Dopisi. Iz Središča. (Volitev.) Dne 9. marija imamo voliti državnega poalanca, in te volitve ae bomo vai volilci vdeležili. Zalostni časi, ko ko še nasprotniki ujeli pri nas nekoliko glasov zaae, ti ao bvala Bogu že davno minoli in zato se tudi letos ne bode nobeden glaa za nemakutarja oddal. Naš kandidat je nnaš" doktor Ivan Dečko in njega bodemo vsi volili. On je naš rojak in neuatrašljivi boritelj narodnib pravic, vse svoje moei daruje on za domovino, pri eemer ga vodita odkritosrčna volja, čista poštenoat; zmožnejšega in sposobnejaega poslanca ai tedaj ne moremo želeti. Naša dolžnost pa je, da gremo vsi na voliače, da nobeden volilec doma ne ostane: zdaj ni nobenega izgovora, da bi enega ali drugega volilca kako ailno delo doma zadrževalo in za vaakega bi bilo grdo in sramotno, če ne bi prišel volit. Upamo pa, da bodo tudi drugod rojaki storili avojo dolžnoat in da bodo se tudi drugod naai volilci polnoštevilno volitve vdeležili in z nami vred glase oddali za naaega kandidata. Zivel tedaj naa kandidat in poslanec doktor Ivan Dečko! Iz Pekla pri Poličanah. (Opominj.) Imeli smo volitvo volilnib mož 16. februvarija Bilo je nekoliko misliti, da bode naša atranka zmagala, in to bi ae tudi bilo lebko zgodilo, ko bi bili vsi naši kmetje k volitvi priali. Pa žal, da se še nabajajo med nami ljudje, kateri če pridejo b volitvi, z nasprotno atranko volijo, ali pa nebote doma oatanejo. Sramovati se smemo, ^da pri tem, ko so vae občine okoli in okoli naa narodno volile, edino mi ae ne upamo toliko osrčiti, da bi ae že enkrat otreali jarma teb nemčurjev. Upam, da bodemo to pri pribodnjib volitvah za občinski zaatop poprayili, in ei bomo aamo pošteno narodne može volili, in tako slovenakemu avetu pokazali, da imamo resnično voljo se ne več tem ljudem uklanjati. Najboljše pa bode, da te ljudi, kakor je g. Baumann, Ivanuš popolnoma opustimo, poaebno poslednjega, katerega že ime svedoči, da je gotovo potomec nekdanjih Cimbrov, ali Teutonov. Naj le vsi ti Ijudje svoje blago prodavajo, ko- mur hočejo, ker mi nočemo ničesar več ž njimi opravka imeti. Če pa se teb našib trgovcev nobeni ne bode spametoval, tedaj že sedaj pozivljemo enega narodnega trgovca, da se tukaj v obližji naseli, ter zagotovimo, da bode med vsemi najboljše izhajal. Sicer pa mislimo, da bode tudi v tej občini skoraj konec tega nemško-liberalnega goapodstva, in da se natn ta želja tudi vreaniči, zato se že sedaj prosijo vsi tisti domoljubi, kateri imajo v naši občini volilno pravico, da nam pomagajo pri prihodnjib obč. volitvab se popolnoma teh ljudi iznebiti, kateri nas samo tedaj poznajo, kadar držimo denarnico pred njimi odprto. Volilec. Od sv. Jurija ob Ščavnici. (0 b 5 n i z b o r.) [Konec ] Za pribodnje leto naroči ai društvo razen prejšnjib časopisov tudi še ,,Dom in svet". Da ae olebkoti društvena blagajnica. katera je rada jetična, plača in naroči bralnemu društvu č. g. Jernej Frangež, kaplan ,,Slov. Gospodarja" in ,,Družbo av. Moborja" ; g. Ivan Strelec učitelj pa ,,Matico Slovenako" in rKmetovalec", kakor lanako leto. Goap. dr. Jakop Ploj naproail ae je tudi za letos, da nam pošilja ,,Mir". Po dovršenem poročilu, katero se je z veaeljem vzelo na znanje, volil se je lauaki odbor enoglaano zopet za letos in sicer gg. Koaar Jernej predsednikom, Frangež Jernej podpredaednikom, Strelec Ivan tajnikom, Brumen Jurij blagnjnikom, in Vaupotič Franc odbornikom. Preglednikom računov bUi so voljeni gg. Čirič Jožef, Koroaec Jožef in Štubec Franc. Po dukoneanem zborovanju zapeli ste še dve peami, potem pa je nastopil 6. g. Jernej Frangež, ter v jedernatih besedab pokazal pravi pomen rodoljubja, najvažnejše lastaosti in zabteve njegove, ter dokazal v mikavni obliki, da se pravo rodoljubje ne da ločiti od Boga, kateri je podatava našetn obstanku, ter zaradi tega tudi podatava naši domoyini. Pravo rodoljubje mora biti v arci, kajti po mialib in arčnib željab ravna ae človeško delovanje; kazati in razodevati mora se z beaedo in v djanju. — Blagroval je ob enem zavednega in značajnega alovenakega kmeta, kateri je v vseb okoliščinab in raznib