Natisov 15*000* tajttc" izhaja vsaki [.datiran z dnevom dnje nedelje. tfnina velja za Av- ^IjK^Ogrsko: za celo 13 krone, za pol in leta razmerno; iemčijo stane za leto 5 kron, za plneriko pa 6 kron; pa drago inozemstvo se \ Bftiii naročnino z ozi- |_nm na visokost poSt- :. Naročnino je pla- S naprej. Posamezne s se prodajajo po 6 vin. [ Drednistvo in uprav- se nahajata v gledališko po- '"dopje slev. 3. bv. 34. T Ptuju v nedeljo dne 25. augusta 1907. Dopisi dobre do.*li in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsiik torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 04, za V, strani K 32, za '/« strani K 10, za '/, strani K 8, za ','„ strani K -i, za >/»i strani K 2, za >/„ štreni K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena nritnprrtn ?ni*;> Vin. letnik. m Pasji dnevi. 'toči so solnčni žarki, kajti sredi v pasjih oh smo... In res, ti vroči žarki bo čudo-vplivali na možgane naših milih nasprotji! Kako temeljito spremembe so se dogodile i ndnjih dneh! Le ponavljajmo jih, da se jih ■dhIjito zapomnimo. Edino vroče solace pasjih [toimore biti vzrok tej zmešnjavi, ki je napra- ii vse prvaške politike na Štajerskem in pravcato komedijo. Koroškem se snuje nova stranka. Tisti ilnjoči duhovniki, ki so bili najstrastnejši iki Grafenauerjeve kandidature, niso lovoljni z Brejcom in Podgorcom. Vroče jim je razgrelo možgane in postali so itarji v klerikalnem taboru. In tisti Brejc, mjtitr, Einspieler ter Podgorc, ki so v volilne reforme vpili, da so jih kranjski prodali in pokopali, pijejo zdaj pri mizi s temi klerikalci. Pač solnce, — to Igirailjeno solnce paBJih dni jim je zmeJalo „ o in posušilo vso prepričanje... In na Štajerskem ? Tudi na možgane hc- Ploja je moralo vroče solnce vplivati, ko je odpovedal politiki fajmoštrov, kuharic, irjev, kaplanov in organistov! Tako hudo klerikalna ,.narodna stranka" je postala po in vročega solnca zagovornica Plojeva in lanske demokracije". Tetka .,Domovina" v [Mjn ki je bila doslej vedno ponižna, da se je ;n milo storilo, ki je imela največ naroč- i farovžih, postala je zdaj — čujte in — protikatoliška. Tako vsaj piše kaplan c v svojem listu. Slavni Banko Cvenkanič ipustil svojo kleti podobno pisarno in ima poslanec svoj .,lajb-žurnal", čeprav nobena a ne zamjavka, ako vidi ta list. Glasilo Bega Križmana, ki je kradel v našem uprav- Ekra naslove in je bil odslovljen vsled žganje- Ifljs, pa je danes obenem glasilo dr. Jurtele in ■sta Ploja. Solnce, vroče poletno solnce je ■balo nevsmiljeno na možgane vbogih naših tuprctnikoT. . . Ti hudobno solnce ! Koliko sitnosti si prvaka že napravilo, kako so vsled tvoje vročine kctfs za kozlom ustrelili... Hudobno, grdo ti ulice! Zdaj si jim poslalo v glavo špansko iuo, ki brenči in brenči, da se vbogi prvaki sni ne izpoznajo, kje in kaj da so... Kar nakrat so si gospodje namreč domi-|b1, da morajo imeti — jugoslovanskega pinistra. Brez vsake šale —■ ministra ho-jftjo in „Narodni list" že rožlja a svojo leseno jslljo, da bi dobil — ministra! Nemci imajo njega ministra, Cehi in Poljaki tudi, — za-bj bi gi torej prvaki ne imeli ? Premislite le j«, kako lepi penzijon bi dobil ta minister, ka-lu bi šel v pokoj! Pomislite, kako lepo bi n, ko bi ta minister objavljal n. p. svoje jhke v Križmanovem šnopsarskem listu ! Pobite, kako hitro bi se pogoltnilo vse napredne na žlici juhe, ko bi sedel minister v svoji stolu... Ali nekaj je pri temu: kdo naj We ta jugoslovanski minister? V poštev pri-|fcta najprve kranjski dr. Šuštergič, mož, ki ima [todro na prstih in hofrat Ploj, katerega ne- dolžnost je čista kot 14 karatno zlato. Ali nobeden teh dveh ne odneha, kajti obema se sline cedijo po ministerskem fotelja. Potom bi prišel v poštev kakšni Hrvat, žal da še ne vemo kedo. In ako bi poslanci tudi s tem ne bili zadovoljni, naj bi se imemoval ministrom kakšni višji slovenski uradnik, recimo ,,častni občan" Sittar ali kdo drngi. .. O ti solnce! AH za trenutek odložimo vse šale. Čisto resno vprašamo slavne izumitelje te najnovejše prvaške ideje. Zakaj nimajo Rusini ministra? Zakaj ne Italijani? — In drugič: Zakaj bi rabili ministra? — In tretjič: Kako se da združiti panslavi-stična prvaška misel z idejo jugoslovanskega ministra? — Na prvo vprašanje odgovorimo lahko : Italjani in Rusini nimajo voditeljev, ki bi hoteli svoje poštenje prodati za skledo leče! Drugič pa pravimo: spodnještajersko in koroško ljudstvo ne potrebuje ministra. Ali potrebovali bi posamezni sebičniki ministersko plačo in — Nazadnje pa trdimo: K d azadnje pa trdimi _^^_^^__^^__ slavist, ne more biti obenem član avstrijske vlade. Panslavistična misel, kateri so se vsi prvaki z dušo in telesom zapisal', je in mora biti protiavatrijaka. In kakšen bi bil avstrijski minister, ki bi bil obenem protiavatrijski državni izdajalec? ! Sicer pa — ne razburjajmo se! Veliko vode bo še po Dravi steklo, predno se izpolnijo nadute želje otroških političarjev. Kaj ko bi postal orglar Grafenauer minister? Ali pa Pišek, naš krotki Pišek? Ali pa — brezova metlja, kajti kakor so prvaški poslanci le brezove metlje v roki farStva, tako bi bil i ta minister le igračka za klerikalce ... Politični pregled. Delo državne zbornice. V preteklem zasedanju je obdržala državna zbornica 20 sej, gosposka zbornica pa 5. Vlada je predložila v prvih 17 sejah sledeče postavne načrte: 1 Postava glede opravilnika državne zbornice (nerešeno). 