DELEGATSKA PRILOGA Iz vsebine posebne delegatske priloge: POSLOVNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Na podlagi 2. točke 201. člena in 213. člena Statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29. aprila 1982 sprejela spremembe in dopolnitve Poslovnika Skupščine občine Vrhnika, katerega prečiščeno besedilo se glasi: POSLOVNIK Skupščine občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delo in organizacijo skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles, ureja ta poslovnik. Zbori in delovna telesa lahko v skladu s tem poslovnikom predpišejo svoje poslovnike. Po tem poslovniku se ravnajo tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori Skupščine občine Vrhnika. 2. člen Pravice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med Izvršnim svetom in skupščino se uresničujejo na način, ki ga določa ustava SR Slovenije, statut občine in ta poslovnik. 3. člen Skupščina in njena telesa delajo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in delu skupščine. 4. člen Zaradi usklajevanja posebnih in skupnih interesov in reševanja drugih zadev skupnega pomena, sodelujejo skupščina in njena telesa pri izvajanju svojih halog s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine. 5. člen Pri izvajanju :.vojih nalog sodelujejo skupščina in njena telesa tudi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, s strokovnimi delavci in z družbenimi organizacijami in društvi. 6. člen Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda. 7. člen Delo skupščine, zborov in delovnih teles je javno. Javnost se lahko omeji samo v primerih, kot to določa zakon, statut ali če tako odloči skupščina, zbor oziroma delovno telo. 8. člen Skupščino občine Vrhnika predstavlja in zastopa predsednik skupščine (v njegovi odsotnosti podpredsednik skupščine, če pa tudi tega ni, eden od predsednikov zborov po temle vrstnem redu: predsednik družbenopolitičnega zbora, predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti;, ki tudi podpisuje odloke, družbene dogovore, sklepe in druge akte, ki jih je sprejela skupščina občine (glej 181. in 182. člen tega poslovnika). 9. člen Skupščina dela stalno. Letni odmor skupščine se določi z letnim programom dela oz. s sklepi zborov. Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine občine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov. Predsednik zbora, komisije, skupščine oziroma drugega delovnega telesa skupščine, pa sejo zbora oziroma delovnega telesa. 10. člen Skupščina ima svoj pečat. Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, okrog grba napis SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE in SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA. II. DELEGACIJE IN DELEGATI 1.'Pogoji za delo 11. člen Za uresničitev ustavnih pravic delovnih ljudi in občanov in za njihovo organizirano delo in odločanje v skupščini ureja ta poslovnik pogoje za delo njihovih delegacij in delegatov. Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij morajo biti seznanjene zlasti: z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori oziroma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori, s splošnimi zadevami politike na vseh področjih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v družbenih planih in drugih aktih skupščine in z izvrševanjem aktov skupščine, s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema odloke in druge akte skupščine, s temeljnimi razmerji, ki pa jih urejajo ti akti, skupaj z možnimi alternativami rešitev, kako lahko vplivajo te rešitve na interese delovnih ljudi na posameznih področjih združenega dela oziroma na interese delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,'samoupravnih interesnih skupnostih ter na skupne in -% splošne družbene interese in potrebe, z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje njihovih temeljnih stališč za delo de'egatov v skupščini in z delom izvršnega sveta in upravnih organov Skupščine občine Vrhnika. 12. člen Delo skupščine mora biti organizirano tako, da omogoča: 1. da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s sporazumevanjem in dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine; 2. Da določajo delegacije, izhajajoče iž interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, temeljna stališča in upoštevajoč skupne in splošne družbene interese in potrebe medsebojno sodelujejo v konferencah delegacij in na druge načine pri oblikovanju skupnih stališč in predlogov možnih rešitev za delo delegatov v skupščini; 3. da konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, v kateri so združene družbenopolitične organizacije, opravlja funkcije delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru. Delegati v družbenopolitičnem zboru (v nadaljnjem besedilu: DPZ) so dolžni poznati v socialistični zvezi delovnega ljudstva usklajena stališča in smernice družbenopolitičnih organizacij, pomembne za obravnavo in odločanje o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje DPZ, ter jih u ustvarjalno in argumentirano uveljavljati pri svojem delu v DPZ. Načrtovanje in izvajanje svojega delovnega programa DPZ usklajuje z občinsko konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva občine. Delegati v DPZ lahko predlagajo občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva občine (v nadaljnjem besedilu: OK SZDL), da o posameznih vprašanjih, ki jih bo DPZ obravnaval, predhodno razpravlja in oblikuje svoja stališča. Pri obravnavi zadev in programa dela DPZ v delovnem telesu DPZ, morajo biti prisotna stališča OK SZDL, njenih organov in delovnih teles ter vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Delovna telesa morajo pri oblikovanju svojih stališč in predlogov upoštevati smernice, izražene v teh stališčih. Delovna telesa DPZ sodelujejo z ustreznimi delovnimi telesi OK SZDL oziroma drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Delegati v DPZ poročajo OK SZDL Vrhnika o svojem delu v DPZ na lastno pobudo ali na zahtevo OK SZDL. 4. Da zbori ter delovna telesa skupščine obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja, pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah. 13. člen Delo skupščine mora biti organizirano tako, da so delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organih in skupnostih obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem delu ter o odločitvah in stališčih. V ta namen skupščina izdaja »Delegatsko prilogo« kot prilogo glasila Občinske konference SZDL Vrhnika »Naš časopis«. 14. člen Delegati v zboru in člani delovnih teles skupščine imajo pravico zahtevati od strokovne službe skupščine dopolnilna obvestila in strokovno pomoč v zvezi s posameznimi zadevami, ki so na dnevnem redu seje telesa, v katerega so poslani oziroma izvoljeni. Strokovna služba skupščine v ta namen sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti in s strokovnimi službami drugih organizacij in skupnosti in se medsebojno obveščajo. 2. Pravice in dolžnosti delegacije 15. člen Delegacija spremlja in ugotavlja pobude, razloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti in v zvezi s tem sodelujejo z organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki jih ti oblikujejo v organih upravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah, na svojih zborih in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev. Pri tem so delegaciji v oporo tudi mnenja in stališča družbenopolitičnih in družbenih organizacij, strokovna in znanstvena spoznanja ter ustvarjalno delo na vseh drugih družbenih področjih. Na tej podlagi daje delegacija prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih pomembnih družbenih vprašanj, za dogovarjanje in sprejemanje ukrepov v skupščini in za izdajo odlokov in drugih splošnih aktov v skupščini. Ko obravnava delegacija vprašanja, ki so na dnevnem redu sej zborov, izhaja iz interesov in smernic, kiso jih izrazili in oblikovali delovni ljudje in občani v temeljni, samoupravni organizaciji in skupnosti, pri čemer upošteva tudi interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe in zavzema temeljna stališča o teh vprašanjih. 16. člen Delegacija lahko organizira svoje delo tako, da posamezni člani delegacije posebej spremljajo in proučujejo posamezna vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini. To delitev dela med člani delegacije lahko upošteva delegacija pri določanju svojih članov za usklajevanje z drugimi delegacijami oziroma za delegiranje delegatov v skupščino. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delegaciji v skladu s svojimi splošnimi samoupravnimi akti materialno strokovno-admini-strativne in druge pogoje za delo. 17. člen Delegacije imajo: pravico predlagati posamezne zadeve, ki naj se uvrstijo v delovne programe skupščine oziroma njenih zborov: pravico in dolžnost razpravljati o predlogih delovnih programov in pravico predlagati prednostne naloge v delovnih programih. Delegacije imajo pravico razpravljati o predlaganih dnevnih redih sej zborov skupščine, pri čemer se lahko izjasnijo o tem, ali so posamezne zadeve iz pristojnosti skupščine dovolj proučene, da bi se lahko uvrstile na dnevni red sej zborov, lahko predlagajo tudi druge rešitve oziroma zadeve iz pristojnosti skupščine, za katere menijo, naj se uvrstijo na dnevni red sej zborov in se lahko opredeljujejo o prednosti obravnavanja posameznih zadev, ki naj se uvrstijo na dnevni red sej zborov v skladu z delovnimi programi skupščine in predlaganim dnevnim redom. 18. člen Delegat v skupščini samoupravne interesne skupnosti za območje občine, kadar ta enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine, ima pravico in dolžnost delegata v zboru. Delegat v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti se izkaže s pooblastilom, katerega izda vodja delegacije oziroma predsednik predsedstva konference delegacij ali njegov namestnik oziroma drugi določeni delegat, če ni vodje in namestnika. V pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen za vse ali za posamezne točke dnevnega reda seje zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti. Delegati se lahko vključujejo tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere se predlaga oziroma sprejme razširitev dnevnega reda, če mu to omogočajo smernice samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljna stališča delegacij. 19. člen Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morajo neposredno pred začetkom seje ali preden se prične obravnavati zadeva, glede katerih jih je delegacija delegirala, predložiti komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja potrdilo — pooblastilo. Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja izvolita zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pred začetkom sej, ki pregledata pooblastila delegatov na vsaki seji (vsaka na svoj zbor) in sestavita poročilo za svoj zbor. O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej. Delegati opravljajo delegatsko funkcijo le po predhodni verifikaciji pooblastila. 20. člen Delegat v zboru ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zborov in skupne seje vseh zborov in drugih delovnih teles skupščine, v katere je poslan oziroma izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju. Delegat v zboru ima pravico, da se glede vprašanja, za katera je bil poslan v skupščino, udeležuje sej komisij skupščine, sej drugih delovnih teles, ki jih je ustanovil njegov zbor in ima pravico sodelovati pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati. Delegat v zboru se lahko glede vprašanj, za katere je bil poslan v skupščino, udeležuje sej drugega zbora in njegovih delovnih teles: z dovoljenjem tega zbora oziroma njegovih delovnih teles sodeluje tudi pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati. 21. člen O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v zboru in o svojem delu mora delegat obveščati organizacijo socialistične zveze delovnega ljudstva, delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, iz katerihjphaja. * 22. člen Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil in predsednika zbora. Delegat, ki ne more priti na sejo komisije, skupščine ali drugega delovnega telesa skupščine oziroma zbora, katerega član je, obvesti o tem predsednika tega telesa. 23. člen Če na sejo zbora združenega dela oziroma zbora krajevnih skupnosti ni delegata, zbor o tem obvesti delegacijo, iz katere je ta delegat, če pa na seji ni delegata družbenopolitičnega zbora, zbor obvesti o tem občinsko konferenco SZDL. 24. člen Član delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, delegat v zboru in član telesa skupščine, ne sme odkloniti brez upravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor, oziroma telo skupščine. 25. člen Delegat v zboru ima pravico in dolžnost: 1. predlagati odlok ali drug akt z delovnega področja zbora in amandmaje k predlogu odloka ali drugega akta, 2. predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zvezi z delom skupščine, 3. -predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanje odlokov ali na delo občinskih upravnih organov, če spadajo te zadeve v delovno področje njegovega zbora ali imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, 4. predlagati, naj zbor predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja pristojnega zbora, 5. predlagati zboru, da obravnava predlog odloka ali drugega akta ali kakšno drugo zadevo z delovnega področja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o takem predlogu oziroma o zadevi ali amandma k predlogu, če ima predlog oziroma zadeva pomen tudi za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti, 6. predlagati ankete o zadevah z delovnega področja zbora, 7. predlagati prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora in uvrstitev zadev na dnevni red, 8. postavljati delegatska vprašanja. Delegat v zboru lahko uresničuje pravice iz prvega odstavka tega člena neposredno na seji zbora ali pismeno. Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov in predviden čas za postavljanje vprašanj delegatov ter za dajanje odgovorov nanje. V ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo. 26. člen Delegat v zboru ima na seji zbora pravico skupaj s petimi delegati v zboru v skladu z ustavo SR Slovenije, statutom, s tem poslovnikom predlagati izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev skupščine. 27. člen Delegat v zboru ima pravico dati pobudo oziroma predlog za obravnavo in ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov na posameznih družbenih področjih, oziroma opozoriti na probleme, ki se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike in aktov skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov. Pobudo, predlog ali opozorilo lahko da delegat bodisi ustno na seji zbora bodisi pismeno. Kolikor je pobuda dana pismeno seznani z njo predsednik zbora delegate v zboru. Če zbor s pobudo, predlogom ali opozorilom soglaša, določi način nadaljnje obravnave. Pobude, predlogi ali opozorila se pošljejo organom in organizacijam, na katerih delovno področje se nanašajo oziroma so zanje pristojni, da o njih zavzemajo stališča in o tem obvestijo zbor. Pobude, predlogi ali opozorila se pošljejo tudi izvršnemu svetu. Pobude, predlogi ali opozorila ter stališča pristojnih organov do njih se objavijo v delegatskih gradivih in z njim seznani vse delovne ljudi in občane preko sredstev informiranja. 28. člen Delegat v zboru ima pravico postavljati izvršnemu svetu ali občinskim predstojnikom, ki vodijo delo upravnih organov, vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. 29. člen Delegat v zboru postavi vprašanje praviloma pismeno, lahko pa tudi ustno na seji zbora. Pri oblikovanju besedila vprašanja pomaga delegatom strokovna služba skupščine — tajništvo. Predsednik zbora pošlje vprašanje delegata v zboru izvršnemu svetu, vprašanja, ki so postavljena predstojniku občinskega upravnega organa, pa tudi temu predstojniku. 30. člen Na pisno vprašanje dobi delegat odgovor na prvi seji zbora, če je vprašanje poslal najmanj 20 dni pred sejo. Na ustno vprašanje da odgovor član izvršnega sveta oziroma predstojnik, ki vodi občinski upravni organ, še na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če ne da odgovora takoj, ga je dolžan dati na naslednji seji zbora. 31. člen Delegat v zboru lahko zahteva pismeni odgovor na svoje vprašanje. Pismeni odgovor mora biti dan v 20 dneh od dneva, ko je delegat postavil vprašanje, pošlje pa se predsedniku zbora, če pa to ni mogoče, je treba dati pismeno pojasnilo. 32. člen Na predlog izvršnega sveta oziroma predstojnika, ki vodi občinski upravni organ, lahko zbor podaljša rok, ki je določen za dajanje odgovorov s tem poslovnikom. 