zadevab slovenski korenjak in vsikdar zanesljiv mož beseda. Krepki ,,živio" zadonel je navdušenemu govoru in pevci zapeli ao lepi zbor: ,,Bodi zdrava domovina". Temu sledilo je še več pesni, med katerimi nam je omeniti posebno petero apevov nSirota" iu ,,na atraži", kateri morali so ae ponavljati, ter zborov: ,,Roženkraut, nagelj in rožmarin" in ,,vae drobno". Po dovršeuem aporedu zabavali smo se še dolgo v noč in vmes zadonela je še marsikatera alovenaka pesen iz jarnib grl. Hvala tedaj Vam, zavedni Jurjevčani, da ste nas v tolikem številu pocaatili, Vam sosednji Kapelčani, dobro izyežbanim domaeim pevcem in tudi Vam rodoljubom, kateri ste nam pri dobri volji zbrali še izvan letnine 6 gld. za društvene namene! V pribodnje pričakujemo vaa zopet v tako obilem številu. Na zdar! Stanimir. Iz Pilštanja. (Naprej!) Vrlo me je vzradoval v Vaaem listu dopia od naa, iz kojega aem posnel, da bočejo tamo oanovati al. bralno društvo. Veaelo aem vakliknil : tedaj tudi tebi, dragi mi rojstni kraj, jelo se je daniti, tudi tebi se je prikazala zvezda narodne zavednosti in ponoaa, ki sta tako potrebna v aedanjem čaau, ko naa pritiska aovražni avet od vseb strani! Oglej ae okrog po drugib krajib, vaak trg, vsaka večja vas že ima svojo čitalnico, svoje bralno društvo, a poglej na Planino, v Pilštanj, idi v Kozje, Podsredo, Podčetrtek Reicbenburg — — le tu še vlada povsod smrtno apanje. Pa kdo je temu kriv? Ni mi volja tukaj komu radi tega očitati, saj zdaj je vaemu konec, aedaj se boče vae obrniti na bolje. Na noge tedaj, rojaki, pokažite, da bije tudi v vaa srce, ki krepko bije za mater našo, domovino, da je v vaa poguma dovolj, vaemu svetu priznati, da vaa je rodila slovenaka mati, in kar čutite y srcu, to tudi dejanatveno pokazati! Osnujte, kakor ste natnenili, slov. bralno društvo! Priskrbelo se*vam bo lepih, koristnib knjig. priskrbelo potrebnib časopisov, te hočete skupno prebirati, si jib drug drugemu tolmačiti in drug drugega navduševati v ljubezni do milega nam roda! Vaša župnija slovi daleč na okrog kot pridna, poštena in pobožna, kako lepo bi ae strinjalo s tem, ko bi se tudi labko reklo o njej, da je narodna. Ne vstrašite 8e začetka, če bo morda tudi malo težaven, glejte, mnogo vašib rojakov biva v drugih krajib, kjer delujejo kot dubovniki, učitelji itd., ti vsi bodo z radostjo opazovali vaše delovanja in ga nedvomno tudi na vso moč podpirali. Začnite tedaj brez odloka, kličite pa tudi vašim zaspanim sosedom: Kvišku bratje, dovolj je spanja, domovini je treba vernih in vrlib sinov! Ta vaš glaa odmeval bo v njih srcih, jih nagnil k enaki delavnosti, enaki vstrajnosti, in krepko se nadejamo, da se nam bo v kratkem tudi n. pr. iz Kozjega, ki je zato najpripravniši kraj, javilo, da se je tamo vstanovila, recimo, narodna čitalnica. Na delo tedaj, dragi rojaki, a Bog z vami! V—. Z Ribnice na Pohorji. (Kaj je to?) Ni sicer dobro govoriti o napakab svojega bližnjega in bi jaz tudi rad prikril, ali moja dolžnoat me veže, da svetu naznanim prigodbo tikajočo ae našega župana, g. Antona Rečnika. Ljudstvo je tukaj narodno in izredno nadarjeno, vaega apoštovanja vredno; staroata pa, mož, ki noai srenjski zvonec, to je naš župan — ta je med narodnjaki, recimo: prava ovca v volčji obleki; kar spričujejo sledeče vrstice. Pred dvema mesecema pride neki narodnjak po imenu Janez Praznik, po domače Vrhovnik iz Arlice v go- stilno našega g. župana. Ker je prihajal iz precej oddaljenega kraja in je bil utrujen, je posrkal nekaj vina, potem pa je zadremal na klopi za mizo. Ko je kmet že mirno apal za mizo, veli goapod župan svojim ljudem, naj ga položijo na klop, odenejo z belim prtom, dado av. križ v roko in prižgejo okolu njega aveee. Vem, čaatiti bralci, da bote dvomili nad temi vraticami, ali žal, da je popolna resnica. Ali ae apodobi to za pametne izobražene ljudi, še menje pa za g. župana, kateri je postavljen za dober vzgled avojim podložnim? Tako delovanje ne zasluži aamo graje, temveč tudi atrogo kazen, ker to je ne samo razžaljenje dotičnega narodnjaka, ampak tudi razžaljenje av. cerkve in naše vere. —e.—