ZA NEKAJ VEČ *»'T C 1 ^ lobivate ' J NARODA PO ^^ RAVNOST NA DOM ti GLAS" NARODA — - ^ CITAJTE, . \AH 2 praznikov) ZANIMA ClaM Matter List slovenskih č+lnrcev r Ameriki - »th UN at the Part Office at New Yet*. N- Y„ under Act af Gangrena at March Srd. 1871. Tel: CHekea 3-1242 A WAR HALF WON . . . 1 No. 252 — 8%sv ^ — VOLUME LIL — IMETNIK LQ. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 28, 1944 — ČETRTEK, 28. DECEMBRA, 1944 PODCENJEVANJE VZROK NEMŠKIH USPEHOV Vojaški izvedenci v Washingtouu so mnenja, da je vsled uspešne nemške ofenzive poraz Nemčije odložen od treh do šest mesecev. Vendar pa vojaški krogi upajo, da bo general Dwight D. Eisenhower svoj sedanji neuspeh mogel še izpremeniti v končne zmago. Razvilo se je prepričanje, da je prepričanje, da je vzrok za veliki nenidfci uspeh preveliko zaupanje v svojo moč v zavezniškem vrhovnem poveljstvu. Ako bo izvojevana zrnata nad Nemčijo šele ob končni prihodnjega leta, tedaj bo tudi zma-< g a nad .Japonsko toliko dalje odložena. Vprašanje je tudi, kdaj bo rdeča armada pričela -svojo splošno zimsko ofenzivo proti Nemčiji na poljski fronti. A m«. ri-šk i vo j ašk i izvedenci pripisujejo nemške uspehe v prvi vrsti pomanjkljivi zavezniški poizvedovalni in načrtni službi. V zapadnem zidu so večinoma zelo mladi in zelo stari, tedaj drugovrstni vojaki in zavezniško vrh. poveljstvo je mislilo, da ti vojaki predstavljajo povprečno nemško vojaško silo, ki je primeroma slaba, pa io vendar drži nekaj izkušenih v< uako v. Zavezniška . poizvedov al n a služba je naredila naslednja dva poglavitna pogreška: 1. Mislila je, da so bile nemški* armade v* tVaneiji jn*pol-nofua uničene. 2. Mislila je, da pozna silo nemških rezerv, ki so samo |»odpirale zapadni zid in so jih stiuitrali *amo kot obrambno a rmado. V resnici |»a je bila rezerva, ki je štela okoli 20 divizij, sestavljena iz ostankov armad, ki «o 'bile poražene v Franciji. Ker ho namo drugovrstne čete branile zapadni zid, so bile nanovo sestavljene rezerve v o-zaduju zaveznikom neznane. Heldmaršal von Rundstedt pa jo svoje rezerve porabil ob najbolj primernem času in na najslabotnejseiii 'kraju zavezniške fronte. Prva ameriška armada je bila napadena popolnoma presenečeno. V»ekako je ameriška poizvedovalna služba največ kriva, da je feklmaršal von Rundsitedt mogel pričeti ofenzivo, ker ni opazila, da je von Rundstedt v ozadju zbiral armade in ker je ]>odcenjevala nemško vcUvrno silo. Do dnova, ko se je pričela nemška ofenziva v noboto IG. decemfbra, je bilo splošno uradno mnenje naslednje: 1. Ardennski lc« ni bil pripraven (kraj, ,s katerega bi bilo mogoče pričeti zimsko ofenzivo in so se ga posluževali za "počitek" tako Nemci kot A-merikanci. 2. Da von Rundstedt nima sploh nobenih reeerv, da bi mogel pričeti kako večjo ofenzivo. TREBA JE DAROVALCEV KRVI! RDBČBGA KRIŽA reinje IMJnJi aU fai «U nupenih njs- ■Ih |«laM ti—tm darovalrfv krti Dajte ptal krrt, ** railte iiv- 3. Da je morala nemškega vojaka zelo nizka. 4. Da je poglaivitiii namen nemškega vrhovnega poveljstva vojevati defenzivno vojno pred Ruhrom. 5. Da nenfcike zračne *»ilc sploh ni Več. 6. Da Nemčiji tako zelo primanjkuje pet roloja, da na kako večjo nemško ofenzivo sploh ni mogoče misliti. Von Rundstedt pa je vda ril s silno močno armado, pri tem pa .še trdno drži ve« ostali del zapadne fronte. Nemcem mogoče primanjkuje petroleja, toda v sedanji ofenzivi tega ni videti in zračna sila se ae pokazala najmočnejša od 1. 11M4). Toda to ni prvič, da so zavezniki podcenjevali nemško vojaško silo. Slično so ]>odco-njevali moč armade feldmar-šala Rommela v februarju leta 1943, (ko je naenkrat prišel čez FaiiJ prelaz v južni Tuniziji. Ravno tako sa zavezniki podcenjevali nemško moč ob reki Rapido in pri Aazio. Najbolj natančno je precenil nemško vojaško silo general Ki se nI lower ob ča«u uspešnega zavezniškega vpada v Nomian-dijo. Pozneje pa so ameriški in angleški visoki častniki po Veliki večini domnevali, da Nem- OBKOLJENI AMERIKANCI OSVOBOJENI Močan aftieriški oklopni oddelek se je prebil skozi obroč nemških tankov, topov in infanterije okoli Bastogne in je osvobodf.1 ameriško posadko, ki se je trdno držala v mestu od 18. decembra. Stavke v novembru Urad za delavsko atSti^iko je naznanil, da je bilo v Združenih državah v novembru 375 srtavk, v katerih je bilo prizadetih 200,000 delavcev in je bilo izgubljenih 710,000 delovnih ur. V oktobru je bilo 440 stavk z 220,000 delavcci, lansko leto v novembru je bilo 325 stavk s 135,804 delavci. JAPONSKE LADJE POTOPLJENE Ko so v torek ponoči japonske '1)0 j ne ladje nameravale obstreljevati otok Mindoro, so jih napadli ameriški boiribniki in potopili tri rušilce ter poškodo, vali eno oklopinco in eno težko križarko. Velik vihar je zavlekel nek poizvedovalni 'bombnik daleč od njegove smeri, pri tem pa je letalec zapazil sovražne bojne ladje, ki so plule proti Mindoro. Takoj je po radio obvestil na-jblizye letališče, od koder so tudi kmalu prileteli bombniki, ki so bombardirali japonsko brodovje, ki je sestojalo iz ene oklopnice, ene križarke in šestih ruišilcev. KUPITE EN "EXTRA" BOND DANES! Ameriška posadka v Bastogne je otJbila ipri močne nemške napade, tekom katerih je bilo uničenih 32 nemških tankov in je imela infanterija zelo težke izgube. Kot so naznanili Nemci, je bilo v Bastogne 10 tisoč ameriških vojakov. Bastogne je osvobodila tre- bili pregnani iz Cellesa in Oineva, štiri milje jugovzhodno in 8 milj scverozapa-dno od Dinanta, ki leži ob Meuse. United Press poroča, da so A meri kanci pričeli od severa i njuiga x veliko silo vdarjati in da so Nemci na mnogih krajih vstavljeni. Nemci tudi pričenjajo čutiti težo zavezniških zračnih napadov na zalagalne črte. Zaradi pomanjkanja petroleja so A-merikanci našli 17 ■tankov, ki so jih Nemci zapustili. Nemci čija do konca letošnjega leta I tudi pošiljajo v boj manj tan- Bitka za Budimpešto Rusi se bore po ulicah Budimpešte, ki jo Nemci trdovratno branijo, kajti ukazano jim je bilo, da se morajo bojevati kot v Stalingradu EXTRA WAR BONDS še nikdar tako strahovito sovražili kot zdaj. Raizven vsega drugega **> jali mržnjo in sovrašUo tudi nešteti tisoči beguncev—evakuiranih iz Podunavja, iz Bal kana in iz Zahodne Nemčije in iz drugih krajev. vojne ne bo mogla zdržati. Ra vno glede tega pa je general Kisenliower ves čas svaril, da ni treba imeti prevelikega zaupanja v kmalošnjo zmago ter je vedno opozarjal, da bo vojna še dolga in da bo zaveznike stalo še mnogo truda, predno I »o nemški voGaški stroj zdrob-ljen. General ELsenfl