33. člen Na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, da odgovor praviloma član izvršnega sveta, na vprašanje, postavljeno predstojniku, ki vodi upravni organ, pa da praviloma odgovor ta predstojnik ali tisti, ki ga nadomešča. Izvršni svet lahko glede na naravo postavljenega vprašanja odloči, da na vprašanje, ki je bilo postavljeno predstojniku, ki vodi občinski upravni organ, odgovori izvršni svet. Za dajanje odgovorov na postavljeno vprašanje lahko izvršni svet določi tudi pooblaščenca izmed predstojnikov in strokovnih delavcev v izvršnem svetu ali v upravnih organih. Če pomeni vprašanje uradno tajnost, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik, ki vodi občinski upravni organ, naj ne bo seja zbora, na kateri bo dal odgovor, javna. O takem predlogu odloča zbor brez obravnave. 34. člen Ko dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi delegat na seji zbora dopolnilno vprašanje. Če je na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, odgovoril predstojnik, ki vodi upravni organ, lahko delegat zahteva, da na njegovo vprašanje odgovori izvršni svet. Vsak delegat v zboru lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem opravi razprava. Zbor odloči, ali preide na naslednjo točko dnevnega reda, ali pa, da bo o tem razpravljal v posebni točki dnevnega reda na naslednji seji. Določi lahko, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave. 35. člen Vprašanja delegatov in odgovori morajo biti kratki in razumljivi. 36. člen Delegat v zboru lahko postavlja vprašanja predsedniku skupščine in predsedniku zborov, kot tudi predsedniku komisij skupščine in drugih delovnih teles skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo. 37. člen Delegat v zboru ima pravico zahtevati od predstojnika, ki vodi občinski upravni organ, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje ali so v pripravi za sejo zbora ali komisije, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti upravnega organa. Pojasnilo zahteva delegat pismeno ali ustno in ga naslovi neposredno na predstojnika, ki vodi občinski upravni organ, v katerega področje spada zadeva, o kateri zahteva pojasnilo. 38. člen Predstojnik, ki vodi občinski upravni organ, oziroma tisti, ki ga nadomešča, mora dati pojasnilo pismeno ali ustno, kakor to zahteva delegat, praviloma v 20 dneh. Če v 20 dneh ne more dati zahtevanega pojasnila, mora v tem času obvestiti delegata. 39. člen Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti ima delegat v zboru pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so potrebni, za njegovo delo v skupščini. 40. člen Delegat v zboru ima pravico, da v okviru delovnega področja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa skupščine zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. 41. člen Za uradno tajnost velja gradivo, ki ga predlagate!' pošlje občinski skupščini in je skladno s predpisi' označeno kot uradna tajnost. Delegat je dolžan varovati uradno tajnost. 42. člen Za izmenjavo mnenj in spodbujanje aktivnosti lahko delegati razvijajo različne oblike medsebojnega sodelovanja in se dogovarjajo o pogojih za izpolnjevanje svojih delegatskih pravic in dolžnosti. Za medsebojno sodelovanje delegacij zagotavlja skupščina prostore in druge pogoje za delo. 43. člen Funkcija delegata je častna družbena funkcija. Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini oziroma nadomestila osebnega dohodka zagotavlja skupščina v skladu z zakonom, družbenim dogovorom oziroma na njuni podlagi izdanim aktom. a) Imunitetna pravica 44. člen ...... Delegat v skupščini uživa imuniteto. 45. člen - Delegat ne more biti klican na kazei :'..oodgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru in delovnem telesu, v katerega je poslan oziroma izvoljen in v skupščini. To pravico uživajo tudi delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine, kadar ta skupščina odloča enakopravno s pristojnimi zbori. 46. člen Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je noslan oziroma izvoljen, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. , Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku tega člena ima delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru oziroma v delovnem telesu do dneva, ko mu ta dolžnost preneha, delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen v funkcijo v skupščini, pa od-dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat oziroma, ko je razrešen funkcije. Delegatu v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti preneha dolžnost, ko je določen za delegata v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti drug delegat. Pomeni, dokler ni delegacija ali konferenca delegacij določila novega delegata za sejo zbora združenega dela oziroma zbora krajevnih skupnosti, veljaza delegata delegat, ki ga je določila delegacija oziroma konferenca delegacij na zadnji seji. 47. člen Državni organ\ ki namerava pripreti delegata ali začeti kazenski postopek zoper njega, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen. Dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika skupščine. Državni organ mora obvestiti predsednika skupščine tudi, kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto. 48. člen Brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma, ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. 49. člen' Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. 50. člen Zahteve, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, pošlje predsednik skupščine predsedniku zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen. Predsednik zbora pošlje zahtevo oziroma sporočilo kcmisiji zbora za verifikacije pt blastil in imunitetna vprašanja. Ta proučizahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na njegovi naslednji seji. <| 51. člen O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zo t njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imu-ef vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se radaljuje ali ustavi oziroma, ali naj odločba državnega organa o pri-a'i pa neha veljati. V •"■■roč,. •> uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, ki se ni skliceval .i" ii, iii.it- >, \f ko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to po-trepi« :a o a. tanje njegove funkcije. Mc :bor skle- ., .iaj se kazenski postopek zoper delegata ustavi, se postopek ta>oj ustavi; Če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost. Če zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi. 52. člen Če zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek. Prav tako lahko odloči, ali naj se postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva. % Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na pravi njegovi seji. Po soporočilu komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja odloči zbor, ali njuno odločitev potrdi ali razveljavi. Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v zadevi, v kateri jih je izvolil zbor, opravlja svoje naloge do izvolitve novih članov komisije. 53. člen Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje. 54. člen Delegatu v družbenopolitičnem zboru preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon. Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor. Članu komisije in drugega telesa skupščine ali zbora ali drugemu funkcionarju skupščine ali zboru preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije, oziroma skupnosti. 55. člen Delegat ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti, b) Delegatska legitimacija * 56. člen Delegat v zboru oziroma delovnemu telesu in delegat, ki je izvoljen v funkcijo v skupščini, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže z ustreznim potrdilom. 57. člen Če delegat, član komisije in drugih teles skupščine ali zbora in drugi funkcionar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupščine pošlje obvestilo predsedniku njihovega zbora. III. ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE 1. Splošne določbe 58. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih zbor, obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine občine Vrhnika enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Pristojnosti posameznih in vseh zborov so določene v statutu občine. 59. člen. Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen. 2. Konstituiranje zborov 60. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno: 1. odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora, 2. odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov zbora, 3. voli izmed delegatov v zboru predsednika in namestnika predsednika zboru in ju razreši, 4. imenuje in razrešuje tajnika zbora, 5. ustanavlja po potrebi komisije in druga delovna telesa, jim določa področje dela in odloča o sestavi teh teles, 6. po potrebi sprejema svoj poslovnik, (tajnik zbora opravlja administrativno-tehnične in druge s posebnim aktom določene naloge, skrbi za zapisnik zbora in tudi za to, da se njegovi sklepi in stališča pravočasno posredujejo v izvršitev ali v vednost pristojnim organom ali organizacijam in o tem vodi ustrezne evidence), 3. Delovno področje 61. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja sprejema odloke in druge splošne akte in daje obvezne razlage odlokov, obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posamezrtm-področij; zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje določene polHn ke, predpisov in drugih splošnih aktov skupščine, obravnava in dotoča politiko izvrševanja občinskih odlokov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in'us-klajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim priporočila o teh vprašanjih, obravnava obvestila; mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti, obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti in obvestila sodišč in javnih tožilstev o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov ter problematiko dela sodišč, javnih tožilstev in družbenega pravobranilca samoupravljanja, opravlja družbeno nadzorstvo, opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov, zahteva poročila od izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja, zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov in drugih funkcionarjev na čelu organov ter samoupravnih organov in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih obravnava skupščina ali da daje svoje soglasje, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, obravnava druge zadeve, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakoni, statut občine in ta poslovnik. a) Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor — enakopravno 62. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti-in družbenopolitični zbor enakopravno: 1. sprejemajo statut občine. 2. sprejemajo poslovnik skupščine občine, 3. sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine, delo upravnih organov in organizacij v občini v okviru pristojnosti skupščine občine, 4. sprejemajo predpise s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, 5. obravnavajo poročila o delu izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, temeljnega sodišča, temeljnega javnega tožilstva in javnega pravobranilstva, organov javne varnosti, sodišča združenega dela, občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja ter drugih organov in organizacij v občini, 6. sprejemajo družbeni načrt občine, 7. sprejemajo predpise, ki določajo finančne obveznosti delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, kadar tako določi zakon, 8. volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine ter ime- -nujejo in razrešujejo sekretarja skupščine, 9. volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta ter imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov, 10. volijo in razrešujejo predsednika in člane stalnih in občasnih komisij ter drugih delovnih teles skupščine, 11. volijo in razrešujejo predsednika in sodnike temeljnega sodišča, sodnike za prekrške ter sodnike porotnike, 12. volijo in razrešujejo predsednika in sodnike samoupravnih sodišč, če tako določa zakon ali na njegovi podlagi izdan odlok, 13. imenujejo in razrešujejo občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca, 14. imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, kadar tako določa zakon ali odlok občinske skupščine, 15. podeljujejo nagrade in priznanja občine, domicile vojaškim enotam in organom NOV ter proglašajo častne občane občine Vrhnika, 16. odločajo o vključitvi občine v skupnost občin in druge skupnosti, 17. odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi, 18. s sklepom pooblaščajo izvršni svet, da reši določene naloge, če ni z zakonom določeno, da je taka zadeva v izključni pristojnosti skupščine občine, 19. opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občine in skupščine občine, ki jih po tem statutu ali zakonu ne opravljajo posamezni zbor ali zbora ali kak drug organ. a) Zbor Združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno 63. čien Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno obravnavata ter sprejemata odloke ter druge splošne akte o zadevah, ki se nanašajo na: 1. področje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, gospodarjenja s prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naiav-, nih znamenitosti, 2. področje načrtovanja, investiranja in gradnje objektov, kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma, blagovnega prometa, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa in zvez, varstva živali in rastlin, lova in ribolova, 3. področje družbene kontrole cen proizvodom in storitvam, 4. lastninska, zemljiška in druga stvarno pravna razmerja, razlastitev, promet z nepremičninami, evidenco družbenega premoženja, pogodbenega in druga obligacijska razmerja ter premoženjska in druga materialno-pravna razmerja na področju prometa iz občinske pristojnosti, 5. sistem informiranja in javnega obveščanja v občini, 6. temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih v občini, 7. potrditev- samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in statutov samoupravnih interesnih skupnosti in soglasja k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih, če tako določa zakon ali odlok, 8. odločitve 0 začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti; če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih sama ne odloči; 9. področje davčne politike v občini, 10. sprejemenje in dopolnjevanje proračuna in zaključnega račun proračuna občine, 11. odločanje o zadolžitvah, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih, 12. odločanje O uvedbi varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini, 13. odločanje o ustanovitvi organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, 14. odločanje o začasnih ukrepih zoper OZD in skupnosti ali druga združenja teh organizacij v katerih nastajajo bistvene motnje v samoupravnih odnosih, oziroma v katerih so huje prizadeti družbeni interesirali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, 15. opravljanje nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela, 16. odločanje o razpisu referenduma v občini in o uvedbi samoprispevka za več krajevnih skupnosti ali za območje občine, 17. odločanje o oblikovanju in določanju načel organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, če tako določa zakon, 18. odločanje o varnosti prometa, varstva pred požari in naravnimi nesrečami, prevozom vnetljivih tekočin, plinov, razstreliva in drugih nevarnih snovi, • 19. vzpodbujanje samoupravnega sporazumevanja in sodelovanja pri družbenem dogovarjanju, "20. sprejemanje predpisov ih odločanje o zadevah, ki se nanašajo na gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena (soglasje ali potrditev samoupravnih sporazumbv, statutovali drugih splošnih aktov, dajanje soglasij ali potrditev imenovanja in razrešitve' poslovodnih organov (itd), če tako določa zakon.) c) Zbor združenega dela samostojno 64. člen Zbor združenega dela samostojno: 1. sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni načrt in na delitev dohodka, 2. obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja.v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o tem zavzema stališča, daje smernice mnenja in predloge ter priporočila ter spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov, 3. obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih, 4. usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih, 5. obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, 6. zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali z zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta, 7. obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih, 8. opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora, Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne potrebe ter o n arrtenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejmczbor združenega dela. -a/m .Ef.-.-.