2. Postava glede tiskovnih prefi. 3. Poraba pupilarnih naložb, ki jih izdaja gališka deželna banka. 4. Vložbe kurandskih denarjev v hranilnicah in poštni hranilnici. 5. Izdelovanje sto- in petkronskih komadov (sprejeto). 6. Razprodaja eraričnega premoženja (sprejeto). 7. Predrugačba določb o trgovskem prometu a Turčijo (sprejeto). 8. Finančna postava za 1. 1907 in proračunski provizorij za drugo polovico leta (zadnjo Rprejeto). 9. Poročilo kvotne deputacije. 10. Zvišanje rnbežni prostih plač in pokojnin, 11. Naložba gotovine civilnih depozitnih uradov. 12. Postava glede trgovskih pomočnikov. 13. Razprodaja eraričnega posestva v Pragi. 14. Razprodaja žemljic pri Liebenhirtnu. 15. Dostavek k proračunskem provizoriju (sprejeto). 16. Postava glede oproščenja od hišnega davka za gotove zgradbe v Gradcu. — Nujnostnih predlogov za podporo po vremenu povzročeni škodi se se je vložilo 87, drugih pa 184; navadnih predlogov 247 ; interpelacij se je vložilo 577 itd* Deželni zbori se skličejo v kratkem. Češkega, kranjskega in primorskega ne skliče vlada, ker niso ti deželni zbori zmožni za delo. Ostali zbori bodo sklicani za 9. septembra. 20 oktobra pa stopi že državni zbor skupaj. Nova obrtna postava stopila je s 16. t. m. v veljavo. Glavna stvar pri temu je ureditev dokaza zmožnosti. Ta dokaz zmožnosti (Befahi-gnngsnaebweis) je potreben za detajlno trgovino z mešanim blagom, za trgovino z kolonijalnim, špecerijskim in materijalnim blagom. Kdor hoče torej mešano detajlno trgovino otvoriti, predložiti mora nčno spričevalo in spričevalo da je služil kot pomočnik najmanje 2 let. Samo učeni trgovci smejo odslej sladkor, kavo, čaj, olje, materijal in barve ter žgane pijače v zapitih steklenicah prodajati. Seveda, tisti ki so doslej to obrt že izvrševali, ostanejo pri svoji pravici. V krajih, kjer ni učenega trgovca, smejo tudi neučeni blago prodajati. Kramarstvo, frajmerstvo, sploh pa vsaka trgovina, ki obsega gotovo našteto blago, kakor tudi veletrgovine, ostanejo or je pan-t prosta obrt: Tudi posebne trgovine kakor z mesom, vinom, pohištvom ostanejo prosta obrt. Bodoči prestolonaslednik polnoleten. Te dni je postal polnoleten nadvojvoda Kari Franc Jožef, najstarejši sin lani umrlega vojvoda Otona in nadvojvodniji Mariji Jožefe. Ker nimajo otroci sedanjega prestolonaslednika Franc Ferdinanda pravice do trona, bi prišel Kari Franc Jožef po smrti tega v poštev. Žetev V Avstriji I. 1906. Poljedelsko mioi-sterstvo je izdalo cenitev vrednosti lanske žetve. Potemtakem se je pridelalo : milijonov kron leta 1906 1905 pšenica..........247 246 rž .... •.......330 341 ječmen..........233 214 oves...........316 243 Leta 1906 ae je pridelalo za 86 milijonov kron več nego 1. 1905. Vladarji na potovanju. Avgusta meseca se zgodijo skoraj vsako leto poseti vladarjev. Tudi letos je temu tako. 5. t. m. sta se sešla v Svinemiiadu nemški cesar Viljem II. in iuski car Nikolaj. 14. t. m. je sprejel nemški cesar v gradn Wilhelmshohe angleškega kralja Edvarda. 15. t. m. zopet je obiskal angleški kralj v Ischelju našega vladarja. V jeseni pa bode obiskal nemški cesar v Londonu angleškega kralja. Letošni vladarski obiski imajo veliki politični pomen zlasti glede evropejskega Dopisi. Dobje pri Planini. Zopet ti imamo, dragi „Štajerc" nekaj novega in prav zanimivega poročati: Našega župnika Vurkelca so resnični dopisi v .Štajercu", ker on vsako resnico sovraži in le ljubi laž, tako razburili, da je začel iz jeze vboge berače pretepavati. Pondelek po škapnlirski nedelji je enega tukajšnih ubožcev, namesto da bi siromaku dal kiuha al kakšni drugi dar, ga tako po glavi pretepal, da je isti za tri dni popolnoma posluh izgubil. Pred ne- kolikimi meseci je zapovedal svoji kuharici, in dekli, da sta ubožca po noči na cesti s palicami natepli in ker mn še to ni zadostovalo, prišel je sam zraven in svetoval, naj ga v mrzli noči še z vodo oblijejo. Kaj ne dragi .Štajerc" da ta gospod se pa res ravna po besedah Kristusa. kateri pravi: ,Kar bodete ubogim dobrega storili to bodete meni storili". Sramota je to; ako noče Vurkelc ubogim kaj dobrega storiti, naj bi jih vsaj pri miru pustil; ali si redi babe v farovžu za to, da bi berače pretepavali? Ali nimajo drugega dela? Ubožec Bicer ni zmožen to stvar pri sodniji ovaditi, pa storile bojo to druge osebe; bodemo saj vidili, ali ima Vnr-kelc vse pravico, in ali res ni za njega nobene postave, kakor se hvali. Ko je še bil kaplan v Gornjemgradu je nočnega /uvaja z revolverjem obstrelil in ga težko ranil; tukaj pa vboge berače pretepava, dela nemir, in skozi svoje lažnivo govorjenje sovraštvo med ljudstvom, napeljuje in sestavlja brezpomembne in lažnive tožbe in izslepari podpise