lower mora svoje čete organizirati in jih cjačiti, da 1*> uspešen v svojem protinapadu. Ako se mu posreči Nemce vreči nazaj, tedaj bo mogoče mesto poraza dosegel veliko zmago. Ako pa bodo Nemci obdržali in mogoče še povečali svoje pridobitve in, kakor se v Wa*hingtonu boje, bo vojna podaljšana, tedaj bo prišlo do velikih izprememb v poizvedovalni službi generala Eisenbowerja. kov, kot pa pred enim tednom, bodiisi da so jih že preveč izgubili, bodisi, da jim primanjkuje kuriva. Kaj bo z zlatom poljske vlade? Washington, 22. dec. (ONA) — Ako pride do tega, da »e proglasi Lublinski Komite za edino pravo in legalno vlado Poljske—'kot je videti povsem verjetno — 1k> nedvomno nastal velik spor glede 68,000,000 dolarjev v zlatu, ki se nahajo-jo v posesti poljske vlade v izgnanstvu v Londonu. To zlato se naha\ja zdaj v Kanadi in v Zedi njenih drža vali. Kupite en 1 'extra" bond ta teden! kaj sklenili z ozirom na prošnjo Argentine. Konferenca ameriških republik V Washingtoiiu je bilo naznanjeno, da bo v nekaj dneh sklicana konferenca ameriških republik, -toda Argetnina ne b<» |H>valbljena na konfercnco. Konferenca bo izven okvirja Pan-ameritške zveze, na katero se je Argentina obrnila s prošnjo, da -se »kliče pan-amerlška konferenca vnanjih ministrov, da bi zopet prišlo do diplomatskih odnošajev med Argentino in ostalimi ameriškimi državami. Ako rtm na tej konferenci razpravljano o prošnji Argentini, še ni gotovo. -Četudi pa to vprašanje ne bo obravnavano na, konferenci, se bodo vnanji ministri prav gotovo o tem razgovarjali in morebiti tudi SUPERBOMBNIKI NAPADLI TOKIO Včeraj so superboimbniki B-2!) bombardirali industrijske kraje okoli Tokija in poročila pravijo, da je bilo zadetih več tovarn, med njimi tudi velika Musašino tovarna za aeroplane v severozapadnem predmestju Tokija. Tokio je sporočil, da je bilo v napadu okoli 70 bombnikov, arner. glavni stan pa naznanja, da se en bombnik ni vrnil. Ko so včeraj bombiki bombardirali Tokio, m bili poslanci ravno pri kosilu in ko je na- Včeraj so Rusi bili oil središča mesta oddaljeni samo še dve milji, severno od mesta, pa so nemško armado razcepili na dvoje. Ru»ka infanterija s tanki preganja Nemce od ulice do u-lice |*> gorečem mestu ter je do sinoči zavzela osem izmed HO kvadratnih milj Budim|>e-š-te. * Mesto je brez razsvetljave. 27 milj proti zapadu so Rusi z naskokom zavzeli Banhido, kjer je glavna elektrarna za Budimpešto. Kovemo od Budimpešte sta se na otoku ^zentendre na Donavi združili druga ukrajinska armada maršala Mali nov skega in iretja ukrajinska armada maršala Tolbuliina in s tem presekali nemško armado na dvoje, tako da je en del obko-lljen v Budimpeišti, drugi del pa v -kolenu Donave. Moskovski radio je sinoči »poročil, da je nemško vrhovno poveljstvo posadiki v Bu davnih časih in se bodo vsestransko čudili, čemu je starodavno človeštvo pobijalo druge ljudi in nesmiselno uničevalo vse ono, kar jim je dala narava. Ljudje se bodo čudili neumnosti in nesmiselnosti sedanjih ljudi ter čestokrat zmajali s svojimi glavami, ko b*>do premišljevali o kakovosti možganov sedanjega človeštva. Ljudje bodočnosti botlo namreč živeli v izredno boljših razmeraii, kakor njihovi predniki današnjih dni, kajti živeli bodo v o-koliščinah, katere v primeri z onimi, v katerih žive današnji ljudje, pravi raj na svetu. Samoumevno je tudi, da bo bodoče človeštvo dočakalo svoj novi red edinole s pomočjo prave demokracije, kajti pravo in trajno *reeo bodočnosti človeštva je mogoče doseči le tem iHtfom. Demokracija l>o zavladala v vseh deželah svetit—toda preti no se t<» doseže, bo preteklo še mnogo desetletij. Xe oziraje -t- na dolgost te dobe, nam je že sedaj jasno, tom medbehoj-3uh pogodb med narodi sveta nikakor ne pomenja, da bodo lokalne pravice in samodoločbe narodov odstranjene, kajti povsodi—v .nbčinah, okrajih, državah in skupinah držav bo *kega gibanja, v Zed i njenih di Akih unij vključuje različne narodnosti in plemena, ki predstavljajo Ameriko. In to je posebno res v slučaju International Ladies Garment Workers Unije. Njeno glasilo "Justice" se tiska v več jezikih. Ko je bila unija organizirana v le* tu 1900, je sestojalo njeno članstvo večinoma iz židovskih priseljencev, a danes pa tvori njeno članstvo najmanj trideset različih narodnosti in ras. Odkar se je oblačiIna industrija* razširila po deželi, je prišlo v unijo tudi veliko Število Amerilkancev. ki so potomci starih ameriških naseljencev in pijonirjev. | Načelnik lokalne organizacije velike oblačilne unije, jc* Luigi Antonin, ki je bil rojen v Italiji 1883. leta, v Ameriko pa je prišel leta 1908. Kot vodilna sila med italijanskimi delavci, je kmalu napredoval v svoji uniji, ter je leta 1919 postal vodja lokalne unije št. 18 — ime oziroma številka u-nije je 'bila izbrana ker spominja na francosko revolucijo iz leta 1789 . . . Antonini si je zgTadil ugled kot nasprotnik fašizma in komunizma. Mjego-va lokalna unije je bila efektivna agencija za amerikanizacijo italijanskih priseljencev, ter je pobijala protidemokratične ideologije. Antonini je bil pred sednik Ameriške Dela v s k e Stranke, ko je bila prvič organizirana leta 1936. Starosta židovskega vesoljne celokupuofciti, demokracija vodila vse človeštvo do katere člani bodo vsi narodi sveta. Sedanja in morda tudi bodoča svetovna vojna, katero W3o morda pričeli nazadnjaki, bodeta zadnji. In ako se ne motimo, potem bo moralo človeštvo preživeti še nadaljne nesreče, predno bo zatiranje svobode za veti no odstranjeno, lil vendar, — kljub vsem sedanjim nesoglasjem, ki prete narodom sveta radi poizkusov obdržati te narode če v temi "kraljestev" in sličnega * red n j nevest va, — upa vse človeštvo, tla je sedanje prelivanje krvi zadnje v Človešški zgodovini. Ako pride seme svobode in ljudskih «v6bodščin tudi v dežele, kjer razni mogotci se dandanašnji mislijo, da morajo "vladati" in izkoruščevati prebivalstvo teh dežel, potem je gotovo, da bo že po sedanji svetovni vojni nastal tak val demokracije po vsem svetu, da 1m> vsak upor proti svobodi postal brezpomemben. Vzgoja sedaj zatiranih in brezpravnih narodov, katera jih bo vodila do prepričanja, da si lahko ustanove na tem svetu boljšo bodočnost in življenje, more biti prva sikrb sedanjih zavezniških narodov po vojni. Monarhije, despoti-zem, pl li tok racij a in »lične cvetke srednjega veka, radi katerih je liila večina človeštva vse sedaj v pravem suženstvu. morajo za vedno izginiti. Xaciizem in fašizem, in vsi oni, kateri to kugo podpirajo iz doHuč^onosnih sebičnih razlogov, morajo