-'OrrV:n ui5f>iboq S d) Zbor krajevnih skupnosti samostojno ' 65. člen Zbor krajevnih skupnosti samostojno: J >oiDoq 1. sprejema odloke in druge akte iz pristojnosti občinske skupščine; ki tire-jajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih, 2. sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnostih, 3. obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti, 4. obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembnj za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter potrošnji, prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge, 5. odloča o imenu ulic, trgov, poti in parkov na območju občine, 6. spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja. 7. obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik, 8. obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih, 9. zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo, zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta., , Ll 10. opravlja zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi m občanov, če te zadeve ne spadajo v pristojnost drugega zbora občinske skupščine. e) Delovno področje družbenopolitičnega zbora 66. člen Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine. Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča v zadevah, ki^se nanašajo na temeljna vprašanja, usmerjanja in delitev dohodka in delitev osebnih dohodkov, na načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in na medsebojna razmerja delavcev na teh področjih, na splošne pogoje javnega obveščanja, na ustavnost in zakonitost, na varstvo sVpboščin in pravic delovnih ljudi, občanov ter družbeno lastnino, na družbeno-ekonomski položaj in združev anje kmetov, na samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, na združevanje občanov in prireditve, na pravni položaj verskih skupnosti, na uresničevanje ustavnosti, zakonitosti in varstva svoboščin ter pravic človeka in občana. Pristojna zbora in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta (tudi ne družbenega dogovora), ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora: Če pristojni« zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmeta besedilo odloka ali drugega splošnega akta (tudiOD) v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajena vprašanja ponovno proučiti ni o tem odločiti. Družbenopolitični zbor voli delegate v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije v skladu z določili (82. in 83. člen) zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SRS št. 7/74 in 22/81). Usklajevalni postopek 67. člen Družbenopolitični zbor ima pra/ico dajati ostalima zboroma stališča o pomembnejših vprašanjih, ki jih ta zbora obravnavata, pa o njih družbenojx>li-tični zbor ne soodloča. Odlok ozironja drug akt, ki ga sprejme zbor samostojno ali zbora enakopravno in h kateremu je podal stališče družbenopolitični zbor je sprejet, če sta ga zbora sprejela v skladu z omenjenimi stališči. 68. člen Če eden ali oba zbora sprejmeta besedilo odloka oziroma drugega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajeno vprašanje ponovno proučiti in o njem odločati. Če tudi po ponovnem odločanju ne pride do uskladitve neusklajenega vprašanja se postavi komisija, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. i Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega skupnega predloga, se postopa po 196. členu statuta občine Vrhnika. .^,jt,,Odlpč.anie1skupščin samoupravnih interesnih skupnosti z zborom združenega .dela io^zborom krajevnih skupnosti 69. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja izobraževanja in vzgoje, kulture, zdravstva, socialnega varstva in raziskovalne dejavnosti, enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih, ki so v pristojnosti teh zborov, če gre za njihova področja. Ta vprašanja so opredeljana v zakonih in samoupravnih sporazumih o ustanovitvi in delu posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja v zvezi z delom interesne skupnosti, če skupnost o takih vprašanjih ne odloči ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela. 70. člen Enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s področij družbenih dejavnosti s pristojnimi zbori skupščine se izvaja v skladu s programom dela skupščine. V njem se določijo odloki in drugi splošni akti. ki jih skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti sprejemajo enakopravno s pristojnimi skupščinskimi zbori. 71. člen Skupščina občinske izobraževalne skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: 1. odloča o vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, ki se na podlagi ustave SRS urejajo z odloki in drugimi splošni akti skupščine občine, 2. določa politiko na področju vzgoje in izobraževanja v občini, 3. sprejema razvojne programe izobraževalne dejavnosti v občini, 4. določa višino prispevka,.izraženo v stopnji, da bi se zagotovila potrebna sredstva za solidarnost in za financiranje temeljnih nalog občinske izobraževalne skupnosti v skladu z zakonom v primeru, da ni sklenjen samoupravni sporazum. 72. člen Skupščina kulturne skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: T: odloča o vprašanjih s področja kulturnih dejavnosti, ki se na podlagi ustave SRS urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti skupščine, 2. odloča o spločni politiki na področju kulturne dejavnosti v občini, 3. odloča o politiki razvoja in pospeševanja kulturne dejavnosti ter o načrtih in programih njihovega razvoja v občini, 4. določa višino prispevka, izraženo v stopnjo za financiranje temeljnih nalog občinske kulturne skupnosti v skladu z zakonom v primeru, da ni sklenjen samoupravni sporazum. 73. člen Skupščina občinske raziskovalne skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: 1. odloča o vprašanjih s področja raziskovalne dejavnosti, ki se na podlagi ustave SR Slovenije urejajo z odloki in z drugimi splošnimi akti občine, 2. oblikuje raziskovalno politiko v občini, 3. sprejema razvojne in letne programe. 4. določa višino prispevka, izraženo v stopnji, za financiranje temeljnih nalog občinske raziskovalne skupnosti v skladu z zakonom v primeru, da ni sklenjen samoupravni sporazum. 74. člen Skupščina zdravstvene skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: 1. odloča o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki se na podlagi ustave SR Slovenije urejajo z odloki in z drugimi splošnimi akti skupščine občine, 2. odloča o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva v občini, 3. odloča o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja, 4. odloča o sistemu zdravstvenih dejavnosti v občini. 5. odloča o minimalnih standardih za opravljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva v občini. 75. člen Skupščina skupnosti socialnega varstva občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: 1 odloča o vprašanjih socialnega varstva, ki so določena z zakoni, drugimi predpisi in splošnimi akti, 2. odloča o politiki socialnega varstva -. občini. .v odloča o razvojnem programu socialnega varstva v občini. 4. odloča višino prispevka, izraženo v stopnji za financiranje temeljnih nalog skupnosti socialnega varstva občine v skladu / zakonom v primeru, da ni sklenjen samoupravni spoi.izum IV. MEDSKBOJNA RAZMERJA ZBOROV IN NJIHOVO SODELOVANJE 1. Medsebojno sodelovanje /borov 7h. člen Predsedniki /Ivnov se sporazumejo o načinu in rokih m obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki so pomemhne /a zbore 77. člen Vsak /bor / iseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta. lahko na predlog predsednika skupščine občine sklenejo, da bodo odlok oziroma druge akte obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupni seji zborov. Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali ekspozejc. poročila ali skupaj obravnavali druga vprašanja, ki so skupnega pomena. 78. člen Zbore skliče na skujjno sejo vseh zborov oziroma na skupno sejo dveh zborov predsednik skupščine občine, če predsedniki zborov ne odločijo, da bodo sami sklicali in vodili zbore na skupnih sejah Zbore sklicujejo predsedniki posameznih /borov v skladu s programom dela po sklepu predsedstva, po sklepu zborov ali po predlogu izvršnega sveta. 79- člen Ce zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati vsakega zbor^ posebej. V zapisnik vsakega /bora. ki sodeluje pri skupnem zasedanju se zapiše potek skupnega zasedanja. 8(1. člen Določbe poslovnega reda za seje posame/nih zborov s.e uporabljajo tudi za skupne seje /borov in skupščin SIS. Poslovni red predpiše predsedstvo občinske skupščine. x 2. Obravnavanje zadev delovnega področja drugega /bora 81. člen Vsak zbor. ki ne sodeluje pri odločanju o posamenem vprašanju, ima pravico-razprav I jati o tem vprašanju, zavzemati Mali« a in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo skupen pomen /a izvrševanje njegovih nalog. 82. člen Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni /bor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje. Zbor. ki je bil vprašan za mnenje, obravnava piedložcni akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu /boru. 83. člen Zbor na seji najprej odloči, da se da na dnevni red seje predloženi akt, za katerega sprejem m pristojen,v kolikor o tem ni odločil ob prejemu periodičnega delovnega načrta Zbor lahko po obravnavi predloženega akta. za katerega sprejem m pristojen, pošlje pristojnim zborom svoja stališča in predloge. Pristojni zbor oziroma pristojni zbori lahko odločajo o aktu šele, ko so zainteresirani zbori, ki niso pristojni za sprejem akta, o njem razpravljali. 84. člen Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališče ali predloge k predloženemu aktu z njegovega delovnega področja lahko določi svojega predstav nika, ki bo pg seji pristojnega zbora obrazložil stališča in predloge zbora. 85. člen Stališča in predloge za spremembo in dopolnitve predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih z glasovanjem zavzame stališče. 86. člen Če pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne sprejmejo stališč ali predlogov zainteresiranega zbora za Spremembe ali dopolnitve predloga akta. določijo /ahtevo zainteresiranega zl*>ra skupno komisijo z nalogo, da prouči sporna vprašanja in predlaga rešitve. Pristojni zbor oziroma pristojni zbori obravnavajo predlog skupne komisije in o njem odločijo. s. Reševanje vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov S 7 člen Ce nastane vprašanje o pristojnosti /borov v posamezni zadevi, odloči o tem predsednik skupščine, pred odločitvijo pa si pribavi mnenje predsedstva skupščine. 4. Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine 88. člen : ''\ Mi[':"'. '; Določbe tega poglavja o medsebojnem razmerju /borov in njihovem sodelovanju, o obravnavanju zadev z delovnega področja drugega zbora in o reševanju vprašanj, Vi se nanašafo na [iristojnosi zborov, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. V, SEJE ZBOROV 1. Prve seje zborov .. . 89. člen .,.j. Prvo skupno sejo vseh zborov skliče predsednik skupščine preteklega sklica, vodi pa jo do i/volitve novega predsednika občinske skupščine najstarejši na seji navzoči delegat oziroma drugi na skupni seji vseh zborov izvoljen delegat. Na prvi skupni seji vseh zborov se določi sestavo in izvolijo člani skupščinskih komisij 90. člen Prve seje zborov skliče predsednik občinske skupščine preteklega sklica, vodi pa jo do i/volitve predsednika zbora najstarejši na seji navzoči delegat, oziroma drugi na seji zbora izvoljeni delegat. Za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja izvolijo zbori svoje komi- Mje. • ; '■'■>'■ 1 Komisija vsakega zbora ima predsednika in dva člana. 2 Sklicevanje sej • - i i; Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor la skupni seji: 1. volijo delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ, 2. glasujejo o listi kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije 3. volijo in odpokličejo (stalne ali občasne) delegate v skupini delegatov, ki delegirajo delegate v zbor občin Skupščine SR Slovenije, 4. volijo in odpokličejo delegate (stalne ali občasne) v skupini delegatov, ki delegira delegate v skupščino skupnosti slovenskih občin, v skupščino skupnosti ljubljanske regije in v skupščine aii druge organe*drugih skupnosti. Zbori obravnavajo na skupni seji tudi predloge skupne komisije za uskladitev spornih vprašanj, če se skupna komisija ne sporazume o predlogu edioka ali drugega splošnega akta. 125. člen Skupno sejo skliče predsednika skupščine in ji predseduje. Predsednika, ki je zadržan ali odsoten, nadomestuje podpredsednik. 126. člen Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo, če je na seji vsakega zbora navzočih večina delegatov, sklepa pa je veljavno srirejet. če ga sprejme večina vseh delegatov vsakega zbora. Predsednik skupščine ugotovi sklepčnost na podlagi poročila komisije za verifikacijo pooblastil zborov. - V primeru potrebe se glasovanje lahko opravi s poimenskim klicanjem delegatov. 127. člen Določbe akta o poslovnem redu (80. člen tega poslovnika) se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo zborov skupščine. VII. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK, PREDSEDSTVO IN SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE 1. Predsednik skupščine občine 128. člen • Skupščina občine ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik skupščine občine sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, skupno sejo zbora ali zborov skupščine in skupščin ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti. Predsednik skupščine občine daje pobudo za obravnavo pomembnejših vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela. Predsednik skupščine skrbi za izvajanje tega poslovnika, daje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo odloke, predpise in druge splošne akte, skrbi za javnost dela skupščine občine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini ter izpolnjuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava,,statut občine in ta poslovnik. Predsednik skupščine občine podpisuje odloke in druge akte, določene s tem poslovnikom (8., 206. in 207. člen tega poslovnika). 2. Predsednik skupščine občine 129. člen Skupščina ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik. 130. člen Predsednik in podpredsednik skupščine in predsedniki ter podpredsedniki njenih zborov se volijo za dve leti in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma. Predsedniku in podpredsedniku skupščine in predsednikom ter podpredsednikom zborov preneha funkcija, če jim pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni, preneha mandat člana delegacije oziroma delegata v družbenopolitičnem zboru. 131. člen Predsednik, podpredsednik skupščine občine, predsedniki vseh treh zborov skupščine občine, predsednik izvršnega sveta ter sekretar skupščine občine sestavljajo predsedstvo Skupščine občine Vrhnika, kije posvetovalni organ predsednika skupščine občine. 132. člen Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Na sejo predsedstva skupščine občine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij ali organov. 133. člen Predsedstvo skupščine: 1. obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, 2. skrbi za izvajanje poslovnika skupščine, 3. skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnavajo v zborih in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov, 4. razlaga določbe poslovnika skupščine, 5. sprejema stališča o drugih, s poslovnikom skupščine določenih vprašanjih,^ so skupnega pomena za delo zborov, 6. usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore, 7. predlaga zborom, katerim od predlogov in zadev, ki jih je treba hitro rešiti, naj dajo prednost, 8. spremlja delo delovnih teles skupščine in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles, 9. obravnava in predlaga akte o organizaciji službe skupščine, 10. skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, 11. opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom ali s posebnimi sklepi skupščine. 134. člen Predsedstvo skupščine ima pravico predlagati telesom skupščine, da obravnavajo posamezne zadeve iz njihovega delovnega področja, člani predsedstva pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles. Če po:amezni predlog akta, poročilo, dokumentacija, povzetek akta ali druge gradivo, ki je predloženo skupščini, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo skupščine tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. Na ponovno zahtevo predlagatelja predsedstvo skupščine daje gradivo v obravnavo zborom. ns.^člen Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organizacijo in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine. Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine. 136. člen Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odioča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine organizira in vodi splošni ljudski odpor na območju občine v skladu z obrambnim načrtom občine ter s stvarnimi vojnimi razmerami oziroma potrebami v skladu z odločitvami širših družbenopolitičnih skupnosti. V ta namen izdaja odloke, odredbe, sklepe in druge akte, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno bojevanje za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin ter za delo in življenje v vojnih razmerah. Predsedstvo občinske skupščine lahko pooblasti krajevne skupnosti za izvrševanje določenih upravnih opravil, zlasti na področju preskrbe oboroženih sil, z neborbenimi sredstvi ter preskrbe, nastanitve in zaščite prebivalstva. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane. Kadar se predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, lahko predsednik predsedstva občinske skupščine sprejme posamezne ukrepe, s katerimi zagotavlja izvajanje obrambnih nalog občine in vodenje splošnega ljudskega odpora. Predsednik mora predložiti v potrditev sprejete ukrepe iz prejšnjega odstavka predsedstvu občinske skupščine, brž ko se to lahko sestane. Predsedstvo občinske skupščine-po zakonu sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem in v skladu z zakonom o ljudski obrambi. Sekretar predsedstva je sekretar skupščine občine. V hudih vojnih razmerah, če se občinska skupščina ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine samo spreminja svojo organizacijo in kadrovsko sestavo. Predsedstvo občinske skupščine predloži spremembo o svoji organizaciji in kadrovsko sestavo v potrditev občinski skupščini, brž, ko se ta lahko sestane. 4. Sekretar skupščine občine 137. člen Sekretar skupščine občine drganizira, vodi in usklajuje delo sekretariata skupščine — pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov, zborov, delovnih teles skupščine in predsedstva skupščine ter skrbi za usklajeno delovanje tajništva. Pri izvajanju svojih nalog sodeluje sekretar skupščine s tajniki zborov. Sekretar skupščine skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov skupščine in opravlja druge zadeve, določene s statutom ter poslovnikom in odločbo o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sekretariata, ki jo sprejme občinska skupščina. Sekretarja imenuje in razrešuje občinska skupščina. Sekretarja imenuje občinska skupščina za 4 leta in je lahko ponovno imenovan za 4 leta. Sekretar skupščine ima glede medsebojnih razmerij in samoupravljanja v sekretariatu pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom. VII. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE 1. Splošne določbe 138. člen Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo svete, komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori za usklajevanje stališč delegacij, ki posameznim splošnim aktom in odlokom ter za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine. 139. člen Komisije skupščine občine se ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore. Komisije tudi samostojno odločajo o nekaterih zadevah, ki so določene v tem poslovniku. Skupne komisije lahko ustanovijo zbori skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine. Delovna telesa morajo biti sestavljena tako, da bodo lahko opravile nalogo, za katero so bile ustanovljene. 140. člen Občinska skupščina ali njen zbor ustanovi stalna ali občasna delovna telesa s sklepom in jim določi njihovo delovno področje naloge, pooblastila in sestavo. Ob sprejemanju delovnega programa lahko občinska skupščina ali njeni zbori ustanovijo delovna telesa za proučitev posameznih zadev in za usklajevanje stališč delegacij in s sklepom o ustanovitvi določijo njihovo delovno področje in sestavo. Ko tako delovno telo opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno preneha obstajati. 141. člen Delovna telesa skupščine se ustanovijo z nalogo, da — ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine, — ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in Stopnjo doseženega soglasja, — pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo odlokov, osnutke odlokov in predloge odlokov ter druge splošne akte skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij, temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah, — spremljajo izvajanje politike, ki jo določi skupščina — ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja ter spremljajo izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine — dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam — proučujejo druge zadeve iz pristojnosti skupščine in zborov. Delovna telesa lahko predlagajo skupščini, da se določena vprašanja dajo na dnevni red sej zborov oziroma, da naj skupščina občine ne obravnava na seji zadev, ki še niso dovolj proučene. 142. člen Če delovna telesa ugotovijo, da glede zadeve, ki je na dnevnem redu seje zborov, v delegacijah in konferencah delegacij niso usklajena stališča glede bistvenih vprašanj, lahko predlagajo zborom, da zadeve ne obravnavajo. Če zbori tak predlog delovnih teles sprejmejo, določijo nadaljnji način obravnavanja teh zadev. 143. člen Delovno telo ugotavlja, kako so na podlagi vseh razprav .usklajena različna stališča glede zadeve, ki je na dnevnem redu seje zbora: predlaga stališča, mnenja, pripombe in daje predloge, glede katerih je v delovnem telesu doseženo soglasje oz. so dobili večinsko podporo: predlaga možne alternativne rešitve k tej zadevi ter ugotavlja stališča, mnenja, pripombe in predloge na njegovi seji niso dobili širše oziroma večinske podpore. O tem delovno telo poroča zboru. 144. člen Delovna telesa pri spremljanju izvajanja politike in aktov skupščine na lastno pobudo obravnavajo aktualna vprašanja, na katera opozarjajo samoupravne organizacije in skupnosti, delegacije in delegati v zborih, na sejah delovnih teles in zborov in v delegatskih vprašanjih, družbenopolitične organizacije, izvršni svet in občinski upravni organi. Kolikor so za spremljanje izvajanja politike in aktov skupščine potrebne celovitejše analize ali raziskave, lahko delovna telesa predlagajo zborom, da naložijo izvršnemu svetu oziroma ustreznemu občinskemu upravnemu organu oziroma drugemu organu ah organizaciji, da pripravijo in predložijo delovnim telesom take analize ali raziskave. 145. člen Pri spremljanju izvajanja politike in aktov skupščine obravnavajo delovna telesa skupščine in zborov poročila, ki jih za zahtevo skupščine, na lastno pobudo ali na podlagi predpisa pošiljajo skupščini organi in organizacije v občini. Delovna telesa obveščajo zbore o svojih ugotovitvah v zvezi z obravnavo teh poročil, lahko pa tudi predlagajo, da zbori obravnavajo ta poročila, zlasti takrat, kadar bi bilo po mnenju delovnih teles potrebno sprejeti predloge in ukrepe, ali kadar take ukrepe predlaga predlagatelj poročila. 2. Komisije, odbor in svet skupščine 146. člen Komisije, sveti in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo praviloma 5 do 9 članov. Predsednika in določeno število članov komisij in drugih delovnih teles imenuje za 4 leta občinska skupščina oz. njen zbor izmed delegatov, druge člane pa na predlog družbenopolitičnih in drugih organizacij ter izmed strokovnih delavcev v občini, če ni v aktu o ustanovitvi delovnega telesa določeno, da imenuje vse člane občinska skupščina oz. posamezen zbor. Člane delovnih teles, ki so usklajevainega značaja, imenuje občinska skupščina oz. posamezen zbor izmed delegatov na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja v skladu s sklepom o njihovi ustanovitvi. 147. člen Zbori občinske skupščine in skupščine SIS lahko za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine, ustanovijo s sklepom skupna delovna telesa in določijo njihove naloge, pristojnosti in sestavo. 148. člen Delovna telesa lahko zahtevajo od izvršnega sveta oz. funkcionarjev občinskih upravnih organov poročila o izvajanju sprejetih aktov skupščine ali zborov. Delovna telesa lahko zahtevajo obvestila ali pojasnila tudi od drugih državnih organov, temeljnih in drugih samoupravnih organov in skupnosti. 149. člen Delovno telo ima tajnika, ki ga imenuje občinska skupščina, praviloma izmed upravnih delavcev, ki opravlja administrativne in druge s posebnim aktom določene naloge, skrbi za zapisnik komisije in tudi za to, da se sklepi pravočasno pošljejo v izvršitev pristojnim organom in vodi za to evidenco. Predsednik in vsi ali posamezni člani komisije so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni. Prve seje novoizvoljenih članov komisij in svetov ter drugih delovnih teles sklicuje predsednik skupščine občine, če v tem poslovniku ali aktu o nastavitvi delovnega telesa ni drugače določeno. 150. člen Za zbiranje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava, lahko opravlja komisija ankete in poizvedbe ter v ta namen zahteva od upravnih organov potrebne podatke, spise in druge listine, ne more pa imeti preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij. 151. člen Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa: 1. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito 2. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, 3. Komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja 4. Komisijo za družbeno nadzorstvo 5. Komisijo za odlikovanja in priznanja 6. Komisijo za prošnje in pritožbe 7. Komisijo za zadeve borcev in vojaških invalidov 8. iStatutarnopravno komisijo 9. Komisijo za odnose z verskimi skupnostmi 10. Komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu 11. Občinsko volilno komisijo 152. člen 1. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito se ustanovi v skladu z zakonom o ljudski obrambi in z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 23/76). Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah, skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah. Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja v mejah svoje pristojnosti na področju ljudske obrambe zlasti naslednje naloge: 1. sprejema obrambni načrt občine, 2. določa načrt organizacije, rzavoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini, 3. skrbi za organiziranje in pripravljanje občinskega štaba za teritorialno pbrambo ter ustanavlja enote in zavode teritorialne obrambe, 4. usklajuje organizacijo, načrte in priprave na področju ljudske obrambe v občini z načrti in pripravami pokrajinskega odbora (66. člen) širših družbenopolitičnih skupnosti in sosednjih občin glede vprašanj, ki so pomembna za enotnost in učinkovitost sistema ljudske obrambe, 5. usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, obrambne priprave samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, 6. pripravlja vojno organizacijo in kadrovsko sestavo izvršnega sveta in upravnih organov v vojni, 7. organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje občinskega štaba za civilno zaščito ter usmerja samozaščito delovnih ljudi in občanov ter priprave drugih štabov in enot civilne zaščite, 8. določa organizacijo službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, 9. določa organizacijo vojnih zvez v občini in splošni režim rabe in uporabe zvez za primer neposredne vojne nevarnosti in v vojni, 10. zagotavlja ustezno razporejanje občanov in materialnih sredstev za iz- polnitev oziroma dopolnitev oboroženih sil in za druge potrebe ljudske obrambe, 11. usmerja obrambno vzgojo prebivalstva, zlasti mladine, pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite, enote in zveze in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje, alarmiranje rezervnih vojaških starešin ter usposabljanje obveznikov delovne obveznosti za delo po vojnem razporedu, 12. določa prednostne naloge za izvajanje obrambnih priprav iz sredstev občinskega proračuna, 13. daje soglasje za napotitev kandidatov v šole za rezervne oficirje in za sprejem na študij v vojaške šole, 14. daje soglasje za zaposlitev delavcev v občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, 15. predlaga pristojnemu organu napotitev aktivnih vojaških oseb na delo v občinski štab za teritorialno obrambo ali v upravni organ za ljudsko obrambo, 16. obravnava predloge predpisov občinske skupščine s področja ljudske obrambe in daje svoja mnenja k tem predlogom, 17. usmerja in spremlja izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju ljudske obrambe v skladu z zahtevami in potrebami družbene samozaščite. Občinski štab za teritorialno obrambo, občinski štab za civilno zaščito, organi občinske skupščine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so odgovorne svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito za izvrševanje nalog ljudske obrambe in mu morajo dajati podatke, obvestila in analize, ki jih potrebuje za svoje delo. Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito usmerja in usklajuje pripravljanje in delovanje organov, organizacij in skupnosti iz prejšnjega odstavka za odpravljanje nevarnosti, za reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. Za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinska skupščina, skrbi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima na področju družbene samozaščite in varnosti zlasti naslednje naloge: a) spremlja in analizira varnostne razmere in stanje ter uresničevanje družbene samozaščite v občini, b) daje občinski skupščini pobude in predlaga akte oziroma ukrepe za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite in varnosti v občini, c) usklajuje varnostne načrte temeljnih, oziroma drugih organizacij združenega dela in načrte samozaščitnih varnostnih ukrepov krajevnih skupnosti na območju občine, d) poroča o svojem delu in stanju družbene samozaščite občinski skupščini, e) * sodeluje s koordinacijskimi in drugimi organi družbenopolitičnih organizacij za to področje, f) daje mnenja in predloge k poročilom organov za notranje zadeve. g) spremlja delo enot narodne zaščite v občini in h) opravlja druge naloge, ki mu jih določi občinska skupščina. Svet opravlja zadeve, ki jih določi zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.« Svet ima predsednika, podpredsednika, tajnika (ki je član sveta) in 14 članov, ki jih imenuje in razrešuje skupščina v skladu z zakonom. 153. člen 2. Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je družbeni organ občine z naslednjim delovnim področjem: 1. obravnava in proučuje cestno-prometno problematiko. 2. pospešuje prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu, 3. usmerja prometno-preventivno in vzgojno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo, 4. izdaja in razširja prometno-vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje prometno vzgojo in varnost cestnega prometa prek drugih sredstev javnega obveščanja, 5. predlaga organom in organizacijam,ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje njegove varnosti, 6. opravlja druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu, 7. občasno obvešča skupščino občine o ukrepih in splošni dejavnosti odbora na področju prometne preventive in vzgoje občanov, 8. pripravlja informacije in poročila o delu odbora, problemih preventivne in vzgojne dejavnosti in o tem obvešča vse za prometno varnost zainteresirane občinske in druge institucije. 154. člen 3. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja: Obravnava vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami iz pri- stojnosti občinske skupščine ter daje ustrezne predloge. Komisija obravnava splošna vprašanja kadrovske in štipendijske politike po načelih, ki jih sprejme skupščina ter usmerja in vodi kadrovsko politiko v občini. Odloča o stalnih in občasnih nadomestilih osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkih delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem, ki svojo funkcijo opravljajo v občinski skupščini, izvršnemu svetu, v skladu z združenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatom, voljenim ali imenovanim funkcionarjem in ustreznim odlokom skupščine občine. Obravnava in sprejema družbene dogovore in samoupravne sporazume o osnovah in merilih za določanje nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem v občinah ljubljanske regije. Potrjuje oziroma daje soglasja za druge družbene dogovore in samoupravne sporazume o osnovah in merilih za določanje nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov pravosodnih organov, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti, če zato ni pristojen drugi skupščinski organ ali sama skupščina. Komisija opravlja še druge zadeve, če jo za to pooblasti občinska skupščina. 