko. — Uspeh je v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru zelo lep. — Čisti donesek se bo porabil za nabavo prepotrebne domače šolske knjižnice. Šolske ljudske knjižnice. —pk Javna ljudska knjižnica v šoli na Henni ori Jurkloštru (enorazrednica) šteje 39 knjig, nabavljenih septembra 1922 po darilih in nakupu iz čistega dobička prireditve šolskega odra na šoli v majn -ku. Doslej izposojenih 15 izposojevalcem 25 knjig. — Naj1 bi ne bilo šole, kjer bi ne poslovala iavna ljudska knjižnica. Snujmo iavne ljudske knjižnice v šolah! S pro-sveto k svobodi! —ipk Knjižnica 4-razredne mešane ljudske šole v Dobrni! Dri Celju šteje 461 knjig: ima oddelek za šolarsko miadino in odrastle. Tekom leta 1922. se je izposodilo 1814 knjig- Na Vidov dan ie bila v topliški dvorani šolarjska prireditev, pri kateri se ie dobiio 1000 Din. ki so se uporabili za nabavo novih knjig. Ljudska vseučilišča. —pp V »Ljudskem vseučilišču«, ki ga vzdržu e organizirano delavstvo v De* lavskem domu »Pri jelenu« na Jesenicah sta imela letošnje leto, t. j. v času od oktobra do konca tega leta sledeča predavanja: tovariš Fr. Zupančič: 1. J a n Husts; 2 Črtice iz zgodovine ljudskega gospodarstva, ciklus treh predavanj, in sicer a) Misli Mal-thusa in Rikarda. — b) Misli Sismondija. — c) Misli Carev-a in Balstiata- — 3. O elektriki (s poizkusi). — 4. O v o d i in ledu. — Tovariš Iv. Šega: 1. Zgodovinske črtice o draginji. — 2. Tridesetletna vojna 1- 1618. do 1 6 4 8., ciklus dveh ipredavanj. in sicer: a) Vzroki. — b) Potek vojne. — 3. P r o t e s t a n t i z e m na Slovenskem. — 4. Iz zgodovine pra-človeka, ciklus treh predavanj, in ¡sicer: a) Od postanka sveta do hallstattske dobe- — b) Hallstattska doba. — c) Kultura. — Obisk ori vseh predavanjih je vedno prav lep in večkrat se vname prav zanimiva debata, ki jaisno pokaže, kako blagodeino vpJiva ravno predavanje na zavednega delavca ki se hoče tudi sam na podlagi teh predavani nadalje izobraževati. — m. Pristopite k „Jugoslovanski Matici"! Iz naše stanovske organizacije. Iz poverjeništva UJU v L ubljani. +pov Blagajnike okrajnih učitelisk h društev opozarjamo, da bomo prih. dni razposlali okrožnice in kartoteke za vse člane okr. dr. Odslej naprej naj blagajniki vodijo evidenco članov in vplačane članarine potom kartotečnih listov in naj se ravnajo ,oo navodilih okrožnice, ki jo hkrati preimejo. — Gospodarski odsek Poverjeništva UJU v Ljubljani. +pov Okrajnim učiteljskim društvom! (Posebno predsednikom in tajnikom v ravnanje ) Naša organizacija, pov. UJU se je izpolnila z ozirom na diferenci-iacijo in porazdelitev dela s stalnimi (permanentnimi) odseki, ki bodo (Prinesli organ zaciji mnogo razmaha, če bo članstvo prav umevalo njih pomen in j h bo podpiralo v inicijatnnem in tudi izvršilnem oziru. Zato naj predsedniki ali tajniki epozore članstvo na novo organizacijo centralnih stalnih odsekov, naj jim razjasnijo njih pomen in program. Delokrog in namen je razviden že iz imena. Odseki so: 1. stanovsko in šolsko loo! i tiski, 2. gospodarski, 3. kulturni: ped.-did-, 4. tiskovni. 5. narodno-nrosvetni, 6. odsek za stanovski naraščaj. 