za vedno preminiti, tudi ako tbodc treba srednje- in Harovevkc naprave za vedno odstraniti, bas, kakor so bili starodavni faraoni odstranjeni. Xaciizem in fašizem se mora odstraniti iz vrta človeštva; in ko bo ta plevel odstranjen, potem bodo vojne nepotrebne, in mesto njih bo zavladal splošen in trajen mir. pride prej ali slej do tega. V prepri« anju, da VM'ni našim či ta tel jem. SKETXO NOVO LETO! želimo Ku>ija odpovedala zaveznikom letališče Auieriš»ki najvišji vojaški krogi so zelo vznemirjeni, ker je Rusija preklicala svoje dovoljene, da -se smejo ameriški aeroplani posluževati letališča v Hwiji, kamor so bombniki prileteli iz Anglije ali iz Italije nad Nemčijo iu Poljsko, nato pa zopet nazaj na svoja h »tališča. I'redno je Rutija dovolila letališče, je vzelo mnogo časa za diplomatska pogajanja in vse je bilo dobro, dokler Rusija dovoljenja ni nenadoma umaknila. O tem ni bilo mnogo poroča n t iga. toda visoki vojaški krogi ao zelo presenečeni, kaj ti a tem, da so smeli ameriški Ixmjimiki pristati v Rusiji, so mfi&li bombardirati nemško in- dustrijo, ki je bila iz zapadne •Nemčije preseljena na Polj-ko. Ru>i, ki že dolgo let nimajo zaupanja v kapitalistični svet, niso navedli vzroka, zakaj letališča nočejo več dovoliti. Tudi niso navedli vzroka, zakaj Rusija ni bila zastopana na zračni konferenci v Chicagu. Oboje najlbržc pomeni, da Rosi nočejo, da bi zavezniški aeroplani letali nad rirf&hn o-aemljem. bor Relations Act, dalje zakon za socialno zavarovanje, ter druge delavstvu in ljudstvu sploli koristne zakone. Sedmega novembra letos je bil izvoljen v č"vzdii*iii-Ii do važnih pozicij v ameriškem delavskem gibanju. Na IJacifiški obali je velika stavka spravila v ospredje iu na javno pozornico dežele Ilarry Bridgesa, v Avstraliji rojenega voditeLia pomol-kih delavcev, na zapadni obali. Njegov vnet nasprotnik na zapadni obali je Harry Lndeborir, na Norveškem rojen mornar, ki je predsednik unije ] pomorščak o v na Pacifiku. V New Voku je med organiziranim delavstvom dobro znan Michael .T. Quill, ki je bil n>/ jen na Irskem leta 1906, ter je predsednik unije transportnih delavcev. V Ameriko je prišel leta 11)26 in je bil najprej vposljen pri težakih v času ko so gradili mestno podu-ličuo železnico v New Yorku. Pomagal je organizirati transportne delavce in uspelo mu je, da je organiziral močno unijo med tisoči delavcev newyonš>kili poduličnih železnic, ter drugih prevoznih mestnih linij. Z transprotnimi družbami je vodil uspešna kolektivna pogaJanja, ne da bi se zatekal k oklica nju stavk. Tuje rodeč jc tudi predsednik Kongres a Industrija lniii dela v- Organizacij (CIO) Philip .Murray. Rojen je bil na Škotskem letu 1886 in je prišel v Ameriko v letu 19*2. Delal je po HARMONIKE! PRISTNE SLOYKNSKK IN DKI GK VSAKE VRSTIŠ NAJNOVEJŠEGA MODKI.A Se priporočam rojakom. JOIIX MIKU S iAUiZ KI»XA AVKNI"K rLEVELANU ::. milo jo, četudi >o za enkrat še predmet nasprotujočih si mišljenj in "tališč, celo med delavci samimi, imajo liavzliec temu svoj predhodni vzgled, ki >ega stoletje nazaj, ko >o bili ameriški delavci v New Yorku ustanovili svojo stranko, katere program jc vključeval točko proste ljiuUke šole izobrazbe. Od onega časa naprej je a- meriško delavstvo, vklju-b mnogim napakam in pogreškom, bilo vedno ie-,uo povezano > 'wialuim napredkom dežele, v pogledu ljudskih pravic in izboljšanju življeiiskih razmer. K temu ic tujerodno delavstvo doprine-ol veliko — in ta doprinos j<> velike vrednosti iu važnosti za vse ameriško ljudstvo. žavaJi je Abraham Cahan, ki je najbolj poznan kot ustanovitelj in urednik lista Jewish i P reinogokopih v Pennsvlvaniji Daily Forward", največja tu- ter je kmalu dobil vplivno po-jejezična publikacija v Ameri- ziccijo v premoga rski uniji V. ki. Rojen je bil v Rusiji 18(H). leta, toda je moral pobegniti iz M. W. A., ki ga je leta 1920 izvolila za podpredsednika. < M NAŠI ZASTOPNIKI RAZGLEDNIH ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA Rusije zaradi svojih aktivnosti leta 1940 dalje je predsednik v revolucijo na r nem gibanju. V Ameriko je prišel leta 1881'. Videč žalostne razmere med židovskimi delavci v Ameriki, je pričel z organiziranjem prve unijske organizacije židovskih krdjačev in je drezal židovske intelektualce tako dolgo, da so opustili nikomu koristno teoretično razglabljanje ter se pričeli brigati za aktualno organizatorično delo. Njegove prvotne aktivnosti so do-vedle do ustanovitve Združenih židovskih strokovnih organizacij, radi česar je še danes poznana kot. starostinja unij. Obstoja še danes, toda danes je dve tretjini članstva v njej, ki ni židovskega izvora. Ko je leta 1897 Cahan ustanovil list 44Jewish Daily Forward'*, si je x tem pridobil priznanje kot organizator, publicist in pisatelj. Njegov list je postal g-las ne samo židovskih priseljencev. ampak tudi organiziranega delavstva, in pod njegovim vodstvom je tudi izva(jai precej sen vpliv na ameriško delavsko gibanje v splošnem, kot tudi na ameriško "kulturno življenje. Mož, ki je te*»no povezan z delavskim gibanjem, ter je tudi tujerodec, je senator Robert F. Wagner iz New Torka. Četudi on ni izrecno delavski voditelj. je pa s svojim delovanjem v prid delavstvu v senatu veliko doprinesel k pridobitvam ameriškega delavstva. Senator Wasgner se je rodil v Nemčiji, toda je prišel v Ameriko še kot otrok, ter je tukaj pohajal šole in je dovršil svoje _ študije na New York kolegiju. NASLOV PREMEN JEN Tekom zadnjih osemnajst let Urad United Committee of je zastopal državo Xew York South Slavic Americans se jej v senatu Zcdi njenih držav, kjer preselili iz 1010 Park Ave., naj je predložil zakonodajne o*nur-465 LEXINGTON AVENUE,' ke, kot znani delavski -zakon NEW YQ&K 17, N. Y. znan pod imenom National La- organizacije C. 1. O. Ko je pred nedavnim govoril o delavskih ciljih je Mr. Murray dejal naslednje: "Kar hočemo in želimo je živa iu delujoča demokracija. Hočemo, da ho imel delo vsak, ki je dela sposoben in ki hoče delati. Hočemo, tla polno obratujejo naše tovarne, naši rudniki in prem ogo r o vi, ter t rgo v ine. Slednja skupina mora doprinesti svoj delež in v tem mora biti sodelovanje med delavstvom in industrijo iu med vlado in organizirano produkcijo na podlagi splošnega načrta in na podlagi}sestavnih industrij skill načrtov. Delavstvo, delodajalci in vlada so se strnili skupaj v produkciji za znuigo —združiti se moremo tudi v cilju za zgraditev trajnega miru in trajnega 'blagostanja." In ko je Murray omenil organizacijo za politično akcijo, (Political Action