155. člen 4. Komisija za družbeni nadzor: proučuje splošna vprašanja pri izvajanju politike in zakonov, drugih predpisov in aktov, vprašanja v zvezi z razpolaganjem z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka in z načinom izpolnjevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti. Komisija za družbeni nadzor izvaja družbeni nadzor v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in tako vpliva na razvoj odgovornosti socialističnih načel v samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi. 156. člen 5. Komisija za odlikovanja in priznanja: zbira od družbenopolitičnih, temeljnih in delovnih organizacij, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij indruštev predloge za odlikovanja delovnih ljudi in občanov ter organizacij in društev, daje o teh mnenia in predloge posreduje pristojnim organom. Komisija zbira in oblikuje predloge o podelitvi občinskih priznanj (občinskih nagrad) posameznikom, družbenopolitičnim organizacijam, temeljnim skupnostim in drugim organizacijam in društvom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarstva in družbenega razvoja v skladu s posebnim odlokom Skupščine občine Vrhnika. Komisija si delo uredi s poslovnikom, ki ga potrdi družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika. 157. člen 6. Komisija za prošnje in pritožbe: obravnava prošnje, pritožbe in predloge, ki jih občani in organizacije združenega dela pošiljajo.občinski skupščini. Pregleda njihovo utemeljenost in daje predloge, kako naj se posamezna zadeva reši. Predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti v delu organov občinske skupščine, v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah. Proučuje in sodeluje pri obravnavanju pojavov in problematike dela občinskih organov in organizacij. Komisija lahko pri obravnavi posameznega primera zasliši stranko oziroma predstavnika organa ali organizacije, v katero delov no področje spada zadeva, lahko pa tudi zahteva, da se ji predložijo na vpogled spisi. Komisija zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti lahko daje predloge ali priporočila za odpravo istih. 158. člen 7. Komisija za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov: spremlja problematiko invalidov in borcev NOV, usklajuje prizadevanja družbenih činiteljev in v sodelovanju z njimi predlaga ukrepe za izpopolnitev sistema družbene skrbi za invalide in borce NOV. Komisija obravnava predloge občinskih predpisov s tega področja in tudi sama daje predloge za izdajo takih predpisov. Komisija obravnava in odobrava stanovanjska posojila borcem, priznavalnine in druge pomoči invalidom in borcem, daje predloge za predčasne upokojitve, obravnava še druge tekoče probleme invalidov in borcev ter jih rešuje in predlaga rešitve pristojnim. Komisija sprejme poslovnik, s katerim natančneje določi način svojega dela. 159. člen 8. Statutarno pravna komisija: skrbi za pravilno uporabo statuta občine in obravnav a zahteve delovnih ljudi in občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, če ti mislijo, da je kršen statut. Komisija obravnava predloge za obvezno razlago odlokov in drugih aktov občinske skupščine, daje mnenje o tem oziroma predlaga obvezno razlago pristojnim zborom, obravnava predloge in obvestila, ki jih zahtevajo sodišča od skupščine občine,' določa prečiščena besedila odlokov in drugih aktov skupščine občine, če je z odlokom ali drugim aktom za to pooblaščena, in skrbi za njihovo objavo. Komisija opravlja še druge zadeve, če je tako določeno v statutu občine in če jo za to pooblasti občinska skupščina. 160. člen 9. Komisija za odnose z verskimi skupnostmi: spremlja, proučuje in obravnava vprašanja v zvezi z odnosi občine do verskih skupnosti, ki jih ureja zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS št. 15-646/76) in na podlagi njega izdani predpisi. Komisija daje upravnim organom smernice pri odločanju in obravnavanju zadev s tega področja. Komisija si za delo predpiše poslovnik in v njem podrobno uredi pravice, dolžnosti in odgovornosti. Poslovnik stopi v veljavo, ko ga potrdi družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika. 161. člen 10. Komisija za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu spremlja izvajanje zakona o združenem delu v občini Vrhnika in sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami v občini ter jim pomaga pri izvajanju zakona o združenem delu. Pri opravljanju te naloge komisija spodbuja aktivnost delavcev v TOZD in drugih organizacijah in skupnostih ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupno: tih, delegate in delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti pri izvajanju zakona o združenem delu, spremlja samoupravno prakso in opozarja na izkušnje za njeno izboljšanje, da je potrebno pojasnila in sproža pobude za samoupravne akte in ukrepe s katerimi se ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona o združenem delu in sodeluje z republiško komisijo. 162. člen 11. Občinska volilna komisija 1. Na celotnem območju občine Vrhnika skrbi, da volitve v družbenopolitične skupnosti in referendumi potekajo zakinito. 2. Opravlja neposredno tehnično delo v zvezi z glasovanjem o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine. 3. Ugotavlja ali je lista za delegate družbenopolitičnega zbora v občini sestavljena v skladu z zakonom in jo objavi. 4. Imenuje volilne odboreza volišča za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine. 5. Opravlja inštruktažo volilnih odborov, skrbi za pravilnost njihovega dela in nadzoruje njihovo delo. 6. Ugotavlja izide glasovanja za družbe lopolitični zbor in jih razglaša in daje poročilo c izidu volitev v občini. 7. V zborih skupščine občine vodi posiopek volitev za republiška telesa 8. Daje ponoč volilnim komisijam v Ki in OZD 9. Dolžna j; opravljati še druge naloge, ki jih določajo zakoni iz volilnega področja. IX. SKUPŠČINA OBČINE KOT KONFERENCA DELEGACIJ ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR OBČIN V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE 1. Zbor združenega dela Skupščine občine Vrhnika in Logatec kot konferenca delegacij za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije 163. člen Občin.ka skupščina in njeni organi sodelujejo s Skupščino SRS in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, k. so pomembne za občino in republiko ter daje jo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravi ava republiška skupščina. Ob inska skupščina se vključuje v delo Skupščine SRS tako, da v skladu z ustav j in zakonom samostojno ali spora jumno s skupščinami drugih občin po-šilja delegate v zbor združenega dela in zbor občine Skupščine SRS. 164. člen Jbčinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SRS. 165. člen Z letnim programom dela in periodičnimi delovnimi načrti se določi katera vprašanja obravnava v skupščini SRS ali skupščini SFRJ, bo v fazi predloga za izdajo osnutka ali predloga obravnavala občinska skupščina ali njen zbor kot konferenca delegacij. 166. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine SRS, ki jih ne obravnava skupščina oz. njeni zbori kot konferenca delegacij obravnavajo skupine delegatov izvoljene izmed delegatov za zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SRS. Skupine delegatov oblikujejo stališča na podlagi smernic in stališč oblikovanih v občinski skupščini, posameznem zboru ali družbenopolitičnih organizacijah. 167. člen Skupina delegatov skupščine, ki delegira delegate v zbor občin SRS sestavljajo delegati, ki jih izvolijo vsi zbori skupščine občine. Prek skupine delegatov skupščina uresničuje svoje z ustavo določene pravice in dolžnosti v skupščini SRS. V skupino delegirata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti po dva delegata, družbenopolitični zbor pa tri delegate. Skupina delegatov določi izmed sebe vodjo skupine in njegovega namestnika. Naloga predsednika skupine je da opravlja organizacijske naloge za skupino, jo sklicuje in vodi seje skupine delegatov. Vodja skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki so določeni za zasedanje zbor Skupščine SRS. Na zasedanje zbora občin Skupščine SRS pošilja skupina enega delegata. Če pošlje skupina na zasedanje zbora več delegatov, se v pooblastilu določi o katerih vprašanjih bo skupina delegatov zastopal posamezen delegat. 168. člen Skupina delegatov se sestaja in obravnava zadeve, ki so pomembne za,njeno delo v zboru občine Skupščine SRS in v skupščini zavzema in posreduje stališča k zadevam, ki jih obravnava in o njih odloča zbor občin in se dogovarja o načinu svojega vključevanja v razprave o zadevah, ki jih obravnava zbor občin. 169. člen Zaradi medsebojnega seznanjanja z mnenji, pripombami in predlogi, oziroma stališči, sporazumnega iskanja o vprašanjih in tudi seznanjanja z drugimi vprašanji skupnega pomena sodeluje skupina delegatov, z delegacijami in s skupinami delegatov drugih občin. 170. člen Ko opravlja skupina naloge iz prejšnjega odstavka tega člena lahko povabi na svoje sestanke funkcionarje skupščine, funkcionarje Izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Skupina delegatov lahko za proučitev posameznih zadev ustanovi posebno od hoc delovno skupino v kateri sodelujejo predstavniki zainteresiranih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 171. člen Skupina delegatov in njeni člani imajo pravico in dolžnost, da so pravočasno obveščeni o vseh vprašanjih, o katerih se razpravlja in odloča v skupščini, da sodelujejo na sejah zborov in delovnih teles, kadar razpravljajo o aktih in pristojnosti zbora občin, da sodelujejo pri sprejemanju stališč in zaradi oblikovanja skupnih rešitev seznanjajo zbore in delovna telesa o stališčih delegacij skupščin drugih občin. Skupina delegatov in njeni člani lahko predlagajo, da zbori sprejmejo stališča o posameznih vprašanjih, ali o amandmajih, o katerih se bo odločalo v zboru občin. Pred obravnavo v zborih se mora o tem izjasniti tudi zbor krajevnih skupnosti. 172. člen Skupščina obvešča skupščino o delu Zbora občin, o svojem delu in o delu svojih članov, v zvezi z zadevami, ki jih obravnava zbor občin in ostalih delegacij skupščin drugih občin o teh zadevah ter seznanja skupščino o splošnih vprašanjih in problemih, s katerimi se seznani pri svojem delu v skupščini SRS. 173. člen V primerih, ko o zadevi razpravljajo zbori občinske skupščine se lahko na sejo zbora Skupščine SRS pošlje delegata izmed vseh delegatov pristojnega zbora. 174. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SRS z gospodarskega področja oblikuje zbor združenega dela Skupščine občine Vrhnika skupno skupino delegatov z zborom združenega dela Skupščine občine Logatec. Skupina šteje 10 delegatov — vsak ZZD delegira po 5 delegatov. Sedež skupine delegatov je pri tisti občinski skupščini, iz katere je delegiran vodja skupine (pravilom izmenjaje). Glede načina dela skupine in delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine SRS se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki velja za skupino delegatov, delegira v zbor občin Skupščine SRS. 2. Skupščina občine kot konferenca delegacij za zbor občin^kupščine SR Slovenije 175. čien Skupščina občine Vrhnika je kot celota konferenca delegacij za zbor občin v Skupščini SR Slovenije. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika so oblikovali skupino delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije. V skupino delegirata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti po dva delegata, družbenopolitični zbor pa tri delegate. Sedež skupine delegatov je pri Skupščini občine Vrhnika. Skupina delegatov določi izmed sebe vodjo skupine in njegovega namestnika. Naloga vodje skupine delegatov je, da opravlja organizacijske posle za skupino delegatov in da sklicuje skupino za zasedanje. Vodja skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki so določeni za zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije. Na zasedanje zbora občine Skupščine SR Slovenije pošilja skupina delegatov enega delegata. Če pošlje skupina delegatov na zasedanje zbora več delegatov, kot =ma v zboru delegatskih mest, se v pooblastilu določi, o katerih vprašanjih bo skupino delegatov zastopal posamezni delegat. Pri določanju delegata za zasedanje zbora občin mora skupina delegatov predvideti tudi namestnika, ki bo delegata nadomestil v primeru, če bi bil le-ta neodložljivo zadržan. Stališča, ki jim mora delegatzastopati v zboru, se določi in uskladi na zasedanju skupine delegatov. V skupinah delegatov se usklajuje stališča oziroma oblikujejo skupna stališča s sporazumom vseh delegatov. Če v skupini delegatov ni mogoče oblikovati skupnega stališča s sporazumom vseh delegatov zato, ker so posamezni delegati drugačnega mnenja, se oblikuje skupno večinsko mnenje. Za tako mnenje oziroma stališče mora glasovati tričetrt delegatov v skupini. Pri zavzemanju stališč o vprašanjih o katerih se odloča v zboru občin Skupščine SR Slovenije, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupine delegatov, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in jiotrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju. Delegat je za svoje delo in ravnanje v zboru občin Skupščine SR Slovenije odgovoren skupini delegatov, za svoje delo v skupini delegatov pa je odgovoren vsem trem zborom občinske skupščine, ki so ga v skupino izvolili. Delegat je zborom občinske skupščine dolžan poročati o delu zbora, občin Skupščine SR Slovenije. O svojem delu v zboru občin Skupščine SR Slovenije je dolžan poročati tudi skupini delegatov. Administrativno tehnična opravila za skupino delegatov opravlja sekretariat Skupščine občine Vrhnika. 3. Oblikovanje skupine delegatov zaradi delegiranja delegatov v skupščino skupnosti slovenskih občin, skupščino skupnosti Ljubljanske regije in v druge skupščine in organe 176. člen Skupino delegatov zaradi delegiranja delegatov v skupščino skupnosti slovenskih občin, v skupščino skupnosti občin ljubljanske regije in v druge skupščine skupnosti oziroma organe predstavlja predsedstvo skupščine občine. Na zasedanje skupščin omenjenih skupnosti in skupščin drugih skupnosti oziroma organov pošilja skupina toliko delegatov, kolikor ima obči- ka skupščina Vrhnika delegatskih mest. Skupina pošilja delegate izmed sebe ali izmed drugih delegatov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma članov družbenopolitičnega zbora ali izmed članov izvršnega sveta. Skupina si za delo predpiše poslovnik. X. IZVRŠNI SVET IN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI l. Izvršni svet a) Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine 177. člen Pri izvrševanju svojih, z ustavo SR Slovenije in statutcm ter odlokom določenih funkcij izvršni svet: 1. predlaga skupščini določanje politike ter izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, 2. daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih pošiljajo skupščini pooblaščeni predlagatelji in lahko predlaga amandmaje k predlogom teh aktov, 3 predlaga pristojnim zborom obravnavanje stanja in pojavov ter problemov v zvezi z izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina o izvrševanju odlokov in drugih predpisov ter splošnih ak'toV skupščine in lahko predlaga pristojnim zborom, da sprejmejo stališča o teh vprašanjih, 4. daje skupščini mnenja in predloge o samoupravnih in drugih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je t zakonom določeno, da jih potrjuje oziroma daje k njim svoje soglasje skupščina, 5. sme zahtevati, da pristojni zbor prouči določena vprašanja in predlagati, da sprejme o teh vprašanjih pristojni zbor stališče, 6. ima piavico in dolžrost sodelovati na sejah skupščinskih teles in prek predstavnikov pojasnjevati svoja stališča o posameznih vprašanjih, ki so'na dnevnem redu teh sej. 7. lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine, da se odloži obravnavanje predlog?, odloki a!i drugega splošnega akta skupščine, ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega /bora skupščine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, na kateri bi razložil svoja stališča, 8. daje odgovore na vprašanja delegatov, 9. opravlja druge s statutom in tem poslovnikom določene naloge. 178. člen Izvršni svet obvešča delovna telesa skupščine o pripravah odlokov ali drugih splošnih aktov v izvršnem svetu in jim omogoča sodelovanje pri pripravah. 179. člen Izvršni svet seznanja skupščino z aktualnimi problemi izvajanja politike in izvrševanja odlokov in z drugimi vprašanji iz svoje pristojnosti. 180. člen Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku pri delu delovnih teles skupščine, kadar ti obravnavajo predlog za izdajo odloka osnutka ali predloga ali drug akt skupščine, ki ga je sam predlagal oziroma, ki ga je dal drug predlagatelj. Predstavnik izvršnega sveta pojasm na seji teh teles stališče izvršnega sveta. 181. člen Da se zagotovi sodelovanje skupščine in zborov ter njihovih delovnih teles z izvršnim svetom, obveščajo ta telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih sklepih in mu pošiljajo potrebna gradiva. b) Predstavljanje izvršnega sveta v skupščini 182. člen ■ Splošno pravico predstavljati izvršni svet v sku|iščini in nimih telesih ima predsednik izvršnega sveta. Izvršni svet lahko določi svojega člana, da ga predstavlja glede posameznega vprašanja v skupščini ali v njenih telesih. Za svojega predstavnika na seji zbora ter na sejah delovnih teles lahko izvršni svet določi tudi predstojnika, ki vodi občinski upravni organ in ni član izvršnega sveta. Za svojega predstavnika lahko določi izvršni svet tudi namestnika predstojnikov. Kose v zborih in delovnih telesih skupščine obravnavajo odloki in drugi akti, lahko za dajanje obvesti! in pojasni! izvršni svet določi tudi pooblaščence izmed strokovnih delavcev v izvršnem svetu ali v občinskih upravnih organih. 