za take tožbe, itd. Tako pač ne gre, in ne gre, dragi Vurkelc! Ako se ne poboljšaš, ali pa se odsloviš in odideš nazaj med Pohorce ali pa med Bošnjake se ti bo slabo spletlo. Radovedni smo Laj porečejo višje duhovniške in deželske oblasti k temu. Toliko za danes, prihodnjič ti bodemo povedali in spravili v javnoBt, kaj govori ljudstvo v tvojem rojstnem kraju, o tebi in tvojih junaških činih. Zatorej na svidenje, činek Vurkelc. Naprednjaki iz Dobja. Št. OŽbald na Dravi. Letošnji praznik sv. Ožbalda smo praznovali 3 dni. V soboto, 3. t. m. so prišli nemški romarji iz Lipnice, Arnfelsa, Klein itd., da počastijo sv. Ožbalda in prinesejo razna darila, tako da pridobi cerkev samo za muše 400 do 500 kron. V naši mali, revni fari je to poleg plače največji dohodek. Ali kaj pa je župnik napravil? Vkljub temu, da je zemljišče za cerkev, mežnarijo in druga farna poslopja darilo Nemca in vkljub temu, da ima žapnik najlepši dohodek od Nemcev, — napravil je vendar nalašč pri cerkvi slovenski napis, da bi nemške romarje žalil Nemški denar mu pa le diši. Nam se zdi tako postopanje grdo in nepravilno. Špitalič. Med našo prvaško gospodo, ki ji je .Štajerc" trn v peti, bi lahko prištevali tudi nekega iz Kranjskega privandranega gozdnega čuvaja, ki je v službi bogatega kneza. Mjž se obnaša kakor Kajfež. Kmetje imajo svoja zemljišča v taki legi, da morajo semtertja iti preko knezove hoste. Ali gozdar jim nalaga zato velike kazni, dasi je bila pot preko gozda vedno prosta. Ako kakšni revček pobere le vejico, ki je sama odpadla, da si ogreje peč, že mora plačati 2 kroni. Celo v hiše hodi nad ljudi, češ da mu kradejo iz gozda. Bralnemu društvu pa je velik dobrotnik in bo baje pri knezu izpo-alova, da bode v Zajckloštru veselica. — Pa še nekaj! Kdor je pri volitvah Pišeka volil, je lahko mnogo pil, kdor pa je volil Kresnika, tega je doletela jeza gospodova. Na Križevo je bila kakor po navadi procesija. Pridigar seveda ni pozabil udrihati po naprednih Istih. Povedal je, da so glavni vzrok kmetski rezščini — norišnice. Seveda, prav tako, saj v nornišnicah je dosti versko blaznih žensk. Očital je kmetom tudi kaznilnice. Ali je kmet kriv temu? Največ zločincev je takih, ki so po raznih klerikalnih društvih vp'sani. Le pomislite detomore! Tako je govoril torej župnik Košar. Pozabil je pa povedati, koliko milijonov je vrgla država v nenasitno žlrelo klerikalstva... Toliko za danes. Ako hočete, tndi lahko zopet popravek pošljete. Ali potem bodemo še več izpregovorili. Gradiva je dosti. Tudi vam, črni gospodje, ni treba po drugi občinah Štajerčevega dopisnika iskati in obdolževati čisto nedolžne osebe. Mi iz Špitaliča smo sami dovolj pametni, da vam zabrusimo resnico v brk. Za danes smo le hoteli povedati, da nas veselijo obiski župnika Kosarja, ali nun j nas veselijo njegove pridige. Razumete? Zajcklošterski vratar. Trbovlje. Kako veliko ljubezen do bližnega imajo naši klerikalci, to kaže najbolj žena rudarja Tratarja v Trbovljah. Vedno se prepira ■ hišnimi sosedi ki ne lazijo vsak dan v cerkev in farovž ter ne plešejo po komandi mlečozobega kaplančka Lončariča. To kaplanče, ki meri tri in pol pedi, se zelo grozi nad .Štajerca". Sve- tovali bi ženski Tratarci, naj pusti poštene ljudi pri miru in naj čita raje .Štajerca, da si bode vsaj nekolike olikanosti priučila. Naročniki .Štajerca". Pišece. Kakor poroča .Vahta Savska" so občine Videm, Bojsno itd. poklonile diplomo sodniku Sittarju; ali čudno se nam zdi, da Pišece niso bile zastopane. Zadnji dopis v .Štajercu" je malo zmešnjave naredil. No gospodine, kadar naši očetje prinesejo diplomo, tedaj pa na prsi potrkajte si mislite : Ali so ljudje bolj neumni, ali jaz, ki take stvari sprejemam. ?! Vi, go3pod svetnik, naša občina je močno zadolžena, potrebuje denarja ; — darujte vsaj 1000 kron za občinske potrebe in mi Vam radi kupimo tisto tablico za Vašo sobo; drugače pa najod-ločnejše protestiramo proti sklepu naših obč. očetov. Mi smo jih volili zato, da bi varčno ravnali s našim denarjem, ne pa da bi Vam sobe kinčali... Ako hočete Vi čedno sobo imeti, si sami kupite tablo, ne pa na razne občine se zanašati. Brez vsega pardona, mi zahtevamo, da odložite svoje častno občaostvo pri nas; saj lahko sami sprevidite, da nimate nikakoršnih zaslug za našo občino Bodite bolj pametni; saj ste dosti stari, bolj ko naši očetje, kateri res delajo tako kakor so v starih časih tisti angležki lordi delali. . . Pavlačani. Št. Janž na Vinski gori. Predragi mi „Šta-jerc", oprosti da ti zopet poročamo od naših zagrizencih, Ker jih je še precej potrebnih da jih pošteno pokrtačiš, da bodo tudi drugi vedeli kakšni so, zato jih poglejmo bolj od blizu. Eden teh razgrajačev jo bode kmalo odkuril kar si nam že dragi Š.ajerc zadnjič poročal; mož ima že boben na pošti in jo bode morebiti za vselej iz St. Janža odkurit. Drugi takšni črni sveto-hlinec je bil še pred par leti žnider a sedaj si je že od naših grošev postavil prodajalno. v Podvinah, katera je pravo gnezdo te prvaške drnhali ter večkrat zakruli .Grom in