Committee) katero je organiziral C. I. O., je pripomnil, 4'da sedaj smo raztegnili našo borbo za demokracijo iz delavnice do volišč. . Mr. Murray bi bil lahko šel za točko dalje in povedal, da prizadevanja delavstva v A-meriki za politično organizaci- C&Iifomia: Sail Fraiwi&co. J:no1» Luushiii* Colorado: Pueblo, ivt<-r * 'nI is W:ilst»iil»ur- M. .1. It:ijuk* Indiana: ln«iiami]x>lis. l"r. M;irki»-li Illinois: * Chi«-:iu«>. .I«*a*|«h Bovčič* Chicago. J. Fabino (Cbk*ii>£o. b La Sal le. J. K|»elich Mast-out.'sh. Marl In Dolenc North Chicago Id Waukegau, Math Warsek Michigan: Detroit, L>. Clan kar* Minnesota: Obisholin, J. Ijukanlcli Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis OouŽe CJilbert, Louis ve^se! Montana: Roundup. BI. M. Paulan Nebraska: Omaha, P. Broderlck New York: Gowanda. Karl Strnlslia* Little Falls. Frank Maslb* Wort-ester, Peter Rode* Ohio: Barberton, Frank Troba* Cleveland, Anton ftuhek, Charles Karlinger®, Ja<-»>b Uesnik Girard, Anton Nngode Lorain, I^oiils Balant, John KumAe Youngstown, Anton KikelJ Oregon: Oregon City. J. Koblar Pennsylvania: Conem.iugh. J. Ilressnvec* Coverdale In okolica. Jon. I'aicrnel Bessemer, John Jevnlkar Export, Louis Sujianfltf* Farrell. Jerry Okorn Forest City, Matb Kainlu*. Frank Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Joseph Kerin Imperial. Vence Palclch Johnstown, John Polanta* Krayn. Ant. Taufelj Luzerne. Frank Ballocb Midway, John Žuf»t* Pittsburgh In okolica. Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Si hlfrer* West Newton. Josepb Jovan Wisconsin: Milwaukee. West AIlls. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs, Louis Taucbar* Diamondvllie, Joe RoUcb (•Zastopniki, ki Imajo poleg Ime-na so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer Je kaj naiih rojakov naseljenih.) Vsak zastopnik Izda potrdilo za it» to. katero Jo prejel. Zastopnike toplo ■Hmrirfmti.—IJnrmva "GIma X e\v\ ( trški " M i r ro r'' je t e dni objavilo poročilo, da »e je Herbert Hoover v javnosti pritožil, češ, da republikanci niso pravilno vodili zadnje predsedniške kampanje, kajti —tako pravi Hoover—v letih 1 !>:ib, l!»4ii in tudi P'44, ga oiiotiiiivno prezrli, in "postopali tako, kakor da Iti potajim oboževali Uoosevelta. \-slctl <■*■-so bili pri zadnjih volitvah poraženi" . . . ★ V listu 4 M i lobe mid Mail", ki izhaja v Toronto, Kanada, či — talilo >ledcčo pritožbo; "Kje je naša inozemska poliiika ' Ako bi imeli (v Kauatli) tozadevno smer. potem l>i ljudje lic i2S]iraševali glede kanadskega stališča, ka-dar nastane toza veto valeč in svetovalec ali pa kak zastopnik male vlasti,T . . . * "Mirror" v Xe\v Vorku objavlja izboren načrt, kako naj se kaznuje Nemčijo po sedanji svetovni vojni. Imenovani & i —t namreč predlaga, naj s«, spremene imena vseli večjih nemških mest. tako da bode glavno in«'st,» Nemčije dobilo ime "Ginsiherg** iu da bodo v bodoče imenovala o>ta!a mesta v Nemčiji — " Golill»erir'\ " Kolin", ** Mefnfski", ^Shapiro" in "iSchlamielgaden ".. . * "The (flob democrat" v St. f^ouisii^ Mo., svetuje javnosti, naj *c (ii kom oprosti,'ako kolnejo. kadar govore o "0>voho- jenju (!r-ke" po Angliji. * Pot t mi radio-oddaje WABC smo čuli novice, glasom katere se časopisje v Nemčiji že dva tedna bavi z političnim polo- žajem na Grškem in v Italiji, kakor tudi z sporom, ki je nastal med Anglijo in Zjedinje-nimi državami. Imenovano časopisje skuša >vojim čitateljem ilokazati, tla je radi omenjenega položaja sedaj potrebno z vojno v/trajati, ker na ta na -«'-in Nemčija ne poražena —radi razjedinjeiija zilrnženili narodov ... ".lonrnal American" v New Vorkn bi i.mI dognal, bode li kedaj mogoč«' razpisati v "o-sviMiejeuih'" državica 11 K v rop**, volitve, na katere ne bo vplji- vala Anulija . . . * \VashingtoiH\a "1'ost" je postala popolnoma pesimistič-na radi Italije in pravi, "da italijanska svdanja vlada je take kakovosti, dii jej nihče v Italiji in inozemstvu ne zanio !■<• zaupali" . . . Isti list tudi izjavlja, tla italijansko ljud stvfi ne hod«- nikdar zaupalo vladi, katera ne postane za Hopnica italijanskih partizanov. ki si. liore v severni Italiji proti Nenicecm in Italijan skim fašistom . . . * Xewyorski "Mirror" poroča, da j«- italijanski minister ski predsednik Bonom i pisal našemu predsedniku 1k Pantelleria: — — naj postane Trst llirrf llu l'O(llH) Ilirsfn m h in. in naj Italija odstopi provinci jo Pieniontc — Franciji. List tudi pristavlja, da Anglija tako pop<>ln<»ma vlada Italijo, tla Italiji predno in najbogatejšo državo na svetn. Sedaj je pričel las, da Zdrnžene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali d« njihovega sijaja in moii. Pot na dve strani — kakor bi ae mogel naslov knjige prestaviti iz angle&ine — je jako zanimiva knjiga In Jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje. IU se tife srete milijonov . . {% tanje te knjige Je bogato plačano."--Tako se je Uradi veliki ameriški dnevnik o tej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona PoHlJam Money Order sa $.............. ca lastnoročno podpiaano(t) knjlgo(l): MoJe Ime .................................................... St., ulica all Box it............................................ Mesto ln država..............................................m- "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. "PLAH NARODA* — NEW YORK THURSDAY, DECEMBER 28, 1944 V8TANQVLJEN L. Vesti iz slovenskih naselbin daplal m m nate «t*telje bi m i njimi na« rajnki rekoč med seboj pogovarjaj«. BOŽIČNO RAZMJ&LJEVANJE Minulo je kati doli \v. vasi proti Borov-iii-eni nič uici. Je bilo res nekaj lepega Coverdale, Pti. — /e preeej časa, kar napisala v list **Glas Narodu "J l« ndadež, posebno pa, če je PISMO IZ STAREGA KRAJA Mrs. Ivka Grajš iz C o ude rs porta. Pa., je prejela od s>voje ki ga ž ' prebiram odkar sem kteri padel, ta .Je l>il v strain^ (hčere ]>o Rdečem križu nasled- mi j«' tako hitro poje 1»' kaj, in ž njim v tej ljubljeni deželi. Sem se pa danes namenila malo opisati dogodite, dobre in slabe. Polet.h* teklo, da vs_______„ pre-1 i v večnost. Sept meseca so tu odkrili, ali kako hi rekla, spominsko talilo pad- . ... . , Jt i nešteto lun m živim vojakom. Slav- tiost se je vršila pno »nedeljo v meseeti. Povedali so, da je la bo umrl in da ho Imlan in vsakojake vraže, pa vsak kristjan je moral biti pri treh sv. mašah na Itožični dan.... llUitidanašnji je tako prišlo na nje kratko sporočilo: Uragi stališ: v a in zdrava, jaz in otroci. DAROVI ZA PARTIZANSKE ZVEZDE JS poročilom darovalcev par- 1. zvezdo; Mary Vuchetich $8 