183. člen Izvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo odloka ali drugega akta skupščine ali z osnutkom oziroma predlogom takega akta, ki ga predloži skupščini, katere svoje predstavnike in pooblaščence je določil za posamezne pristojne zbore in delovna telesa skupščine. c) Poročanje izvršnega sveta skupščini i 84. člen Izvršni svet poroča skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov o svojem delu, zlasti o izvajanju politike skupščine, bed;-: v celoti ali v posameznih vprašanjih- o stanju, razvoju in družbenih odnosih na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina in o drugih zadevah, s katerimi se je ukvarjal ter o problemih, ki jih" je pri tem ugotovil. 185. člen Izvršni svet poroča o svojem delu in o. drugih vprašanjih po svojem predstavniku na seji tistega zbora, v katerega področja sodi vprašanje, ali pa s pismenjm poročilom, ki ga pošlje poročilo predsednikom pristojnih zborov. 186. člen Poročilo izvršnega sveta skupščini obravnavajo ^a seji zborov, v katerega področje sodijo vprašanja, o katerih izvršni svet poroča. Ko je obravnava končana, lahko zavzamejo pristojni zbori skupščine stališča o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali, ter določijo delovnim telesom skupščine in izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov ter nove naloge in smernice za nadaljnje delo. d) Odgovornost izvršnega sveta 187. člen Vsak zbor začne s stališča svojega delovnega področja obravnavati vprašanja o delu izvršnega sveta, zlasti o izvajanju politike in o izvrševanju odlokov in drugih aktog skupščine, kot tudi 6 usmeritvi in uskladitvi dela občinskih upravnih organov za kar je izvršni svet odgovoren. Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpretacije in tudi ob obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravlja zbor. 188. člen Po obravnavi lahko zbor sprejme stališča o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti, sprejme sklepe, s katerimi se določijo obveznosti izvršnega sveta in mu da smernice v zvezi z izvajanjem politike in z izvrševanjem odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu, določi s sklepi obveznosti izvršnega sveta za sprejem določenih ukrepov, za predložitev poročil ali predlogov aktov in za pošiljanje informativnih in drugih gradiv oziroma razveljavi in odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo SR Slovenije, z zakonom ali statutom občine. 189. člen Vsak zbor skupščine lahko postavi na predlog najmanj petih delegatov v zboru vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog mora biti obrazložen. Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice. Če je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednike ostalih dveh zborov. Predsednik zboja, v katerem je bila dana pobuda za vprašanje zaupnice, navede v obvestilu iz prejšnjega odstavka tega člena razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. 190. člen Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice. Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izyršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti. 191. člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja se predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. » Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta. O vprašanju zaupnice, ki jo predlaga izvršni svet, odločajo zbori na skupnem zasedanju. .'■ 192. člen Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. ... O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine, ki o tem obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red sej zborov. Odstop predsednika, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obravnavajo vsi zbori skupščine. Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži. O odstopu predsednika ali večirie članov izvršnega sveta obvesti predsednik skupščine tudi občinsko konferenco SZDL. 193. člen Če odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta, razrešijo zbori skupščine dolžnosti vse člane izvršnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta. 2. Občinski upravni organi in strokovne službe 194. člen Skupščina in njeni zbori lahko vol^vj^svnjc pristojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od občinšltih upravnil| organov in strokovnih služb: 1. da proučijo posamezna vprašanja s svojega področja in da o tem poročajo. 2. da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojegf delovnega področja, 3. da pripravijo odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina, 4. da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov in delovnih teles, , . - .. 5. da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine in o posameznih vprašanjih, 6. da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali, ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati, spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo zborov skupščine in delovnih teles. 195. člen Delovna telesa skupščine lahko v okviru svoje pristojnosti zahtevajo od občinskih upravnih organov in strokovnih služb: 1. da jih obveščajo o stanju in pojavih z njihovega delovnega področja 2. da jim predložijo obvestila in obrazložitve glede določenih vprašanj in problemov iz njihovega delovnega področja, 3. da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali, ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati, spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo delovnih teles. • 196. člen Delovna telesa skupščine obveščajo občinske upravne organe o sejah, na katerih bodo obravnavali vprašanja z njihovega delovnega področja zaradi sodelovanja njegovih predstavnikov na teh sejah. 197. člen Predstojniki, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu na seji zbora skupščine in skupščine samoupravne infferesne skupnosti, ki enakopravno odloča s pristojnimi zbori, če se na seji razpravlja o predlogu akta, s katerimi se ureja vprašanja in razmerja z delovnega področja občinskega upravnega organa. Predstojniki iz prejšnjega odstavka tega člena lahko na lastno pobudo ali na zahtevo telesa skupščine sodelujejo pri delu na sejah teh delovnih teles, če se na seji obravnava predlog akta s katerim se urejajo vprašanja iz delovnega področja občinskega upravnega organa, ki jo vodijo, ali drugo vprašanje iz njihovega delovnega področja. Na seji zbora in delovnega telesa skupščine ti funkcionarji dajo obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Na zahtevo so dolžni dati tako obvestilo in pojasnilo tudi v pismeni obliki. Zaradi rednega obveščanja zborov o delu občinskih upravnih organov, o stanju, pojavih in problemih z delovnega področja teh organov oziroma organizacij in zaradi dajanja potrebnih obvestil in pojasnil, ki se obravnavajo na sejah, ima pravico na teh sejah sodelovati kot predstavnik občinskega upravnega organa oziroma organizacije tudi drug funkcionar v tem organu, če je za to posebej določen. 198. člen Predstojniki, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, obveščajo zbore skupščine o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju odlokov in drugih aktov skupščine in o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja ter o delu občinskih upravnih organov, ki jih vodijo. XI. AKTI SKUPŠČINE OBČINE 1. Splošne določbe o aktih 199. člen Skupščina občine sprejema odloke, družbeni plan občine, občinski proračun in zaključni račun o iz/ršitvi občinskega proračuna, priporočila, sklepe in stališča in daje obvezne razlage odlokov. Zbori skupščine občine lahko dajejo smernice. Skupščina občine daje pobude in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. 200. člen Odloke in druge splošne akte sprejemajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejema stališča. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pristojnim zborom sprejemajo odloke in druge splošne akte skupščine, ki jih na podlagi ustave SR Slovenije, statuta občine in zakona določa ta poslovnik. Obvezne razlage odlokov dajejo zbori skupščine oziroma zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so sodelovali pri sprejemanju odloka. 201. člen S priporočilom opozarja skupščina občine na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju. S priporočilom se izraža stališče skupščine občine glede razvijanja samoupravnih odnosov in medsebojnega sodelovanja organizacij in skupnosti glede vprašanja splošnega pomena. S priporočilom skupščina tudi spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter upravni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi 'nalogami. 202. člen Sklepe skupščina občine sprejema kot akte, s katerimi izvršujejo svoje pravice: ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini. S sklepom kot aktom, s katerim skupščina občine izvršuje svoje pravice, določajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina občine po statutu, po zakonu in tem poslovnikom. Sklepe, s katerimi urejajo svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini, in sklepe o svojem delu, sprejemajo zbori in delovna telesa skupščine občine in zborov. 203. člen Skupščina ob~ine s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam glede priprave oziroma spremembe odlokov in drugih aktov ter zadev z njihovega delovnega področja. S smernicami določa skupščina ali njen zbor navodilo upravnim or«anom za izvrševanje zadev in njihove pristojnosti ter usmerja njihovo delo. 204. člen Sklepi, s katerimi skupščina počine izvršuje svoje pravice, se objavijo, ostali sklepi pa se predložijo organom, na katere se nanašajo, lahko pa se tudi objavijo v Uradnem listu SRS ali kako drugače. 205. člen S stališči skupščine občine oziroma njeni zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine. 206. člen Skupščina občine sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora, če je to z zakonom ali odlokom določeno, ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja. Zbori, v katerih enakopravno, oziroma samostojno pristojnost spadajo zadeve, ki so predmet družbenega dogovora, določijo delovno telo, ki bo sodelovalo pri pripravi družbenega dogovora in po tem. ko bo s podpisniki doseženo soglasje glede vsebine družbenega dogovora, predložijo besedilo družbenega dogovora v odločanje pristojnim zborom. Družbeni dogovor podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine. Tudi samoupravni sporazum, ki ga je sprejela ali k njemu pristopili skupščina občine, podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine. 207. člen Odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina na skupnih ali ločenih sejah vseh zborov, podpisuje predsednik skupščine občine. Predsednik skupščine podpisuje tudi odloke in druge akte, ki sta jih sprejela dva zbora, zbor ali zbori ter skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in sicer: družbeni plan, plani in programi, proračun, zaključni račun, priporočila, sklepe in stališča, obvezne razlage, določitev splošne politike SIS, določitev višine prispevka, izraženo v stopnji za financiranje temeljnih nalog občinske SIS itd. Sklepe delovnih teles skupščine in zborov, ki jih sprejemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles oziroma zborov. 208. člen Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter na obvezne razlage odlokov se da pečat skupščine. Z izvirnikom odlokaoziroma drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka je mišljeno besedilo odtoka oziroma akta ali obvezne razlage, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov. Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag odlokov hrani skupščinska pisarna tajništva skupščine občine. Za priprave izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo in za evidenco o njih skrbi sekretar skupščine. 209. člen Odloki in drugi akti skupščine ali posameznih zborov začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, če v odloku ali aktu ni določeno drugače. Vsi posamični akti in ukrepi, ki jih izdaja skupščina, posamezni zbor ali izvršni svet, začnejo veljati osmi dan po sprejemu, če v posameznem aktu ni določeno, da stopijo v veljavo naslednji dan po sprejemu oziroma izdaji. Sekretar skupščine, daje na podlagi-izvirnega besedila, sprejetega odloka ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage, odloka popravke morebitnih • napak v objavljenem besedilu odloka, akta oziroma obvezne razlage. , Akti skupščine s področja ljudske obrambe, za katere je'določeno, da so tajni, se objavljajo na način, ki je določen v teh aktih. 2. Postopek za izdajo odloka A) Splošne določbe >i* 210. člen Odlok se sprejme v dveh fazah in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka. 211. člen Odlok lahko predlaga: vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja-, izvršni svet skupščine občine, skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine, ki sodeluje v delu skupščine in delovno telo skupščine oziroma zbora (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj). Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka tudi o zadevah, ki spadajo v delovno področje drugega zbora. 212. člen Osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje predsedniku skupščine občine. Predsednik skupščine skupaj s predsedniki zborov določi, kateri zbori so za obravnavo in sklepanje o predloženem odloku pristojni. Osnutek odloka oziroma predlog odloka prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine, izvršnega sveta ali četrtine delegatov v zboru, da se osnutek odloka oziroma predlog odloka uvrsti na dnevni red sej teh zborov, če se osnutek odloka oziroma predlog odloka nanaša tudi na vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje nalog teh zborov. Osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje delegacijam delegatom v zboru in drugim prejemnikom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine občine, najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo. Če osnutka odloka oziroma predloga odloka ni predlagal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine osnutek odloka oziroma predlog odloka tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svet da mnenje pred obravnavo v zboru in telesih zbora. 213. člen Osnutek odloka oziroma predlog odloka obravnavajo delovna telesa skupščine in zborov, ki so pristojna za zadeve, ki jih ureja odlok. Ko delovna telesa skupščine in zborov ugotovijo na podlagi vseh razprav, kako so usklajena različna stališča glede osnutka odloka oziroma predloga odloka, ki je na dnevnem redu seje zborov, poročajo o tem zboru s priporočilom, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe, predloge oziroma amandmaje. Če vsebuje osnutek odloka oziroma predlog odloka določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, obravnava tak odlok tudi komisija ali drugo delovno telo skupščine oziroma zborov, ki je pristojno za vprašanja sredstev in razpolaganje s sredstvi, da prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in možne vire za financiranje predlagane rešitve. Poročila delovnih teles skupščine se pošljejo predsednikom zborov in predlagatelju osnutka odloka oziroma predloga odloka ter vsem prejemnikom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine občine, najmanj 10 dni pred dnem. določenim za sejo zbora, na kateri bo obravnavan osnitek oziroma predlog odloka. 214. člen Delovno telo skupščine oziroma zborov določi izmed svojih članov poročevalca, ki lahko na seji zborov obrazloži stališča, mnenja, pripombe, predloge, oziroma amandmaje delovnega telesa: kolikor je bila opravljena javna obravnava, pa tudi mnenja delovnih teles skupščine ali zbora o stališčih, ki so se oblikovala v javni razpravi. 215. člen Predlagatelj osnutka oziroma predloga odloka je povabljen na sejo zbora. Predstavnik predlagatelja lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev osnutka oziroma predloga odloka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge. Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso obravnavo osnutka oziroma predloga odloka tudi, če izvršni svet ni predlagatelj odloka. b) Zahteva za izdajo odloka 216. člen Delegacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, temeljno sodišče, sodišče združenega dela. družbeni pravobranilec samoupravljanja, društva in občani, se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na skupščino ali na kateregakoli predlagatelja. 217. člen Zahteve Za izdajo odloka, ki jih skupščini predložijo delegacije, občinske družbenopolitične organizacije, temeljno sodišče, sodišče združenega dela ali družbenega pravobranilca samoupravljanja, se pošljejo neposredno pristojnim zborom. O tem. kateri zbori so pristojni odloči predsednik skupščine skupaj s predsedniki zborov. Pristojnim zborom se pošljejo tudi predlogi, mnenja in pripombe teh organizacij in organov k osnutkom oziroma predlogom odloka, ki so predloženi skupščini. Svoje predloge, mnenja in pripombe lahko te organizacije in organi dajo tudi na seje določenih teles skupščine in zborov. Če zbor sprejme zahtevo za izdajo odloka, s sklepom določi način, kako na se v smislu teh zahtev izdala osnutek oziroma predlog odloka. Sestavljalec osnutka oziroma predloga odloka je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka. Na sejo. na kateri se odloča o zahtevi za izdajo odloka, se povabi predstavnika predlagatelja zahteve, ki lahko na seji zahtevo obrazloži. Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja zahteve oziroma predloga o stališču, ki ga je v zvezi z zahtevo oziroma predlogom zavzel. c) Osnutek odloka 218. člen Postopek za izdajo odloka se začne z osnutkom odloka. Osnutek odloka se predlaga v obliki pravnih določb ali tez in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z odlokom, razloge, ki utemeljujejo potrebo po novem odloku oziroma po njegovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal, načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, rešitve in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane, nove naloge, ki jih bodo imeli občinski upravni organi, samoupravni oigani organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in občani, druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok. Osnutku odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija in povzetek vsebine osnutka odloka. 219. člen Na podlagi stališč, ki so se oblikovala v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah k osnutku odloka, zavzamejo pristojni zbori skupščine stališče o tem, ali je odlok potreben. Če zbori spoznajo, da predlagani odlok ni potreben, osnutek odloka s sklepom zavrnejo in obvestijo predlagatelja o tem sklepu. Če pristojni zbori spoznajo, da je predlagani odlok potreben, preidejo na obravnavo posameznih členov in tez. 220. člen Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošlje predlagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Hkrati zbor v sklepu določi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloga odloka ustanoviti poseben odbor oziroma drugo delovno telo zbora. Hkrati določi tudi rok, v katerem mora predlagatelj osnutka odloka poslati zboru predlog odloka. Zbor lahko tudi odloči, da se osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo (glej 253. člen tega poslovnika). č) Predlog odloka 221. člen Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako co upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlog, ki so bili dani k predlogu odloka, katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev. Predlogu odloka mora biti predložena potrebna dokumentacija. d) Obravnava predloga odloka v zboru 222. člen Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila. Preden zbor preide na načelno obravnavo, lahko obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje predstavniki predlagatelja odloka in poročevalci iz delovnih teles skupščine in zborov. , Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev.-ki jih vsebuje predlog. ,: v<;|jv, .iiiit.f'VjtvVf' ':;P-, :'■ 223. člen - * Po končani načelni obravnavi zbor odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le'o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o prediogu odloka v celoti. 224. člen Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma o posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja špiedhodhimrizjavljanji in sklene, da se obravnava in sklepanje odloži, če ugotovi-, da-ni doseženo potrebno soglasje, oziroma, če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga odloka. r:: Če zbor sklene, da se obravnava o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem. kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo. ' 225. člen Zbor, ki je odločal o odloku, pa je predlog odloka obravnaval in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svoje stališče. e) Amandmaji ii .226. člen Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljevanju besedila: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 211. členu tega poslovnika pravico predlagati odlok. 227. člen Če vsebuje amandma določilo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet. ' !qm«xi 228- člen Amandma k predlogu odloka je potrebno praviloma poslati predsedniku zbora najmanj 5 dni pred dnem.'določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka. V t); -v.: Amandmaje k predlogu odloka pošljejo predsedniki pristojnih zborov predsednikom, pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelju predloga odioka, izvršnemu svetu in vsem tistim, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine občine. 229. člen % V- Delovna telesa poslani amandma čimprej proučijo in predložijo zborom poročilo. Na sejo delovnega telesa in na sejo zbora mora biti povabljen predlagatelj amandmaja. 230. člen Delegat sme izjemoma predlagati amandma k predlogu odtoka na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen. Predlagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje, vse dokler ni končana obravnava predloga. Tak amandma mora biti pismen. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga odloka. Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava predloga. Če amandma ni vložen v roku iz prvega odstavka 203. člena tega poslovnika, se šteje, da je bil dan na seji zobra. 231. člen Predlagatelj odloka lahko pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka. .-----* .—*s t >*■ Izvršni svet lahko daje svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka. 232. člen O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej. Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej cla-suje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitve, predlagane'v predlogu odtoka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju. 0 Odločanje pri sprejemanju odlokov 233. člen Vsak zbor odloča o osnutku oziroma predlogu odloka na seji na kateri je navzoča večina delegatov v zboru. O tem, kdaj se da osnutek oziroma predlog odloka na glasovanje, odloči predsednik zbora. fniso i 234. člen Da bi za odločitev o predlogu odloka dosegli v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k predlogu odloka. O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora. 235. člen Zbor odloča o amandmaju in sprejema odlok z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja. Sklep o sprejemu odloka in vse druge vmesne odločitve pri sprejemanju odloka sprejme zbor tudi z večino glasov vseh delegatov. g) Skrajšanje rokov in združevanje faz v postopku za izdajo odloka 236'. člen Kadar gre za manj pomembne spremembe in dopolnitve odlokov za prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov za intervencijske odloke, s katerimi se določijo obveznosti, določene s samoupravnimi sporazumi, ali za spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb ustavnega sodišča SR Slovenije lahko obrazložen predlog predlagatelja, ali delovnega telesa skupščine ali na pobifao predsedstva skupščine zbor skrajša roke v posameznih fazah postopka, za izdajo odloka oziroma obravnavo in odločanje o odloku tako, da združi faze postopka sprejemanja odloka in ga obravnava kot predlog. h) Hitri postopek za izdajo odloka -o). 237. člen Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe. 238. člen Predlog, naj se odlok izda po hitrem postopku, mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj naVesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku. Skupaj s predlogom, naj se odlok izda po hitrempostopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo. 239. člen Če pristojni zbor sprejme predlog, naj bo odlok izdan po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati predlog Če predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu. 240. člen K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejemanje osnutka oziroma predloga odloka. • i) Sprejem odloka 242. člen Odlok, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu po statutu občine družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejet, če so ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. 243. člen Potem, ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti predsednik zbora predsednika istega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju odloka. Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil odlok izglasovan v zborih v enakem besedilu. . j) Usklajevalni postopek 244. člen i Če-predsedniki zborov ugotovijo, da besedilo, v katerem je bil predlog odloka izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v drugem zboru ali če predlog odloka ni bil sprejet v enem ali več zborih, ali če besedilo v katerem je bil predlog izglasovan ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor stališča po statutu in tem poslovniku dolžan dati, obvestijo o tem svoj zbor. Da bi uskladili besedilo predloga odloka med zbori oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti nadaljujejo obravnavo odloka in znova glasujejo o spornih vprašanjih. 245. člen Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo, v.besedilu predloga odloka, določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov 246. člen Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavi) sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Če zbori ne sprejmejo sporazumnega predloga komisije se predlog odloka odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali izvršnega sveta v skladu z določili statuta občine. k) Postopek za sprejem drugih aktov 247. člen Kakor odloki, se sprejmeta v dveh fazah tudi družbeni plan občine in občinski proračun. Družbeni dogovori, pri katerih sklepanju sodeluje skupščina občine, se sprejmejo v dveh fazah po določbah, ki veljajo za sprejemanje odlokov. Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki velja za predlog odloka. Pristojni zbori lahko sklenejo, da bodo posamezne take akte, obravnavali v fazi osnutka ali v fazi predloga. 1. Postopek za obvezno razlago odloka 248. člen Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom. Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko dajo skupščini samoupravne organizacije in skupnosti. . 249. elen Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno pravna komisija. Predenzačne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skupščine in predlagatelja. Če statutarno pravna komisija ugotovi, da je predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljen, predlaga zboru, da predloga ne sprejme. .. 250., člen Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo zbori po postopku, ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje odloka v zadnji fazi. m) Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom 251. člen Samoupravni in drugi akti samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje, obravnavajo pristojni zbori skupščine. Samoupravni in drugi akti ter obrazloženo mnenje Izvršnega sveta k tem obravnavajo pristojni zbori skupščine. 252. člen Pristojni zbori najprej obravnavajo samoupravni in drugi akt samoupravne organizacije in skupnosti in nato sklepajo o soglasju k temu aktu oziroma jvotr-ditvi tega akta tako, da sprejmejo sklep o soglasju oziroma potrditvi. O odločitvi zborov se obvesti samoupravna organizacija oziroma skupnost. Če so pristojni zbori zavrnili samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev soglasja oziroma potrditvi. O odločitvi zborov se obvesti samoupravna organizacija oziroma skupnost. Če so pristojni zbori zavrnili samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev soglasja oziroma potrditev. n) Javna obravnava odloka 253. člen Pristojni zbor lahko sklene, da se da osnutek odloka v javno obravnavo. Če zbor odloči, da da osnutek odloka v javno obravnavo s sklepom: a) določi besedilo odloka, ki bo dano v javno obravnavo, b) določi delovno telo zbora, ki bo spremljalo javno obravnavo in poročalo zboru o javni obravnavi, c) določi rok, v katerem je treba opraviti javno obravnavo. 254. člen Delovno telo zbora poroča zboru o rezultatih javne obravnave. Poročilo o rezultatih javne obravnave vsebuje mnenja in predloge iz javne obravnave in stališča delovnega telesa zbora o teh mnenjih in predlogih. • 255. člen Ko prejme poročilo delovnega telesa zbora o rezultatih javne obravnave, zavzame zbor stališča o mnenjih in predlogih iz javne obravnave. XII. POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH. RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU 256. člen Vo'itve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina dcleg.itov v zboru. CI isuje se javno, razen če sklene posamezen zbor na predlog predsednika ali delegata v zboru (ki ju podpre najmanj 5 delegatov). Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. Vrnitve vodi predsednik posameznega zbora, pri delu mu pomaga tajnik zbora :n po potrebi dva do trije na seji izvoljeni delegati. Del gat glasuje za kandidata na ta način, da obkroži število pred njegovim imenom, Gla-cvnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna. 257. člen Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov, navzočih v zboru. Kadar je več predlogov kandidature za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov izmed vseh delegatov v zboru. 258. člen Če kandidat oziroma kandidati niso izvoljeni v enem od zborov z večino po prejšnjem členu tega poslovnika, se ponovi ves kandidacijski postopek in po-sfopek glasovanja v vseh zborih potem, ko se predloži nov predlog kandidaturo. 1. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine 259. člen Kandidata za predsednika skupščine občine predlaga občinska konferenca socialistične zveze oziroma njeno predsedstvo, po predhodno opravljenem kandidacijskem postopku. Predstavnik občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Vrhnika ima pravico na sejah zborov obrazložiti predlog kandidature. 260. člen • Podpredsednik skupščine se voli po izvolitvi predsednika skupščine po istem postopku, kot velja za izvolitev predsednika skupščine. Za predlaganje kandidata za podpredsednika skupščine se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine. 2. Imenovanje sekretarja skupščine in dajanje soglasij k imenovanju drugih funkcionarjev 261. člen Sekretarja skupščine občine in druge funkcionarje, kijih določa zakon, statut občine ali odlok občinske skupščine in ki jih imenujejo ali dajejo soglasje k imenovanju v enakopravni pristojnosti vsi zbori skupščine občine, se imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. 3. Imenovanje članov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti za katere je tako določeno z ustavo SR Slovenije, zakonom ali dru-'gim aktom skupščine 262. člen Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali (drugim) aktom skupščine se imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja izmed delegatov. Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih imenuje skupščina so za svoje delo v teh organih odgovorni skupščini in ji poročajo o svojem delu. Delegati skupščine, ki jih skupščina delegira v organe upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma, ki jih skupščina imenuje za člane teh . organov na podlagi zakona ali drugega akta skupščine, se pri delu v teh organih ravnajo v skladu s smernicami, ki so jih zbori oziroma delovna telesa oblikovali za njihovo delo v teh organih. Če zbori oziroma delovna telesa niso oblikovali smernic za delo delegatov v teh organih oziroma za delo članov teh organov, se ti delegati oziroma člani, ravnajo z te sprejeto politiko skupščine. 4. Volitve in imenovanja drugih funkcionarjev 263. člen Volitve predsednika in sodnikov temeljnega sodišča, sodišča združenega dela. organa za kaznovanje prekrškov, imenovanje javnega tožilca, javnega pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja; komandirja milice in drugih funkcionarjev ter postopke za njihovo razrešitev določajo veljavni zakoni in v skladu z njimi odloki in drugi predpisi skupščine občine. Volitve in razrešitve opravijo pristojni zbori občinske skupščine na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. 5. Volitve predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine ' 264. člen Izvršni svet sestavljajo: predsednik, eden ali več podpredsednikov ter določeno število članov, ki jih določa statut občine Vrhnika. Predsednika izvršnega sveta izvolijo zbori skupščine občine na predlog predsedstva OK SZDL, podpredsednika in člane izvršnega sveta, pa na predlog kandidata oziroma predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja predsedstva OK SZDL Vrhnika. Na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje skupščine občine v skladu z 237. členom statuta občine predstojnike upravnih organov Skupščine občine Vrhnika. ■ 6. Postopek za razrešitev predsednika in članov IS 265. člen Predsednik izvršnega sveta lahko predloži občinski skupščini predlog za ra-. zrešitev podpresednika in posameznih članov izvršnega sveta in predstojnikov občinskih upravnih organov terz zakonom in odlokom določenih drugih predstojnikov, ki vodijo občinske upravne organe in izvolitev oziroma imenovanje novih. O razrešitvi predsednika izvršnega sveta obvesti predsednik občinske skupščine predsedstvo občinske konference SZDL Vrhnika. 