peklo". Ali kakor se nam zdi, bode tudi kmalu boben dobro doše!. .F.hpos" nas zopet zmirja, da mi z nožem napadamo; ali ni to zopet nesramna laž od klerikalcev ? Ali ni A. V. tisti klerikalni pristaš, ki je tisto nedeljo pri šnops-apotekarju razgrajal in druge hnjfflčal, zvečer pa svojega 14 letnega sina prisilil, da je našega poštenega soseda z odprtim nožem na korajžo klical? Ne moreš nam tajiti, saj ima še sedaj tisti nož, ki ga je temu fantu vzel. Škoda, da ni prišlo to pred sodnijo! Tudi ti klerikalni pristaš C. M. ne pustiš poštene ljudi pri miru. Z sto si pa večkrat v Šoštajnu od c. k. sodnije na ri-četovo kosilo povabljen, kakor so te ravno sedaj zaradi .vegmoharja" na 30 K ali 3 dni zapora obsodili. Ti dragi naš Tonček, tebi pa kar v obraz povemo, da letos ne bo s tvojim kšfftorn nič, ker letina je slaba in ljudje so te tudi spoznali, da le zato vino kupuješ da si ga zraven napiješ in če ti ga kdo zastonj da, ga domov neseš; torej bo boljši, da ostaneš doma pri svoji ženki, ki ti jo je Bog dal. Menda imate sedaj za nekaj časa dovolj, da nas bodete enkrat v miru pustili! Kamen pri Mhhličah. — Dne 16. julija je bil v Mohličah pogreb, kakeršnega se ljudje tukaj že dolgo ne spominjajo. — Pokopali so g. Hermauna Bartolot p. d. Prudna na Peceljnu. Rajni je bil Nemec — naprednjak, častit od vsakega, ki ga je poznal. Kako priljubljen je bil, to je pokazal pogreb; velika množica znancev ia prijateljev ga je spremljala h zaduemu počitku. Veteransko društvo iz Doberlivasi in okolice je prišlo z zastavo da skaže svojemu ndu zadnjo čast. Ganljivo je bilo videti ko se mu je v slovo nagnila fana v grob. Pevci pod vodstvom mohliškegs g. nadučitelja ao mu zapeli lepo nemško pogrebno pesem. — To pa se mohliškemu mežnarjn ni dopadlo in ni vedel si drugače pomagati, da je pustil med petjem zvoniti, akoravno bi bil že prej čas, ko je še duhovnik stal pri grobu. — Gotovo je hotel a tem pevce motiti, (ker se je nemško pelo), pa to se mu ni posrečilo. Vse se je zavoljo tega čez mežnarja z e 1 o j ezilo, ker rajnemu (in svoji žlahti) ki je bil tudi sosed mežnarjev, na tisti vaBi doma, še te časti ni privoščil. Kaj takega le more storiti zagrizenec, ki nima nobe- nega čutja. Ali je mežnar to sam ob (kar se na njem s:cer ne pozna); ali je bi! Ti temu za njega sramotnemu in nelepemn dejanjaj nagovorjen od kakega zagrizenega Slovenca i| hujskača; to se ne ve. Ljudstvo pa si to naj dobro zapomni; morebiti se mežnarja to zanos — plačati. — Pokojnik pa naj počiva v mini iz MedborovniSke občine. Podružnica * glarsko dohtarske drhavdre je pretečem tedaj 8 pomočjo .drekarjevega* fautina naš« poŠte« naprednjake prav pobalinsko opsovala. Sere« se ne bodemo prepirali s pobalini o rent stvareh. Ridovedni smo bili, kateri prvaški banj berji bi znali tako grdo lagati in zmerjati. Ii| danes imamo že enega v rešpetlinu. Podobeej je .Rovnikovemu" oferjn, ki poleti kozle strelja, pozimi pa baje v vseučilišču dulo pometa.. . Pane Auničk, ako h to ni resnica, naj pa § 19 vse prekliče; taj w imaš v tvojih .molitvenih" bukvah. Mislimo n, da si še premoker za ušesi, da bi se nate numero spoznal,.. Rebrca na Koroškem Klerikalna ljnbeseij do bližnjega. Kako je Štajerc v zadnji številki poročal, pogorela je v noči od 6. do 7. aH gnata papirna tovarna Krieghammerjs in sedaj ležnikov. Ne hočemo danes pisati, koliko je bM škode in kako visoko je bila zavarovana tovarna kajti o tem se je čitalo že v prejšui šterilkLJ Pa ne moremo si kaj, da ne bi označili prikazen, ki se je dognala ob tej priložnost.. Hoceaa] malo označiti .veliko krščansko ljubeten end hov do bližnjega", ljudij, katerih ust ae slinijo v silnem krščanstvu, katerih srca pa so polna1 mrzle nestrpnosti. Ribrčaui, kateri so volili ni kakor en mož črno, so stali, ko je bila tovarna v silnem plamenu, z rokami v hlačah, držei pipo v ustah, ter pasli zijale, medtem ko tam pri požaru primanjkovalo rok, da bi brizgalnico, ter sploh pomagale požarnim b: bam, ki ste se trudili v potu svojega obraia, da bi rešili, kaj se je dalo rešiti. S silo so morali gnati orožniki lene gledalce k niči, največ pa j h je pobegnilo za grmovje. šal si cslo besede: .Mora tndi gledalcev biti*,~| ali: .Sij ne dobimo nič plačano", ali celo: ,K čemu je požarna bramba, če bi se mi moraliJ truditi". Ia to so bili Rebrčani, ljudje Si klerikalnega kopita, črni do kosti. Ljudje, so imeli leto in dan tam dober zaslužek. ganili ne rok. ne nog, da bi pomagali svojem delodajalcu. To pač le zamorejo zagrizeni klerikalci. Oni pa, ki so od klerikalcev najbolj n-tirani vsled svobodnega mišljenja, pridni napredni udje požarnih bramb, so žrtvovali svoje ii-vljenje v prid bližnjemu. To se imenuje praktično delovati v krščanski ljubezni do bližnjega,! Tega pa črnuhi ne poznajo. Slišiš ia njenih nit le .vera, zakrament, post, molitev" i. t. d., pa krščanske ljubezni iščeš zamanj. Kaj je vzrok temu? Politično iarštvo, ki ljudi več M poučuje v ljubezni do bližnjega, ki namesto pravega krščanskega usmiljenja nči suho dogmatiko, ki srce le