t ižanskih zvezd sem se malojza zvezd; Mr. Iljoffmeister zakasnil. Bili so vmes božični $2 za 2 zvezali; Fanny Ausich prazniki, ki človeku kaj radi'$2 za 1 sfvezdo, in gospa Ajia' Krasna $1 za l zvezdo. To«ejj* skupno svota za J7 zvezd je ^podtaknejo neprilike, ki ga odvračajo od obveznega dela-Zato vas prosim, da ni i v tem $19. IXam vam vedeti, da sem ži-slučaju pr: za nesete. . Poleg navedenih, sem tudi Na rokah inuim zopet čedenjskozi "- Naroda" prejel „ • ... t svetu Čudno, da človek Kam ne Mož Janez je umrl. Brat je živ kupček dolarčkov, katerih ?vO-]$1 -ža 1 zvezdo, katero je ku- tiogodRi, Ki so >i' -toitlL m . . . . . . . . . .. . i ' . . . „ . * e-li v večnost Sentemb:^■.,iVt'* ki,nl veroval. Kar je bi- m družina. \ as srčno požara-, ta znaša po darovalcih, oziro- pila Frances Vehar iz Tareu j ' 4 ' ' lo včasih greh. danes je vsak- \ imo. Vas'a hči Mici Miiklič. ma prijateljih partizanskih j turn* Pa. da nje ropanje, pobijanj« in še Podpreska, pti l^oškem pot o V.vezd, kateri čisti izkupi- Tukaj, dragi rojaki, lahRE Jček bom« izroč'1 na prihodnjifizprevidite iz tujih imen, da! SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN" najvljudneje vabi Vas in VaSe prijatelj«* na svoje SILVESTROVANJE ki se vrt.'i ljudi, pa moja ma-1 lie Irugih stvari. Ko bi bilo na tem svetu hinavšči-pa l»i tudi take hude \rojne "nlo. Samo malo jioglejmo, ku. i elit'nemu odboru Jugoslaviji. za vo.j- lenko>t ni bila navzoča, ali g<>- z odprtimi očmi. kaj >e vse go-|}J .. 1 cii od našega sv. mesta dbo m pelje sem pa vseeno sli- . , ■ , v , , 1 , , • in naprej na (ji^ko, ko je spetj sala, ko sem sedela zunaj na i , ..__, 1 * zraven politfku! (iosjkmUi t»- t SVOJI Kimajo j sem solneu in se grela, kakor martinček spomladi. No, pa ko so zaigrali godbeniki ameriško liinyio, so mi pa prišle s«>lze v oči in ob mislih, koliko bo teh fnntof. čijih imena so napisana na tabli in -še onih. ki so šli v šolo tisti mesec, danes -o vojaki, koliko s«» jih bo vrnilo domov zdravih k stojim dragim, ki vsi težko čakajo vrnitev svojih si up v * Daj Bog, da bi bilo že konec tega klanja in prelivanja nedolžne krvi, ki jo pretakajo v potokih. Vprašamo >e, kdo je tega kriv? Pa ni pravega odgovo ra nikjer. Seveda, ko bi k*Io kaj povedal pravega, pa bi bilo *pct vse hudo. Največ ljudi se jezi, da je treba Nemca v. mape izbrisati, pa da bo mir. Moje mnenje je da, da Italja-ne iu pa angleške lorde, da ne bodo s|»et stlačili kraljiekov nazaj, ki čakajo za svoje stolčke v Angliji, kakor mačka na mi-1. Pa daj Bog ljudem pravo pamet in prostost narodu v \sej K v ropi, pa brez cigare \ ustih, kar ni oni z ina-reln napravil, bo pa ta s-kon-čal — in mi v Ameriki pa slavo pojen^o p remijem, kot Na naslov Mr>*. Ivke Grajš . i- - i • „ • no imuihx* je pn-lo tudi pismo, ki ga je, 1 isala sestrična Mr. Grajšaj Mr. A. Kollander iz Cleve- -i stri, ki živi v Hoboken. laud, <)., mi j«' jjonmno poslal Pismo se glasi: za 5 zvez*!: Mr. Ana Kra- , , , , 1nH >iia mi je že zadnji ipot izroči-Podpreska, 4. sept. 1944 J f v , pa $10, katere sem pa ze odpo- Ljuba > Želim ta-ila ta list est ra: ■.lal na SANS za vojno p«)inoč prisrčno, da bi preje , zdrava in srečna s l>»r'<>™° I>osklla f- tiik« ri Kgipčani, ki so častili zlatoUvojo družino po dolgem času ce,otliin 1! Pr^an,h tele - No na. daj Bog pravo toliko tipljenja, ki smo ga pre-,™*1 f"' ^ ^ pripomogli sledeči darovale1* Jugoslavije. Sedaj nrl je pa(glavni SANSov urad v Chicago, in ga preplačajte, kolikor je v vaši moči, ker s tem razsvetlenje in pamet revnim'-tali. Sporočam ti. da nas je Zemljanom. Zel i tu, da hi bili vsi, kakor so bili revni Zemljan? ono dobo, ko je Kristus Bog p:ipeljal iz najhujšega ker >mo bili po žgan i do lal inj odpeljani v internacijo. Stra-j John Sei*ebessy $1 za 1 zvezdo; Ann Bethelheim za 2 za 2 hodil po tej obli in ueil narodjhote in glada, ki smo ga vžili pravice.... Xo. pa naj končam za da-n<>. Prosim g. urednika, da mi opro>ti meni in mojim klu-kam, če ho vredno natiskati- Želim vsem č i ta tel jem tega lista veselo :n srečno Novo leto, kakor tudi uredništvu, listu pa tudi dosti uspeha. Spozdiavom, Ivana Kupni k. star naročnik Cleveland. O. — Tukaj vam pošiljam $7 za "Glas Naro-da'\ Ne zamerite, ker nisem kralr- lJ,t>' po^'«^: mislil sem, da bo rkov; naši kapitalisti pa že lue/ na- napravili, da _______ bo zanje prav! To smo >rečui, da j«' še nas stari Roo--««velt izvoli« n, da ima tudi delavec malo upanja -e zdaj ta štiri leta. da kar ne grabjo prekup-čevalei vsega od irlKrgih trpinov .... IV |a pa ne bom opisovala, ko ga je dosti povsod. Zdaj \ dela, prav stari iu mladi, moški in ženske, pa vseeno noben nič ne more prihraniti, je Pto *pet vse tako drago, da ni za misliti. Posebno obleka in sploh vse. Teta zima na- je pa tudi dobro založila s snegom in mrazom, da kot zgleda bomo imeli praznike kot po starokrajsko. Pri nas na Lazili so rekli sta.'i ljudje, da če o Božiču ni snega in mraza, da ni dobra letina poldrugo leto. Xe veni. koliko je na tem resnice, toda vem, da kadar je bila tema, ko s-mo šli k pol nočni ci. smo imeli ha ki je, ko so se začebi bodo P1'^'' zastopnik okoli, pa ga ni. K m naročnik na "Gla? Naroda" čez 40 let in mislim, da boni do konca mojih dni. Sem že v letih: imam fHi let — mogoče nebom dolgo. am voscini Ve.-ele prazni-in Novo leto! G-regor 0<'kada. POMOČ JE NUJNO POTRERNA! Ladja, ki bo peljala obleko iu drugo blago v Jugoslavijo, sicer še ni dospela v New York, toda neka druga ladja bo nekaj tega blaga odpeljala prihodnji teden. Celo pošilja-tev je treba pripraviti, tako da jo bo mogoče hitro prepeljati na ladjo. Delavcev pa primanjkuje. Kdor bi tedaj utegnil le nekaj ur na dan pomagati, naj gre v skladišče na 101 Perry St., New York. — Vprašajte za Yugoslav Warehouse. Pomoč je nujno potrebna, v Italiji, ni mogoče popisati. Sedaj stanujem v neki bajti v Podpreski. Mama, ki je zelo slabotna, Tine in Micka in jaz trpimo veliko pomanjkanje v hrani in obleki. Bosi smo vsi in brez obleke in vse je raztrgano, kar imamo na sebi- Ljuba sestra, pomagaj nam zdaj, ko nam je tako strašno hudo. Prosimo te vsi skupaj prisrčno, da nam pošlješ kak šen paket. Vse bo prav prišlo. Odpiši mi takoj; komaj ča kam tvojega glasa. Prisrčno te .pozdravljamo vsi skupaj in posebno tvoja sest ra, Katica Poje. Podpreska, pri Loškem potoku. zvezdi; Mr. Katusich $2 zvezdi; Lucy Sternberg $1 za» Xew York 10, N. Y. ima jugoslovanski narod tudi "Je, ki je človeškemu ž-ia 1 jen ju (rala nazaj v prave roke; na med tujci prijatelje, ki soču-Ipodobno. To hi