7. odsek za obmejno šolstvo in neodr- oz., 8. stanovsko-ob-rambeni odsek, člani naj se udejstvujejo na posameznih poljih in naj predlagajo, kaj žele in v kaki smeri je želeti reorganizacije na posameznih poljih. — Okrajna društva naj .pošiljajo predloge in resolucije pov pisane samo na eno stran, da jih pov lahko brez (Orepisavania odda odsekom v razpravo in izvedbo. To olajša in pospeši delo! —Poslovnik bo kmalu dotiskan in ga potem preimejo okrajna društva za svoje člane. Gibanje okratnih društev v Sloveniji. + OBČNI 7BOR »DRUŠTVA SLOVENSKIH UČITELJIC« V LJUBLJANI se je vršil dne 28. decembra m. 1. v šoli pri Sv. Jakobu. Predsednica Vita Zupančičeva otvori občni zbor in očrta v kratkih besedah delovanje društva v minulem letu. S toplimi besedami se spominja neumorne delavke tovarišice Eme Zerjavo-ve, ki je bila društvu toliko let nad vse marljiva in vestna blagajničarka. V spomin blagopokojni-ce daruje društvo 250 Din za »t)ečji dom«. Tajnica Karla Šinkovčeva poda obširneje poročilo o delovanju društva slov. učiteljic za vso dobo njegovega obstanka. Društvo se je po članicah udeležilo ženskega kongresa v Ljubljani in občnega zbora Glasbene Matice ob njeni 50-letnici. Pri poročnih svečanostih v Beogradu je zastopala društvo tov. Janja Miklavčičeva. Ob prihodu pevskega zbora moravskih učiteljic ie društvo preskrbelo češkim tovarišicam brezplačno stanovanje in prehranitev v Mladiki. Istotam jim je priredilo čaianko. Za kritje stroškov smo naprosile podpore pri pokrajinski vladi, mestnem magistratu in Učiteljski tiskarni ter jo tudi dobile. V poročilu na poverjeništvo UJU smo sporočili želie Štajerk, ki žele žensko zastopnico v višiem šolskem svetu iz svojih vrst. Društvo je imelo 6558 Din-dohodkov in 5074 Din 25 par stroškov. Nato je tov. Mira E n g e 1 m a n o v a podala krasno in izčrpno poročilo o svojem oo-učnem potovanju po Češkoslovaški, kjer si je ogledala vse večje naprave češkega rdečega križa. Za svoje izborno poročilo je žela burno pohvalo. Na predlog V. Benigerjeve izda društvo to poročilo v brošuri. Za »Dečji dom« se je obvezalo društvo zbrati 2500 Din. Društvena pravila so se času primerno preuredila. — Pri volitvah so bile izvoljene: V. Zupančičeva, T. Zemljanova, Umbergerjeva, Sodnikova, Engelmanova in \Vaštetova. Za poverjen i-ce v posameznih okraiih se izvolijo: za Ljublian-sko okolico — Erna Schott, Šmarje ori Litri. Kranj — Janja Miklavčičeva, Kranj. Radovljica — Mara Petrovčičeva, Bmed. Jesenice — Suster-šič Silva, Jesenice. Kamnik — Angela Janša, Jarše. Litiia — Ivanka Simončič, Zagorje - Toplice. Krško — Pavla Zierer. Krško. Novo mesto -Lina Klemenčič, Novo mesto. Črnomelj — Pold-ka Bavdek, Vinica. Kočevje — Ana Somrak, Velike Lašče, Tončka Virk-Betreani, Kočevje. Logatec — Frida Kalmus, Planina. Celie — Hertni-na Lunder, Hrastnik. Loški potok — Lavričeva. Sodražica — Iva Lovšin. Prekmurie — Qabriie'a Ažmanova, Lendava. Ker ni slučajnosti zaključi predsednica občni zbor želeč društvu kar največ uspehov. — Tajnica. _ LISTNICA UREDNIŠTVA. — P. V. v N. m.: Vaš dopis smo izročili pripravljalnemu odboru »F. S.«, ki bo vse na-daljno ukrenil. —lu A. F. v R. Vašo zadevo Vam pojasnim v pismu, v kolikor sem prejel informacije. —lu V. P. v N. m. Na Vaše pismo: Priob-čitev v tej štev., je bila že iz tekniških ozirov nemogoča, torej zaradi ponovno izražene želie v prihodnji številki. __!„ Fr> v. — B. Hvala lepa za poročilo! Skušali bomo tudi potom org. posredovati in pritisniti na ineroda.itiili mestih. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik; Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Štev. 157. O. š. s. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB- V šolskem okraju ljubljanske okolice razpisuje okraini šolski svet sledeči službi v stalno nameščenje: Grosuolie služba za nadučitelja. Želimlje služba za nadučitelja. Pravilno opremljene prošnje z osebno popisnico. izpolnjeno natančno po vseh rubrikah (število službenih let je navesti), nai vlože prosilci po predpisani službeni poti do dne 27. januarja 1923. pri podpisanem okrajnem šolskem svetu v Ljubljani. Okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 10. januarja 1923. NAROČITE! CENA NIZKA! Slike za šolo! ŠOLSKA VODSTVA IN UČITELJ* SKE ZBORE OPOZARJAMO, da ima Knjigarna Učitelj, tiskarne V LJUBLJANI v zalogi velike slike (62X48) naših mož, ki so posebno priporočljive KOT UČI? J O za šole, a služijo tudi kot okras vsaki hiši, ker so umetniško delo akad. slikarja prof. A. Koželja. V zalogi so: JOSIP STRITAR. Portretna slika 4 D. VALENTIN VODNIK. Port. si. 4 D. A. M. SLOMŠEK. Portretna slika 4 D. SJMON GREGORČIČ. Port. si. 4 IX FRAN PREŠEREN. Portretna si. 4 D. FRAN LEVSTIK. Portretna slika 4 D. Ta zbirka je najlepši okras in učilo za vsako šolo, dvorano in stanovanje. Pripravljajo se: PRIMOŽ TRUBAR, ANTON AŠKERC, JOSIP JURČIČ. ZVEZKE ZA OKROGLO PISAVO št. 1, 2 in 3 iz najboljšega papirja ima v zalogi Učiteljska knjigarna. Poleg tega prodaja vse šolske potrebščine, kakor svinčnike, peresnike, pe* resa, peresnice, radirke in druge pisar? niške pripomočke po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE CENIK KNJIG IN ZVEZKOV! Doprsni kipi. UČITELJSKA TISKARNA je zalo-žila poleg slik tudi doprsni kip: KRALJA ALEKSANDRA. (Naravna velikost). 25 Din. SIMON JENKO. (Naravna velikost.) 25 Din. Delo priznanega mojstra A. Repiča. Naročila sprejema: Učiteljska knjigarna V LJUBLJANI, Frančiškanska ulica 6. Najboljše peči sedanjosti so emajlirane LUC-ove PEČI Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kraje pri F. P. VIDIC & KOMP. TRGOVINA STAVBNEGA MATERIJALA. LJUBLJANA Prešernova ulica» Prešernova ulica. Štev. 66/23. Razpis učiteljskih služb. Na javnih osnovnih šolah v kranjskem šolskem okraju se razpisujejo nastopne izpraznjene nadučiteljske in učiteljske službe v stalno namestitev: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. Rizpis službe Službeni kraj Cerklje Šenčur Kovor Križe Sv. Lenard Podblica Podlonk Poljane Preddvor Predoslje Selce Sora Sorica Škofja Loka, deš. o. š. { Trata Trebija Tržič, deš. o. š. Zalilog Železniki Število C o a.-o o ® C ■o o h o a M N £) > B O.® O TJ -a ts "O o o V kraju se dobi Služba je določena za Opomba PreiDitl imajo sni. ki so usposobljeni zi pouk iz risanja n obrt.naialj. iolah. Prednost imaja oni, ki so usposobljeni za pouk na abrtnih nadaljevalnih Solab. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne 28. februarja 1923 po službeni poti na 'podpisani okrajni šolski svet Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo. Prosilci, ki še niso stalno nameščeni v javni ljudskošolski službi, morajo dokazati z državnozdravniškim izpričevalom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. Okrajni šolski svet v Kranju, dne 10. januarja 1923. Predsednik: Znidarčič, 1. r.