okameni. Pridige ao ali čiitt političnega duha, ali pa spretno zapletene b politiko. Saje se le nestrpnost in sovraštvo med ljudstvo. Toraj ni čuda, če se naleti taka grda trdosčrnost, kakor si jo mogel opazovati vprič požara tovarne. Odgovornost pa zadene tiste, h' ne poučujejo ljudstvo v smislu Kristusovih nav-j kov, temveč zasledujejo le svoje sebične cilj«. Rebrčani, vendar tndi vi niste proati grdega greha, usmiliti bi se vam moral nesrečni bižnji in pomagati bi rtffi imeli, ne glede na to, je-li nesrečnež Nemec ali Slovenec. Toraj Rebrčani: .Sram vas je lahko pred celim svetom 1" Opazovalec. Novice. Na , Božji pot'' hodijo zdaj ljudje. pogledaš, vidiš romarice in romarje, le grde, mlade in stare, pobožne in nepob vse v spremstvu črnih korporalov... Ali vsake šale: Mi nismo nasprotni veri in šegam, mi ne zasmehujemo človeka, ki op živahneje svoje cerkvene dolžnosti, mi ne vražimo v srcu pobožne ljudi, — ali tista n**? videzna, umetna pobožnost, tisto krščanstvo na j jeziku, tisto lenobo in postopanje ii same pobožnosti ne moremo videti! Tat kar je prav, — ali ako vidimo cele vrste mk> 3 — l krepkih oseb, ki potujejo po svetu, med-[ ko jih čaka doma delo, ki zapravljajo de-J medtem ko nimajo doma niti drobiža za ['— potem nas obide žalost in prepričani o, da to ni in ne more biti pravo Iftičans t v o. Najsvetejša dolžnost človeka je IJilo in začetek vsega slabega je lenoba! [item čana ima kmet toliko dela, da ne ve, | mu glava stoji. Toča, peronospera, oidium, ^trtne bolezni se pojavljajo in treba je škro-iobirati ia čistiti; treba je kositi, žeti, sa-I živino opravljati! riinove ima vbogi kmet [ri rojakih, — poslov ni dobiti, ker jih požrejo lintoe iabrike, žena, edina njegova pomoč-pa mn odide na tako imenovano „Božjo , Kako velikansko škodo trpi km°t vsled DJa! Ia koliko gotovega denarja se pri tej izda! Iz Haloz ali dravskega polja lili Pohorja na Koroško, — to stane denar! eije in naigrše zlo pa je, da si delajo posili lisjaki pri tema lepi denar. Vprašajte foega ,koštrnn-birta" v Poljčanah, koliko de-Inrjt ai je pridobil in .prislužil" pri romarskih Ittuin. Vprašajte razue farje, kako lepe svotice In ji vtaknili v žep pri romanja.. . In pobož-Icenti je bore malo pri teh romarskih izletih ! luj k počenja Tse na romarskih prenočiščih, I kaj vse v romarskih vlakih, kaj vse, ko pride Ifeina noč in ko je vino živce razgrelo. . . Ne, lil ni pobožnost! To ni krščanstvo ! Opravite [noje verske dolžnosti, častite svojega Boga na mem mestu in v pravem časn, — ali sovra-lenobo, postopanje, hinavstvo! Tako ne hodili ob časa največjega dela po Sjem pota", ali večni Bog bode imel svoje i je nad vami... „Štajerc" V zavitku. Tista ljubljanska nja, ki jo je ustanovil šnopsarski Križman in j je danes glasilo bratcev Ploja in Jartela, piše It zadnji svoji številki, da dobivajo neka- 1» kmeti .Štajerca" v zavitka, ker jih je baje , da bi ta list javno dobivali. To je seveda iramna laž! Le enega kmeta bi radi po- ili, ki bi dobival list v zavitka. .Štajerc" h vsem naročnikom tako, kakor vsi (i listi. Mi prosimo imena! Povejte go- |jfcd Jnrtela imena tistih kmetov! Sicer pa, tudi to resnica bila, bi se ne bilo tema L Ako se človeku na smrtni postlji odveze lila, ce je naš naročnik, — ako se iz prižnice iKnoma naprednjake napada, — potem pač ni da se marsikateri boji te gonje! Tako i itvar. Sicer nam je pa vse eno, ako či- |ijo naročniki naš list javno ali na tihem. Glavno |t, da ga sploh č i t a j o ! Jurtelovo ljubljansko njo pa sploh ne čitajo, kajti neumna gonja lih brezvestnih listov se studi danes že zadnjemu porakemu pastirju. Slovanska vzajemnost. Kako milo in kako fašeno znajo pridigovati naši prvaki o slo- vzajemnosti. .Slovani vseh narodaosti se ismo zdrnžiti, mi smo ena kri, ena duša itd. lepo! Žalostno je le, da gro ta slavna nnoat tolikokrat v kose. V Galiciji zatirajo siki Poljaki slovanske ,brate" Rusine. Na kem pa si zbijajo Srbi ter Hrvati drag na glave. Ravnokar se poroča o krvavi i t sv. Roka na Hrvatskem. Hrvati so na- i neko srbsko deklico, ker je imela v obleki »bake barve. Nato so hoteli Srbi Hrvate in le orožniki so to zabranili. Vnel se p boj z orožniki, v katerem so bili 3 Hrvati nonevarno ranjeni. Razburjenost je velika i prišlo bode do ednakih prizorov tudi v dru- | krajih. Pri tema je pomisliti, da loči Srbe [Hrvate le vera; v jeziku je malenkostna raz- , In mi naj bi se navduševali za skupiio pIJMtvo s temi ljudmi? Ne, gospodje Vseslo- Ako si hočete na vsak način razbiti bnče, pojdite doli. Mi smo zadovoljni, da smo [Avrtrijskem... Iz Spodnje-Štajerskega. ig je in ostane Ornigl Pod tem naslo- i priobčnje Ploj- Jurtelov „lajb-žurnal" notico , nesramnih laži. Ta cunja laže grozno okrajne ceste Polenšak-Tibolci Moškanjci Ijavi, da je Orni g ..zavijal in hotel tako , da bi le šla proti Ptuju in blizo Slomov, > je bilo za cesto Dornova-SIomi le 5 mož, »certo skozi Mezgovce 35 mož, a za cesto fljci-TiboIci-Polenšak 230 mož". In iz tega hoče lažnivec izvajati, da je g. Ornig sovražnik kmetov. K temu bodi