odpravilo bo-j noben drug načm >e ne mor. v bo i u za pra-ljazen in glad, ter pomaknilo pričakovati povoljnih rešitev >d t» raporom človeštvo v stanje, kjer bi spoj takih vprašanj. Ce taka zem znalo, da je življenje res vred-.lja ne pride v prave roke, p<» no živeti. To spoznanje bi raz- J dobri volji, premišljeni želji svetilo in dalo ^loguma, raz po pravici, potem bo prišla p" mali, ki hi prišel v takem slu- krvavi ]m»iI. ki jo preveč dobro čaju, bi imel h* dober vpl:»v poznamo. l>osedanje navade na gospodaritvo. ker v strga- bile, da s«, je svet delil po ape stvnjejo ž njim vično zmago pod praporon partizanske zvezde. Zato se ^vyn*ašajte, ako ste| ž*1 oboroženi s tvm znakom? Ako ne. pišite po njega na' boste pomagali Narodni Osvobodilni Vojski. F. H. Vavpotič, 2i!7 Kast 25th Street ATLANTIC CHARTER IN KRITIKA Jaz mislim, da ni bolj prili-jboljše razumeli, da bi bili bolj čnega časa za premišljevati o'zadovoljni — ne vedno v stra-pomenu Atlantiškega dogovo-Jhu pred sosedom — in bi vera, kot ravno božične dni. Vsaj deli, kaj njim pripada; bi si tako se mi zdi, ko berem kri-tbili z\esti. da jim nikdo tega tiko tega dogovora. Kako da-jne bo poskusil odvzeti s silo, leč gredo nekateri ljudje v. in bi st« naučili biti zadovolj-namenu, da osmeŠe iu se noryii s svojim, s tistim, ki res pričujejo iz te plemenite poteze^ada njim. Ljudje bi bili tudi — če že hočemo imenovati jo(prosti, da spolnjujejo dolžno-kaj drugega kot to. Ali pa nas sti do Boga, po svoji vesti, inj to privede do kaj boljšega? bi jim nikdo ne smel braniti tega in kratiti teh pravic. nili cunjah in praznem želod-eu je zadnji prostor, kjer boš z« nam našel toliko človeškega dostojanstva. da bi te moglo držati pokonci samo od sebe. Prav tako ni v takem stanju prostora za porod tiste volje, ki se rabi in je neobhodno potrebna za temelj zidanja bodočnosti iz razdrapanega sveta, ki reže vratove drug drugemu že toliko let. Tisti, ki hrepeni po tuji zemlji in si jo je prisvojil s silo jo dobil v podkupnino ali na kak drug način i z vi l iz rok ljudem — proti volji teh ljudi — ne bo našel prav veliko udobnosti v čarterju zato. kei prej ali slej bo ta zemlja mo- tit u, po številu pušk. po želji ado in po svetem ego jzinu — in pod Atlantiškem Carterju bi se na delil po po- delil (Nadaljevanja na 4. str.) PRVIČ PRIKAZOVAN FILM Ifctn z maršalom Titom in njegovimi bojtijorimi parti/ani. — |sfot:ik» se prikazuje Sovjetsko Kupijo v lrtn I!U1 . . . eno leto vojne. Film najzanimivejših Sovjetskih lojnih poročil, ki str jih ^e kdaj tirieli. Iste si sedaj lahko oglrdalr po zmernih ljudskih renah v i»re»lstavi. m- vr^- nepreu** lionia ml /.jutraj tiH|>r«'j. ^ po enajsti uri zbirati in pomi- /.ato priskočite* na pomoč! i* k Angleško-Slovenski Iziel je novi anglečko-Blovenflki besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. dan jem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. Cena je Naročite jo pri: - ~ ~ KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New Tork IX, N. silvestrova zabava "Slovana" v brooxlynu Zopet >-ui<» ob koueu starega leta in v kratkem času bomo praznovali novega. Prehod starega v novo leto je ako pomemben dogodek, zato se tudi primemo praznuje. Naša slovenska kulturna društva skrbijo za to, da se rojaki med svojimi prijatelji in znanci i|m> domače zabavajo. Navada je, da si |>osamexni-ki ob novem letu delajo različne resolucije in zaobljube, ki navadno trajajo par tednov včasih samo par dni. kakor že nanese prilika. Tako je na primer prijatelj Martin iz Glen-dale, 1 j. L, pred leti na Silve*, trovi zabavi "Slovana" resno in svečano napravil obljubo, da se ne bo več smejal.... Wak, kdor pozna Martina in njegovo naravo, mora priznar ti, da je bila za njega to jako velika žrtev in trfki krvi, samo da se on lahko norčuje kot se mu poljubi. Kje jemlje sarkazem in kako ga uporablja in zakaj se je spravil ravno na to točko in bije po nji . tako vnenuo se človeku kar malo čudno zdi in ga sili v nadaljnje premišljevanje. . . Vpraišati se mora, če ima ta človek siploh kaj na svetu ki ljubi, ali pa je zaljubljen sam v se toliko, da dobrega ne vidi v drugem, kot v svoji stru peni koloni. Najbolje pa je žalostno, ker ga nekateri vzamejo za re*no, poe^ebno tisti, -ki mislijo, da je Amerika na napačni strani in sami hrepene po maščevanju — "kakor hitro bo mogoče". Toda niso samo O'Donnelli na tem svetu; pri teh, Olkm-nell laja skozi klobuk, ker ee jim vsa stvar zdi veliko pre resua. da bi jo omalovaževal. Vzemimo vso stvar kakoršna je: Kritiki Atlantiškega Čar terja niso prvi in ne zadnji, ki bodo govorili in se ne tiče samo njih, ampak nas vseli — prav vseh — če danes ne vemo, pa bomo zvedeli pozneje, ko mogoče bo prepozno. Carter, podpisan ali nepodpisan priljubljen ali nepriljubljen — ima opravka z odpravo vojne boljšim razumevanjem med Po drugi strani ^pa tisti, ki hočejo slišati o tem, bi ne smeli biti gnani v to. zoper svojo voljo, ter ep Sv* opirajo na svojo la>tno nnodro^t, bi tudi želi po svoji lastni modrosti — toda vedeli bi pa vsd skupaj, da kjer že žive — bi živeli v veri, da jih obdaja sijrurnost kot obdajajo sobo štiri stene Na njih samih bi pa bilo odvisno, kakšna bo ta sigurnost, kot jo odvisno od lastnika sobe, v kakšnem itfanu so stene, čiste pobeljene, ali pa umazane in razpok an e. Pod Atlantic Charter jem bi se moralo umakniti izkoriščanje, ki stremi za tem, da nekaterim napolni že?pe čez mero in drugim pa vzame vsake priliko, da bi si uredili živijo- polnijo v prihodnjem no vem A letu 1945. *^Psedi7v državni tvorbi in iz LE. yen nje, tako da U se.ljudje KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV 00 NOVA IZDAJA STANE SEDAJ '3. ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^fcl Recepti io napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed pos«bno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za knhanje in se hočejo ▼ njem iimtolj lzvežbati in izpopolniti. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. HELP WANTED DELAVKE IŠČEJO HELP WANTED The War Man Power Counission has rated (hat n« one in this area now employed In essential activity may transfer to another Job with* out statement of availability. H I IS N A LASTNA SOBA 5?l»lo>uu delo. stalno. 3 otroci v družini Vprašajte: — TTtli PLACE FOREST HILLS WEST, L. I. I'hone HA 8^'l.Vi (,240—-J55) Š I V A L K E Potrebujemo šiva Ike na ženske slamnike Vprašajte j»ri: Y; & M. MANUFACTt UlXli COliP. 