266. člen Postopek za razrešitev drugih občinskih predstojnikov, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori skupščine, predlaga organ, ki je pooblaščen predložiti njihovo izvolitev oziroma imenovanje, ali komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. Predloge za razrešitev občinskih predstojnikov, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori skupščine, ki ga ni dala komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, obravnava ta komisija in predloži zborom skupščine svoje obrazloženo mnenje o takem predlogu. 267. člen Pri odločanju o razrešitvi predstojnikov občinskih upravnih organov lahko zbori skupščine določijo osebo, ki bo nadomestovala funkcionarja, ki se razrešuje, do izvolitve novega funkcionarja. 268. člen Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev. Zbori skupščine lahko pred volitvami, imenovanji in razrešitvami sprejmejo poseben začasen poslovnik za razrešitev konkretnega primera. 7. Slovesna izjava 269. člen Pred prevzemom dolžnosti dasta predsednik in podpredsednik občinske skupščine pred vsemi zbori skupščine slovesno izjavo. Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta, predstojniki občinskih upravnih organov, predsednik in sodniki temeljnega sodišča, občinski sodnik za prekrške in drugi občinski funkcionarji, ki jih določa zakon oziroma statut občine, dajo pred predsednikom občinske skupščine slovesno izjavo. Predsedniki zborov dajo slovesno izjavo pred svojim zborom. Besedilo slovesne izjave'glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zako'nih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov-ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.« Slovesna izjava je lahko tudi skupna za več funkcionarjev, vendar jo mora vsak posebej podpisati na isti listi. XIII. VOLITVE DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE SFRJ IN VOLITVE PREDSEDSTVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE 270. člen Volitve delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, volitve 30 delegatov v zvezni zbor Skupščine SFRJ in volitve Predsedstva Socialistične republike Slovenije, urejajo ustrezni zakoni. XIV. SODELOVANJE SKUPŠČINE Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI 271. člen Skupščina, njena delovna telesa, lahko sodelujejo pri uresničevanju delegatskega sistema poleg v tem poslovniku predvidenih oblik dela tudi z organizacijami in skupnostmi. Sodelovanje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi uresničuje skupščina zlasti, z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na sejah delovnih teles skupščine, pri strokovnih pripravah predlogov odlokov in drugih splošnih aktov oziroma drugih gradiv, s skupnimi sestanki in drugimi oblikami medsebojnega sodejo-vanja. 272. člen Na seje delovnih teles se lahko vabi predstavnike organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi sodelovali pri proučevanju splošnih vprašanj, ki se nanašajo na položaj na posameznih področjih družbenega življenja ali drugih vprašanj, pomembnih za delovne ljudi in n jihove organizacije in skupnosti in da bi se delovna telesa seznanila z njihovimi stališči, mnenji in predlogi o teh vpra'šanjih. XV. SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE S SKUPŠČINAMI 273. člen . Poleg predvidenih oblik sodelovanja pri uresničevanju delegatskega sistema lahko sodeluje skupščina občine s skupščinami krajevnih skupnosti ter s sveti krajevnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega pomena, skupna delovna telesa. • Za obravnavanje posameznih vprašanj lahko zbori skupščine organizirajo skupne sestanke in posvetovanja s predsedniki krajevnih skupnosti. Predsednik občinske skupščine oziroma predsednik zbora krajevnih skupnosti lahko po potrebi sklicuje sestanke s predsedniki krajevnih skupnosti, vodji delegacij in delegati krajevnih skupnosti, sestanke predsednikov organov krajevnih skupnosti, itd. Predsednik občinske skupščine za sklic pooblasti tudi druge odgovorne funkcionarje, podpredsednika občinske skupščine ali predsednika izvršnega sveta. XVI. SODELOVANJE SKUPŠČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI 274. člen Skupščina lahko razvije pri uresničevanju delegatskega sistema poleg predvidenih oblik sodelovanja z delegati v zborih tudi druge oblike sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami. Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami se uresničuje zlasti: z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah zborov, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z ustanovitvijo skupnih delovnih teles za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena, z organiziranjem skupnih sestankov, z organiziranjem javnih razprav in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. 275. člen Pobudo za obravnavanje vprašanj splošnega pomena za občino lahko da predsedstvo občinske skupščine, zbor skupščine, občinska konferenca SZDL, in vodstvo druge družbenopolitične organizacije občine. XVII. RAZMERJA MED SKUPŠČINO IN OBČINSKIMI DRUŽBENIMI SVETI 276. člen Skupščina na podlagi zakona in dogovora sodeluje v delu občinskega družbenega sveta. Pobude za obravnavo posameznih vprašanj v občinskem družbenem svetu lahko v skupščini, njenih zborih in njihovih delovnih telesih dajo: Vsak delegat v zboru, delovno telo skupščine ali zbora, posamezen zbor ali skupščina samoupravne interesne skupnosti kadar enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine. 277. člen Predsedstvo skupščine po dogovoru s članom koordinacijskega telesa občinskega družbenega sveta iz skupščine določi delegata oziroma delegate, ki bodo sodelovali v delu na sejah družbenega sveta glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta. 278. člen Delegati skupščine so pri delu v družbenem svetu ravnajo v skladu s smernicami, ki so jih zbori oziroma delovna telesa oblikovali za njihovo delo v družbenem svetu. Če zbori oziroma delovna telesa niso oblikovali smernic za delo delegata v družbenem svetu, se ravna delegat v skladu z že sprejeto politiko skupščine. 279. člen O mnenjih,stališčih in predlogih družbenega sveta, določenih v postopku v zvezi z obravnavanjem in pripravljanjem posameznih odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine ali v zvezi z obravnavanjem drugih vprašanj, pomembnih za delo skupščine in njenih zborov, se obveščajo prejemniki, ki se jim pošilja gradivo za sejo občinske .skupščine. 280. člen Če skupščina ne soglaša z mnenji, stališči in predlogi družbenega sveta, ga o tem obvesti. XVIII. SODELOVANJE Z REPUBLIŠKIMI IN DRUGIMI ORGANI V DRUGIH OBČINAH 281. člen Občinska skupšina. njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, občinski upravni organi in drugi organi sodelujejo z ustreznimi organi in organizacijami v republiki. Izmenjujejo mnenja, ki so pomembna za občino in republiko ter posredujejo mnenja, predloge in stališča o osnutkih in predlogih aktov in o drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo, republiškim organom in organizacijam. 282. člen Delovni ljudje in občani v oočini sodelujejo po načelih prostovoljnosti in solidarnosti z delovnimi ljudmi in občani sosednjih občin pri urejanju zadev skupnega interesa in pomena. 283. člen Občina sodeluje predvsem z občinami ljubljanskega območja. Za urejanje zadev skupnega*pomena ustano.i občina skupaj z drugimi občinami v območju skupni medobčinski organ samoupravljanja. V skupni medobčinski organ samoupravljanja pošilja delegate občinska skupščina in delovni ljudje temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine Vrhnika. 284. člen Zaradi skupnega reševanja pomembnih vprašanj, izmenjave mnenj in izkušenj ter usklajevanje stališč in predlogov, je občina včlanjena in deluje v skupnosti slovenskih občin. Občino v skupnosti slovenskih občin zastopajo delegati, ki jih določi občinska skupščina v skladu s tem poslovnikom. 285. člen Občina navezuje prijateljske vezi s posameznimi občinami, organizacijami in kraji v domovini in tujini. V okviru teh vezi se pospešuje krepitev prijateljstva, spoznavanje med proizvajalci, izmenjava informacij in izkušenj, počitniška izmenjava otrok in mladine, prirejanje skupnih razstav in prireditev, športna in druga tekmovanja, medsebojni obiski in druge oblike. Skupščina občine z odlokom ali splošnim sklepom ureja vprašanje pobratenja z drugimi občinami, mesti v domovini in tujini. XIX. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE IN NJENIH TELES 287: člen Skupščina oziroma njeni /bori sprejemajo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja delovni program, ki izhaja iz ustave SRS. zakonov, statuta občine, družbenih planov, drugih splošnih aktov in že določene politike skupščine ter iz politike in dokumentov družbenopolitičnih organizacij. 288. člen Skupščin;i sprejme enoten delovni program za vse zbore in v njem opredeli zadeve, ki jih bodo obravnavali in reševali posamezni zbori. Skupščina sprejme delovne programe za obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše obdobje. Delovni program /bora mora biti sestavljen tako: — d;; omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja; — da so v njem razvidne prednostne naloge; — da omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanja politike in aktov, ki jih je sprejela skupščina. 289. člen Na podlagi delovnega programa določi skupščina tudi periodični delovni načrt svojega dela. Periodični delovni načrt vsebuje: Zasnovo dnevnih redov sej zborov v trimesečju, časovno Opredelitev obravnave nalog, ki so predvidene v letnem delovnem programu, drugih aktualnih nalog, ki jih je potrebno reševati v posamičnem trimesečnem ohdobju izven sprejetega letnega delovnega programa, način obravnave posameznih zadev in opredelitev nosilcev posameznih nalog. Periodični delovni načrt pripravijo predsedniki zborov skupaj s predsedniki delovnih teles skupščine in zborov ter v sodelovanju z izvršnim svetom, z družbenopolitičnimi organizacijami; skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti in drugimi nosilci nalog in ga predložijo zborom v sprejem. V periodičnem delovnem načrtu, v katerem je treba predvideti obravnavo vsebinsko zaokroženih sklopov, se določi zlasti: - D..tuin sej zborov in njihovi dnevni redi. pri čemer je treba upoštevati, da bodo na seji obravnavani programsko predvideni,vsebinsko zaokroženi in medsebojno povezani sklopi vprašanj; — - kateri zbori so tudi pristojni za obravnavo posameznih vprašanj oziroma kateri zbori so zainteresirani zbori; — delovna telesa skupščine /borov, ki bodo obravnavala posamezna vprašanja; — potreba no ustanoviti začasnega delovnega telesa, njegove naloge in okvirna sestava: 29«. člen V osnutku oz. predlogu delovnega programa /borov občinske skupščine in v periodične m delovnem načrti) se določijo tudi zadeve o katerih odločajo zbori Skupščine SRS in so posebnega pomena za delovne ljudi in občane v občini, ter določi kako se bodo /bon občinske skupščine vključevali v obravnavo teh zadev. I. člen Pri sestavljanju delovnih programov se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih organizacij in skupnosti, konferenc delegacij delovnih teles skupščine, predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, občinskih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih. Osnutek in predlog programa dela zborov pripravi izvršni svet na skupni seji s predsedstvom skupščine občine in ga pošlje v obravnavo oziroma sprejem zborom. Občinska skupščina sprejme svoj delovni program za prihodnje leto do konca decembra tekočega leta. 292. člen Predlagatelji odlokov ali drugih aktov ter nosilci drugih nalog, ki so določeni v delovnem programu skupščine, predložijo skupščini te akte oziroma gradiva v rokih določenih s programom. Če zaradi opravičenih razlogov predlagatelj ne predloži pravočasno teh aktov, obvesti o teh skupščino in navede razloge zaradi katerih bi mogel izvesti programirane naloge v predvidenem roku. Predloge odlokov ali drugih aktov, ki so predloženi skupščini mimo sprejetih delovnih programov oziroma periodičnih delovnih načrtov skupščine in za katere predlagatelj predlaga, da se obravnavajo v posameznem obdobju,obrav- navajo delovna telesa zborov, ki ocenijo utemeljenost takšnih predlogov in dajo o tem svoje mnanje pristojnim zborom. Zbori odločijo ali bodo take predloge uvrstili v dnevne rede sej zborov in kdaj jih bodo uvrstili. XX. JA VNOST DELA SKUPŠČINE 293. člen Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih telesih ter odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. 294. člen Predsedstvo skupščine določi način objavljanja aktov glede na to, ali se objavijo prek sredstev javnega obveščanja ali na drug ustrezen način. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki pomenijo uradno tajnost. 295. člen Delovni ljudje in občani so lahko v skladu s predpisi o notranjem redu v skupščini navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov in na sejah delovnih teles skupščine, v prostorih, ki so določeni za ta namen. Na skupni seji zborov skupščine in na sejah vsakega izmed zborov skupščine ter na sejah delovnih teles se lahko sklene, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti. 296. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na skupnih sejah zborov skupščine in obveščati javnost o njihovem delu. Na seji zbora, na skupni seji zborov oziroma na seji delovnega telesa skupščine se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja navzoči na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju pa smejo dajati za javnost le tista obvestila za katera tako sklene zbor. Zbor lahko sklene tudi, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega roka. Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči tudi na sejah delovnih teles skupščine. Delovna telesa lahko določijo pogoje, pod katerimi ti predstavniki obveščajo javnost o delu na sejah. Na seji lahko sklene delovno telo, da bo o posameznem vprašanju razpravljalo brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja. 297. člen Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja organizira in opravlja občinski informativni dokumentacijski center pri občinski konferenci SZDL Vrhnika, ki ga z družbenim dogovorom ustanovijo skupščina občine, organi občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Center ureja tudi posebno publikacijo skupščine, ki je kot priloga Našemu časopisu (tak center lahko omenjeni organi ustanovijo z drugimi občinami ali pa sklenejo, da občina Vrhnika pristopi k že ustanovljenemu Indok centru v drugi občini). Za obveščanje javnosti, za uresničevanje pravic in dolžnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja in za zagotovitev pogojev za njihovo delo in za nuđenje informacij ter drugih podatkov delegatom temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti skrbi služba občinskega ali medobčinskega informativno dokumentacijskega centra. XXI. POSEBNE DOLOČBE O DELU SKUPŠČINE V IZREDNIH RAZMERAH, V NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI, V VOJNI TER DRUGIH NEVARNOSTIH 298. člen Skupščina tudi v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter drugih nevarnostih nadaljuje z delom v skladuz določbami ustave SRS in statutom občine. V razmerah iz prejšnjega odstavka deluje skupščina po določbah tega poslovnika, kolikor ni v tem poglavju, drugem aktu skupščine ali obrambnem in varnostnem načrtu določeno drugače. 299. člen V primerih iz prejšnjega člena se sej zborov združenega dela in zbora krajevnih skupnosti udeležijo delegati, ki so jih za te primere v naprej določile delegacije in konference delegacij. 300. člen Poleg pravic in dolžnosti iz člena tega poslovnika, predsedstvo skupščine v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter v drugih nevarnostih. ■ -r— DELEGATSKA PRILOGA — ugotavlja, da se zbori skupščine ne morejo sestati, — ugotavlja, da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se zbori skupščine niso mogli sestati. — obravnava neposredne naloge, ki jih je treba izvršiti v zvezi z delom skupščine v primerih iz prvega odstavka 263. a člena tega poslovnika, — določa kraj in čas sej zborov, če je to mogoče v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni, — obravnava in sprejema stališči o načinu klicanja delegatov na seje delovnih teles in seje zborov, o pošiljanju gradiv za seje in o drugih vprašanjih, pomembnih za seje delovnih teles in zborov. » XXII. KONČNE OOI.OČBE 301. člen Z dnem. ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS št. 19-1977). 302. člen Posamezna vprašanja o delu zborov oziroma njihovih delovnih teles, ki niso urejena s tem poslovnikom, poslovnikom posameznega tbora oziroma poslovnikom delovnega telesa, uredi skupščina na seji zborov s sklepom. 303. člen Ta poslovnik stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA ! Številka: 1-1-02-09-81 Datum: 29. 4. 1982 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Anorcj V1DOVIČ