le toli povedano. Načrt ceste sploh še ni določen, kajti vprašalo se bode šele občine. Pri prvem ogleda ni mogel nikdo za cesto Moškanjci T-bolciPolenšak glasovati ; kajti slove nakigospodZelenik je preprečil to glasovanje in ni pripasti!, da bi se o tej cesti glasovalo. Ne „Ornig ostane Ornig", temveč „ZeIenik ostane Zelenik" ! Kadar bodo občine povedale svoje mnenje, govorili bodemo naprej. Za danes pribijemo le to nesramno laž, za katero je odgovoren resnicoljubni dr. Jartela. Bojkot ptujskih duhovnikov, o katerem smo že govorili, bode imel prav občutue posledice za tint«, ki so ga povzročili. Ti farški hujskači naj le izvedo, da je bojkot v Avstriji prepovedan in da mora tudi kotoliški duhovnik postavo rešpek-tirati. Cajemo, da se pripravljajo v tem ozira razni koraki. Ls malo potrpljenja in želi bodete vihar, katerega ste sejali. Zopet polom prvaške štacune. Iz Št. Vida pri Ptuja smo dobili prežalostno vest, da je prišel nadprvak in strastni klerikalec Tombah v konkurz. Z njim pade eden najtrdnejših stebrov farškega prvaštva. Mi gotovo nikomur ne privoščimo nesreče. Ali ako premislimo, kako grdo izvajajo naši nasprotniki geslo ,Svoji k svojim", — ako premislimo, na kako umazani način se snujejo .narodne štacune", —ako premislimo, kako podlo konkurenco delajo „narodni trgovci" in kako vlačijo neumne ljudi v svoje prodajalne, da jih odirajo, — potem moramo pač reči : vrč gre k studencu, dokler se ne ubije. . . Tombah je bil župnikov a desna roka. Bil je vedno prvi med prvaškimi hujskači in zdaj ima posledice. Vsled Tombahovega kon-kurza izgubi mnogo trgovcev lepe denarje; večinoma so to Nemci, kajti Tombah je bil sicer narodnjak od pet do glave, ali kadar se je šlo za denar, znal je poizkati ludi Nemce. Prvaški Slovenci mu tudi v največji zadregi pomagali niso. Le pri neki denarni kazni mu je baje nedolžni hofrat Ploj pomagal, čez Nemce paovati, za hrbtom pa jih za denar fehtariti ter naposled za denar oslepariti, to je tlelo prvakov. Upamo, da bodo ljudje zdai izpoznali, kam vodi narod-njaško hujskanje. Št. Vidčani so bili itak vedno naprednega mišljenja; a tudi drugi ljudje naj izpoznajo, kam pridejo z t. zv. ,,narodnimi šta-cunami". Tombah pa naj se obrne do Ploja, Jurtelo, Brumena itd. in radovedni smo, je li mu bodo pomagali. .. Obsojeni hujskači. Pisali smo že opetovano o neznosni hujskanji, katero je povzročil politi-kujoči kaplan Schreiner v Dobrni. Kar je to zbesnelo človeče počelo, to presega res že vse meje. Ker bo končno orožniki preprečili nepo-stavne lamparije prvaških hujakačev, pričela sta jih kaplan in župnik zasledovati. Končno sta prisilila neizobražene občinske svetovalce, da so vložili naznanilo na orožniško komando; to naznanilo je bilo popolnoma zlagano. Vsled tega so vložili orožniki tožbo. Pri sodniji so bili vsi klerikalni obtoženci obsojeni in sicer so dobili: kaplan Schreiner 70 kron globe, odnosno 7 dni zapora ; župnik Kakovec 30 kron globe ali 3 dni zapora; občinski odborniki Joh. Weber in G. Boznik vsak 50 kron globe ali 5 dni zapora, F. Prešnik, Job. Dergajner, M. Jamciker, Jos. Verden, A. R'chter in občinski predstojnik F. Javnisek vsak 30 kron globe ali 3 dni zapora. Blizo 500 kron brez stroškov košta možakarje ta neumnost. Zahvalijo naj se hujskačem v duhovniški suknji ! Samo ON je naši Pred nami leži listek, piaan s pisalno mašino, ki se je razširjeval ob času državnozborskih volitev v Pobrežn pri Prihovi. Na listeku je napisano: ..Dne 14. maja na listek napišimo: Franc PiSek župan v Hotinjivasi. Samo ON je nas. Nobeden drugi ne. To razglasite sosedom. Ne dajmo se premotiti. 'Bzbjjs Res zanimivo 1 Z velikimi črkami se piše Je Božje ime ; klerikalci pa pišejo o Bogu, da je ,on", o Pišeku pa, daje ,ON". Pišek je že nad Bogom, kajti Boga tičejo, klerikalnega kandidata pa pišejo z velikimi črkami. Srečni poslanec P J Š E K. Veseli nas na listeku le to, da je slavna klerikalna .straža" padla na glavo... Kaplan V SV. Marku je pričel divjati. Ne vemo, ali mu je v teh vročih pasjih dneh kri zavrela, ali pa mu je zmanjkalo koleščeka v glavi. Na vsak način je njegovo ravnanje tako, da so farani v velikih skrbeh... Opetovano smo že slišali, da podi ta strupeni gospodek otroke iz sakristije in sploh cerkve. Zdaj čnjemo, da stori to tudi z odrašenimi ljudmi. Pred kratkem so prišle neke dekleta malo pozneje t cerkev; kaplan jih je zato oklofatal in iz cerkve nagnal. Najlepša je pa ta-le: Neki potnik je p. k. v bv. M»rku slišal hudi prepir. Šal je bližje in vidil, kako je kaplan vpil in talil nad farovškim sosedom. Ta sosed je namreč dobil ,,Štajerca" v roko, šel v mrvo in ga na skrivnem bral. Ali črnosuknež ga je zasledoval in dobil ter ga opsoval na tako nesramni način, da bi mu vsak drug človek par gorkih zaušnic podelil. Mi se le čudimo, da se postijo dandanes ljudje od takih mladeničev tako zatirati. Ali živi kmet od kaplana? Ali plača kaplan liste, ki jih čitajo kmeti? Ali ima kaplan sploh kaj v tuji mrvi opraviti? Menda je navajen mrve, kajti pripoveduje se sladke prigodbice o