11S SAN FORD ST. B'KLYN Tel.: EVergreen K-772:: < 3s » WAITRESS BAR AND GRILL. EXPERIENCED (»ood pay. steady work, pleasaut w«»rkius conditions Apply: MAIN BAR mul ORILI. G1TJ — Kth AVE. (I>etw: 40th—list St.) N; Y. C. ("JTi-J - -J581 WINDERS 1ZKI ŠKNE XA FOSTER MArUINK STALNO DELO DOBRA I'I.AOA Vprašajte i»ri: Act* Yarn AViudiug' t'o. •JG-J FLOYD ST. BROOKLYN < -M—1 GIRLS for STOCK ROOM GOOD SALARY — 44 HOCRS VACATION WITH PAY Apply METROPOLITAN TOWEL CO. 1047 — 48th AVE. LONG ISLAND CITY SIVALKE na KORZETIH Izvežbane ali neizvežbane na olde-kah v PRODAJALNI KORZKTOV Stalno delo, prijetne delavske razmere Vprašajte: MOLLYS CORSET SHOP 23U EAST 14th ST. N. Y. C. (J48—254 > KaJUte^ daje poljodn« nm rodil*, kako poatatl amorUM driavljan. (T atorenSHal) Ona M Pobite pri Knjigarni Slovcnic ftit)Usliing Co., 216 West 38tjh Street, New York 11, N. F I X O E R WAVER — MANICURIST Good work, steady pay. pleasant working conditions. 7, DAYS. 11 to 7. $3U. Apply: COLLEGE HAIR SHOP ISio AMSTERDAM AVE N. Y. C. Pohne: MO {'JS'J—S ► SIV A L K E SINGER MACHINES NA LEATHER NOVELTY: — Tudi FLOOR GIRLS Dul»ra pla«'-!i Stalno ESTERLI NE PRODICTS _ 4th AVE., COR L'l^t ST.. N. 'i < 'J4S1—» H O C N A S L V A L K A FINISHER — DOBRA 1*LA(\Y STALNO DELO. DOBRE DELAVSKE RAZMERE. POKLIČITE: UR 3-7-346 »231—-33» YOUNG GIRL FOR LIGHT FAtTTORY WORK g'0 l'AIJIETTO ST. RU »GE Wt M »I». BROOKLYN _____(-•PJ-255> FINGER WAVER awl TWO MANICURISTS pay. pleasant working conditions. steady work i#r part »lun-. Apply: A N C E L O • S Tih AVE n. Y. C. "OLAfl NARODA" — NEW TORE Pisana Mati Spisal: J. F. MALOGRAJSKI (38) ATLANTIC CHARTER IK KRITIKA (Nadaljevanje z 3. strani.) trebi, pravici, zdravi pameti in ee ljudstvo oklene načel, ki kar je več — po želji ljudi samih, kam hočejo pripadati, o- jih »vsebuje ta ustava — jih ta dokument vodi po poti, ki so zdi, da bi bilo mogoče ustvariti si življenje, .ki bi se bolj pr.iiegalo njih hotenju in bi bilo vredno večjega zaupanja za svoj lasten doforobit in ve6- in nobenega razumevanja za — ne v luči, kot se vzame beseda svoboda. Zgrabil je za kozarec, kakor bi ga liotel zagnati v svojega nasprotnika, toda v ti*em trenotbu stopi astir k njemu in mu reče s sladkim glasom in smehljajočim ofbrazom: "I kaj ne veš?" . . . Presneta reč, jaz sem pa mislil, da vw! . . . Tako mirno je to rekol o&lr, kakor oga drugega. Vrgel je denar na mizo in odšel. S krvavečim srcem je bil prestopil prag svoje hiše in kakor glas iz onega sveta so mu zadonele na uho besede, s katerimi ga je klicala hči na pomoč. In ko jo je videl zdaj ležati pred seboj onemoglo in brez zavesti, obvladali so ga hkratu povsem novi, njemu doslej neznani občutki. Bilo mu jc, kakor bi moral poklekniti pred to svoje dete in s solzami v očeh prositi ga odpuščanja . . . Pripagne s k deklici in jo pobere od tal. Bila je mrzla, kakor bi ne -bilo več življenja v njenih udih. Zato jo začne drgniti, pritiskati nase ter ogrevati s svojim dihom. Po daljšem prizadevanju se mu je posrečilo, pripraviti jo zopot do zavesti. Spregledala je in hvaležno je uprla vanj svoje oči., *>a tudi on Je zrl Prvič v svojem življenju z neko prisrčnostjo v njen obrazek. A čim bolj je opazoval lica svoje hčere, tem l*>lj se je čudil. Izprevidel je, da do današnjega dne svoje !.čere niti poznal ni. Kakor svoje rajne žene, tako tudi njenega otroka skoro nikdar v olbraz pogledal ni in tako so mu bila ostala lica lastne hčere skoro tuja. Strmel je zdaj nad milobo tega obrazka in srce se mu je topilo, ko se je domislil, da je morala biti njegova rajna žena pač tudi taka. Ah, z;»kaj ni vedel te milobe ceniti prej? Ali, zakaj se je bil dal omamiti od tistega, pogubnega ognja, ki je piamtel njegovi ^m^Z^Tš^e brez-drugi zem iz oe»/ Zakaj se je bil dal preslepiti od strasti'vrednega. Prav zato se pa čar- bilo lahko razveseljevalo njegovo ziroina, v kateri skupini se j:m jo zarisali naši pradedje z bo k; u:----— žjQ pon^.^ jn dobro voljo. Ravno tako je z desetimi božjimi zapovedmi: same od sebe niso porinile še nobenega . _ „ , , . . v noben položaj; tam so .in v ja »priložnost za sodelovanje z ... - . . . . . . . j i j w• . 'njih so začrtani principi, ki ostalo družino preko širnega M _, , . 1 i . . . - .. & so takrat, ko fo izšli, mogoče sveta, ki jo imenujemo clove- j - .; ' . - .. . t t. . . , . aciali preglavice ljudem, ki sc stvo. In vsakdo pa, ki bi se j" • - , ... . . . . . «i . upali, da znajo živeti brez njih upiral takim spremembam in , . . . v. . . i " i j " • i «. „ — toda danes je večina civi-poskusal drzai v okovih, proč ....... , , od svobod in rostosti l\idi ■ ,zaciJe m nJenih postav vple-.. ' - • e " P4. ''.tona (v te zapovedi, ali zapo ki nočejo vec biti podložni — „..• . T,' . \ , . . • . . ^■edi v postave. Vzemimo ta ima izelo slabe pojme o pravici « . • , „ . , , . u * J , tu, fki je bil zasacen pri tatvi- ni; njemu niso te zapovedi po- svojega bližjega potrebo^ ter ^^ mogoiSi ne bilo — prepozno! ^ Ko se jc bila hčerka opomogla, jo jame izpraševati, je li lačna ali žejna, ali deklica je smehljaje zmajala z glavo V očetovem naročju ji jc P^ .dill. Je precej lahko sovražiti J— pnti pa do kakšnega pa- Ko jimj prineso račun na metnega zaključka, posebno koncu meseca za porabljeno e- kar se tiče sovražnika, bo pa lektriko, nič ne vprašajo in se naravnost težko! A ko pridejo jati, toda počasi je prešlo v [pan (mayor) mesAa Montreal, kri in ljudje vedo, da je bol j-. Ker je v Montrealu mnogo Kaše biti pošten in zaupljiv na- [nadčanoV francoskega pokole- nja, je za sedaj spremenil svoje ime v "Houde", ker je to jo enostavno za dejstvo, da soj pohabljene in ko bodo ostali elektriko porabili, dasiravno prazni stoli ob mizah za ved zaželela. Toda izmučena, kakor je bila, je kmalu zaspala. Stan "Mlakar, preibudrosi se, svojim očem ni verjel, ko je videl to. "Kje je Ibilo dekletce tako dolgo?" je vprašal sina. Ali sinu je Ibilo to vprašanje sitno. Naj bi bil mar povedal resnico* Oče Ibi se bil po pravici razjezil nad njegovo zeno, a on hi ne bil vedel, kaj naj reče. Ugovarjati bi ne bil mogel, ker je bil sam prepričan o krivici svoje žene, pi ihti pa mu ni smel, ker bi bil s tem priznal, da je njegov».iavov zena taka, kakršna bi ne smela biti, pritrditi ni smel, ker bi bi I 'ostal tako nezvest sam sdbi. Molčal je torej in ni čakal, da bi ga oce vpralšal drugič. Vzel je luč in šel iz sobe. Ko pa je '.il v vezi, postoji in se dolgo ne gane s svojega mesta, kakor In proudarjal, kaj naj stori. In res ni vedel naj li ere .. , ,r * v spalnico ali ne. Kuhalo in vrelo je po njem, da ga je bilo ^ pr°tlV1J<> ^^ ■ fantje domov, ko bomo videli samega sebe strah. Vedel je, da noooj iabruline iz njega, kar mu je že toliko časa težilo srce in bal se je, da ne bi šel v svojem groznem srdu predaleč, da ne bi storil kaj, kar bi smelo slaibe nasledke. Prišlo mu je vse mogoče na misel, pregovarjal se je sam pri sebi že ves čas s svojo ženo in lotila so ga je od hipa do hipa tolika jeza, da bi bil sposoben, uči-l.iti najhujiše. Že je liotel v nočno temo, ko začuti zopet ue-premagljivo potrebo,'da bi si olajšal si-ce, da bi povedal svoji ženi v dbraz, kaj ve od nje in kakšna je njegova sodba o nji. Zasuče se in stopi z lučjo v roki v spalnico. Žena je bila vzbujena. Bilo je videti, kakor bi že dalje časa .bedela. Nenavadno prijazno ga ogovori: "No, kod pa ti noooj tako dolgo kolovratiš?" Mlakar se ne zmeni za to vipraišanje, temveč postavi luč na mizo in sede molče na klop. Sedel je precej dolgo talko. Sopel je trako in iz oč| mu je švigal neprijeten ogenj. Bojeval se je m premagoval, a na drugi strani ga je sililo neprenehoma nekaj, da bi izpregovoril. Žena pa mu .začne iz-nova ponnjajti besede: ' 'No, ali ne d*) odgovora! Kaj čepiš ondi in molčiš? Spat jKijdi, spat, saj je menda čas!" Mlakarju bi Ibilo stokrat ljutiše, če bi ga bila oštevala, ali ga vsaj ogovarjala bolj osorno in bolj abadljivo. V tem hipu mu ni bilo nič bolj zoprno nego*njena prijaznost. ŽelelLrili. In ravUo toliko" kolikor si je nekakega zunantjega povoda, da bi vzrojil in se iznobil Fpolnjujejo te cilje, se svet po-bremena, ki ga je tiačaJo kakor kamen v prsih. Ali žena, ki m»ika naprej, v pravo smer — je naijbrž sliešala, kaj se je godilo zunaj in slutila menda, da ee 'bi jim bili "ti -cilji deveta se nekaj pripravlja, je ostala zoper svojo navado potrpežli- brig*, bi kljub Magni Karti va in ni rekla ndbene talke besede, vsled katere bi se bil mogel raztfezHi. Moral je torej začeti on. (Dalje prihodnjič.) L. 1940 je moral Camililen Hude oditi v koncentracijsko taborišče, ker je za vojaščino posobnim mladeničem svetoval, naj se ne vtjriŠejo za vojaški nabor. Baje bi moral ostati v taborišču do konca vojne, toda mestne oblasti so sklonile, da mora v tem slučaju njegova žena dobivati njegovo letno plačo v znesku $10,000 saj do konca vojne, in — potem se je vrnil domov — toda šele pred Štirimi meseci. Takoj na to se je pričela njegova županjska kampanja za zopetno izvolitev, in vsi meščani so oddali svoje glasove bolj po "»francoski", kljub te- v njegov prid. AMERICAN WILD LIFE Nova filmska senzacija- . • . Slave polna povest mož armadne zračne sile In njihovih žena! Pretresljivo, romantični, slavno! . . . Razburljive SLIKA VSEH SLIK! MORS H ART'S "WINGED VICTORY" Predstavila DARYYL K. ZANUCK. vstvaj-ilHj "Wih«on-a*\ GEORGE C UKOR. ravnatelj. 20th CENTURY FOX PICTURE * POLEG TEGA OSEBNA PRAZNIČNA ODERSKA PREDSTAVA * R O X Y 7th AVENUE In 50th ST., NEW YORK V knjigi Je natančno poplraDo llv-I jen je posameznih živali, živečih na subem, t morja in ▼ zraku, tako da bo vsakdo, ki Uuhl naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral z vellklf»plnn ln pr1[>ovo-lovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti eele at rani, ter ima 778 o nikdar videli in sedaj plačajo brez godrnanja. Ko bi ne zavrt i li tistega giimiba, hi ne bilo gor-kote in niti luči. Ali ni mogoče, da bi bil Atlantic Charter tak iguirdb, ki bi služil človeštvu? Ne vidimo sioer elektrike, a jo čutimo, če se dotakne mo toka, ki je prepov^daji-o dotakniti se ga — in ravno tako ne bomo videli čarterja — čutil se pa bo, če se ga dotakne na prepovedan način — .in za to bi , poskrbela svetovna organizacija ustJva«iijena zato. »Ali nosi Magna Karta kaj družeča kot združene oilje ljudi, !ki so se zaobljubili, da jih bodo spolnjevali in jih razši- no, bomo pa približno lahke sodili, kalko ničev bi bil Atlan tic Charter. Skoro gotovo bo na£e mnenje talko, da bi bil vsak carter, ki bi obranil tako ponovitev precej dober, pa na; bi bil podpisan ali ne. Nikar ne legajmo na lima nice ljudem, ki ga danes zasmehujejo — saj niso iskreni — njim ni za drugega kot njih same! In drugi pa lahko gredo rakom! žvižgat — samo da se kolona nabaše, pa če je v nji se tak strup! (Boljše je danes misliti o tem — in bol še je danes pri znati samim sebi, da se nas nič manj ne tiče -kot drugih — dasiravno govore, kot bi bili oni sami, Iki pehajo ljudsko voljo, kot se jimj zljubi (v resnici .pa on, P O K T E K V T I S K A It N I 5 DNI, 40 UR NA TEDEN Stalno delo, mnogo nadurnega dela. Phone: S P 7-3337 (252—254) AVTOMOBILSKI MEHANIK IN MEHANIKI TER PRIROČNI DELAVCI Izkušeni, dobra plaC-a, stalno delo. im> vojna bodočnost. — Vprašajte: GRAND VIEW DAIRY «071 METROPOLITAN AVE. B'KLYN (252—254» MOŠKI — MLADI AM V SREDNJIH L E T I H a ki |m»/.tinjo «t»st«» jm« New Yorku KOT SLI ALI ZA KAKO LAH K«» DELO V POSILI AT V ENEM URADU 4(1 Uit NA TEDEN — PLAČA $22.54» A< "M E NEWSPK TIKKS 401 Sth AVE. (Corner .'MIh St. > •V V. <'._____<250— 252» (' n K O S T A V E (1 COMPOSITOR LUDLOW AND MAKE UP: STALO DELO' DOBRA PLAČA pr »\ t »J NA Ii< >1M »ČNOST Vprašajte: SANDY PRINTING 4» W. 22nd ST. N. Y. C. (251—257» MOSKI ZA SPLOfeNO DELO - RAZNAŠEVALEC V GROCERIJSKI TRGOVINI Dol>ra plača. stalno delo, povojni; prijetne deiavske razmere Vprašajte: GRENOBLE'S MARKET 209 W. 57th ST. N. Y. C. (252—254) WOODTURNERS CABINETMAKERS Stalno delo, sedaj in po vojni, dolina plafti — 40 ur na teden. ]N>ldru»t plača nad 40 ur — prijazne delavsko mzn»ere. — Vprašajte: CARMICHAEL 141 W. 20th ST. N. Y. C. (252—258) PoklifiKe WI 8-0513—Podnevi nikar ne pustimo drugim, d^L pokiiate de 2-5622-zvečer WELDERS ELECTRIC ARC — PRVOVRSTNI DELO V LADJEDELNICI (252—254) MEN for STOCK ROOM DOBRA rLAČA—5 DNI NA TEDEN POČITNICE S PLAČO Vprašajte: METROPOLITAN TOWEL CO. 1047 — 48th AVE. LONG ISLAND CITY (247—253) FIREMEN stalno mesto, obedi, dobre delav-»ke razmere. Vprašajte: FLUSHING HOSPITAL 44-14 Parson Blvd., Flushing, Long Island. — FL 9-2000 KUPITI IN "BXTRA" BONO DANK*! P R E S S M A N MIEHLE VERTICAL COMMERCIAL & COLOR Stalno Delo — Dohru Plača Povojna Bodočni>st Vprašjijte: SANDY PRINTING 1<» WEST 22nd ST. N. Y. C. __(251—2571 SHEET METAL WORKER EXP'D. BLOWER-TYPE WORK PLEASANT WOKING CONDITIONS STEADY Phone After li P. 31. «R 7-8:126 (J44—257) (253—250) Opozorite še dru^e. ki ne fitajo "G. S." na le oglase. — Mogofe bo komu vstreženo. MEN WANTED for FACTORY WORK narodno poznana družba ponuja lahko ali težko del/i Dobra plača in dobre delavske razmere priložnost za napredek povojna bodočnost Apply OAKITE PRODUCTS INC. 22 thamen st. brooklyn, n. y. (247—253)