kaplanu in neki luštkani devojčici... Na vsak način je res, da vpliva vročina na kaplanove možgane. Priporočamo ga v molitev! Župnik Pečnik v Podgorju nas še vedno nadleguje s svojimi res bedastimi .popravki". Vrgli smo župnikovo čečkarijo v koš in pričakujemo, da nas toži. Za nas velja dvoje: ali je župnik Pečnik preveč v krčmi, tako da mu zmešajo rujno vince in lepa dekleta glavo, ali pa laže nalašč in vedoma po vzorcu Ligurijancev. Torej — na svidenje pred sednijo, ako imate pogum I 0 „koštrunbirtu" so nam poslali poličanski „lačenpergerji" lep dopis. Zal, da ga zamoremo vsled pomanjkanja prostora šele v prihodnji številki objaviti. Ali mislimo, da bosta „koštrun-birt" kakor njegov zagovornik ,,Fihpos" vsled tega dopisa neprijetno presenečena. „Fihpo8", sram te bodi, ko zagovarjaš ljudi, ki sleparijo in lažejo ! Fej ! Cesar Franc Josef in pozlateni srebrni križec. Naš presv. cesar si je zopet postavil večni spomin, nevenljivi biser v svojo krono, in to s tem da je učiteljski stan tako lepo počastil. Zapisal je na poročilo nekega visokega birokrata, kateri je predlagal, — da bb srebrni križec podari nekemu učitelju za 40 letno zvesto službovanje — te le zlate besede: .Zvestemu učitelju naj 600 kron iz moje privatne blagajne srebrni križec pozlati!" —To je bil lepi dar presvitlega cesarja! V tem činu spoznamo naklonjeno srce učiteljskemu stana. Znamo pa tudi ocene birokratov. Dr. Edvard Glantschnigg f. V Mariboru je umrl 15. t. m. g. dr. E. Glantschnigg. Pokojnik je bil eden prvoboriteljev za napredno misel na Sp. Štajerskem. Ustanovil je svoj čas napredni list .Kmetski prijatelj", ki je bil tako rekoč predhodnik našega .Štajerca" in s katerim je dosegel imenitne uspehe. Vse svoje življenje je stal dr. Glantschnigg v vroči borbi za sveto stvar kulture in napredka. Naprednjaki stojijo s solznimi očmi ob njegovi gomili iu kličejo pokojniku: Spavaj mirno, mi vsi se te bodemo spominjali kot moža. ki je imel srce in čut na pravem mesta ! R. i. p.! Okrajni zbor požarnih bramb v Ptuju se je vršil v nedeljo 11. t. m. Udeležile so se ga požarne hrambe iz Ptnja, Dornave, Št. Janža, Cirkovce, Ormnžu, Središča, Ljutomera, Št. Lenarta, bv. Trojici in Velike Nedelje. Pod vodstvom hauptmana g. Steudte so izvršili ptujski požarniki šolske vaje, potem pa krasno uspelo taktično vajo. Pri shodu je bil izvoljen okrajnim načelnikom g. Steudte, namestnikom pa hauptman Sideritsch iz Ljutomera. Opozorilo se je tudi središke požarnike, da morajo imeti nemško komando, ako hočejo biti v zvezi. Zaradi tega bo zdaj prvaški listi jezijo. Ja vraga, kaj pa hočete? Zveza ima nemški komando v svojih pravilah in kdor se tega ne drži, ne more biti član. Sili se itak nobenega; da naj pristopi. Pametni ljudje se le smehljajo neumnemu hujskanju prvaških listov. Kmetski zbor na Štajerskem, o katerem smo že v zadnji številki poročali, bode gotovo imenitno obiskan. Doslej so znaznanili m. dr. Bledeči poročevalci svoj poset: Državni in deželni poslanec ter načelnik nemške agrarne stranke Peschka; govoril bode o namena in ciljih nemške kmetijske stranke v Avstriji. Posestnik in naš pristaš Franc Giretmayeriz Maribora bode govoril o vprašanja davka za žganje. Državni in deželni poslanec prof. dr. S t e i n -wen det bode govoril o servitntih. Poslanec pi. Eokitansky bode poročal o lovskih rezervatih itd. Upajmo, da bodo tudi vse spod. štajerske kmetijske ti.lija.lke zastopane. Ker se vrši obenem jesenski sejem, bode vožnja cena na polovico znižana. Okrajni zbor požarnikov v Pobrežu se je vršil H. t. m. pod vodstvom načelnika g. M. Moge. Zastopane so bile požarne brambe iz Franheima, Gamsa, Račjega, Zg. Bistrice, Pe-kerjev, Pobreža, Rotvine, bt. Lovrenca, Sp. Pul-skave, Sp. Hoč, Slov. Bistrice, Celnic. Zanimiva je bila točka »Razgovor o naukih glede požarov. Opozorilo se je zlasti na dejstvo, da se pri požarih požamike dostikrat napada, mesto da bi se jim pomagalo. Popoldne so pokazali pobre-žanski požarniki v lepih vajah svojo spretnost. Z godbo na čela ee je vršil potem ohhod in končno so se zbrali požarniki k lepo uspeli veselici. Sleparski vinotržec. Gostilničarje opozor-jamo na tržaško firmo P. M. Pickl, ki prodaja »vino" in oslepari pri temu kupce ne brezvestni način. Pritožb je dovolj in svarimo vsakogar, da bi stopil v dotiko s to firmo. Svinjar. Mariborski krojač G. Vogrin je sedel svoj čas 13 mesecev v ječi, ker se je zagrešil nad svojo mladoletno hčerko. Ali poboljšal se ni, kajti zdaj so ga zaprli zaradi istega zločina. Vole kradel je nekdo pri posestnika Jos. Bruaček v Dobrenkn. Ukradel je par 4 letnih volov, ki sta vredna 700 K. Ure kradel je hlapec Jos. Senekovič iz sv. Petra pri Maribora in so ga zato zaprli. Brezsrčni zločinec. Dne 11. t. m. je pilo ▼ Malenschekovi krčmi na Pragerskem več fantov, med njimi tndi mlatič F. Godec iz Makolj. Zaradi malenkosti se je pričel prepir in fantje so v sovraštvu izginili iz sobe. Godec pa je pričakoval s kolom fanta Goloba iz Vrhloz. Leta ni prišel, pač pa mlatič Miha Kopec, katerega je udaril Godec po glavi, da se je takoj zgrudd na tla. Ubijalec je vlekel potem nesrečno žrtev k vodi, da bi ga utopil. Ali premislil si je in skril mrliča v veliko ob cesti stoječo slamnato kopico. Orožnika g. stražmojster Roje in g. Romih sta takoj slutila, da je Godec storil zločin. Ali ubijalec je tajil in ljudje niso mogli najti mrliča. Mati ubitega fanta je pokleknila pred ubijalca in ga prosila: Povej, kje je mrlič, kje je moj ubiti sin! Ali vse zamanj. Končno sta orožnika v sredo našla v kopici mrliča, ki je bil grozno razmesarjen. Godca, ki se je hotel odpeljati na Nemško so odgnali v ječo. Obiti Kopec je bil velika pomoč svojim starišem, ker je bil edini živi Bin od 7 otrok. Vbogi stariši! Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Jelena v Sp. Hudinji. Živino so rešili ali škoda je velika. Ker ni bilo vode blizo, se ni dalo gasiti. Hmelj. Golding-hmelj v Savinjski dolini je že večinoma obran. Letina znaša okrog 40% lanske in se je pridelalo kakih 10 000 centov. Prihodnji teden pričnejo pozni hmelj obirati, katerega bode kakih 12.000 centov. PodSIllO je v Trbovljah rudarja Tomažina in mu zlomilo hrbtenico ter več reber. Gotovo ne okreva več. Obesili se je penzijonist Zupan v Trbovljah. Šale čez 14 dni so ga našli na drevesu. Z nožem sunil je pri pijančevanju v Kolškovi hiši v Trbovljah kovač Zarn rudarja Aškerca; zadel ga je v srce in je bil nesrečnež takoj mrtev. Utonil je 13 mesečni deček Novak v G. Se-čovem pri Slatini. Pri igrači je padel v vodnjak. Glavo raztrgalo je viničarja Paklavcu v Kogu pri Brežicah v streljamici proti toči. Bil je takoj mrtev. Iz Koroškega. Nova prvaška stranka? Dolgo, dolgo je trajalo, ali zdaj pričenja pokati po hiši prvaških hujskačev ... Prvaška stranka na Koroškem je bila vedno črna do kosti in vedno nazadnjaška. To nazadnjaštvo je postalo temhujše, odkar je spodil dr. Šusteršič mladega dr. Brejca iz Ljubljane in je prišel ta v Celovec srečo loviti. Odkar imata Brejc in duhovnik Podgorc vajete prvaške politike na Koroškem v roki, zašla je ta stranka v tako strastno, strupeno gonjo, da pričenja zdaj celo prvake same strah postajati, Duhovnika Podgorc in Ivnspieler sta si vzgojila četo mladih, strastnih farjev, ki imajo svojo domovino v krčmi in lovijo z alkoholskimi duhovi nesrečne duše slovenskih kmetov. Saj so koroški duhovniki v ,Slov. Narodu" sami izjavili, da so zmagali vsied gostilniške agitacije, da so sedeli v volilni dobi med pijanci in da jih tega niti sram ni! Posoruvelost, podivjanost je posledica take politike. In plodovi te podivjanosti se kažejo v počenjanju alkoholista Svatona, v iztrganju križ iz grobov, v političnem uboju v Globasnicah itd. Tako daleč je zašla prvaška politika pod vodstvom dr. Brejca, Podgorca, Enspielerja in Grafenauerja. Zato ni čuda, da resnejši ljudje nočejo več tavati po tem blatu in nočejo nositi soodgovornost za posledice divje te gonje. V .Slov. Naroda" je izjavil sam katoliški koroški duhovnik, da je „klerikalizem grobokop Slovenstva na Koroškem". V istem listu napadajo nekleri-kalni Korošci Brejca „hripavega razgrajača' in njega kot njegove eotovariše kot sebičnike, ki kujejo iz slovenske politike gotovi dobiček. Res je tudi tako! V času boja za volilno preosnovo imenovali so ti junaki ljubljanskega hujskajočega kaplana Limpet* .zbesnelega časnikarja" in ta jih je istotako opsoval za lažnike in lopove. Zdaj pa so se poravnali in Grafenauer je ponižno poljubil ročico Lampeka, Lampek pa hodi na Koroško hujskač. Preje so vpili »Prodani in pokopani smo", zdaj pa se prilizujejo lastnim grobokopom! Hiaaatvo, gnusno hinavstvo je to, iz katerega gleda tudi častilakomnost in sebičnost. Na shodu C ril in Metodove družbe je pokazal orglar Grafenauer, da je le ponižni lakaj kranjskih in štajerskih političnih popov. Io zato se giblje zdaj med Korošci, zato poka po prTaški bajti, — v „Narodu" je izšel članek, v katerem se zahteva ustanovitev neklerikalne slovenske stranke na Koroškem... V kratkem bodemo torej imeli novo stranko na Koroškem. Za nas naprednjake bode ta nova stranka istotako nevarna in škodljiva. Za nas je vsaka stranka škodljiva, ki hoče razrušiti potrebno slogo med slovenskimi in nemškimi Korošci. Za nas je vsak sovražnik, ki hujska narodnostno ali versko. Zato bodimo pripravljeni in korakajmo svojo pot naprej: Koroška dežela Korošcem, — naprednim, svobodomiselnim, za gospodarsko delo vnetim Korošcem. One pa, ki romajo liki kobilicam čez Karavanke, da bi požrli vse po Koroškem, in one, ki so se b sovraštvom v srcu naselili med Korošci, ki zlorabljajo vero in omadežujejo grobove, one bode pognala ljudska jeza tja, kamor spadajo! Sleparija! Naši nasprotniki se zamanj trudijo. da bi ostavili lepo napredovanje »Štajerca" po Koroškem. Poštenih bojnih sredstev ti ljudje sploh ne poznajo in zato delajo z nepoštenimi. Opetovano smo že dobili list nazaj z opombo: ,Se ne sprejme". In ko smo list dotič-niku ostavili, dobili smo kmalu pismo, v katerem se naročnik pritožuje, zakaj ne dobi lista. Za nas je bila to uganka. Ali kmalu smo izvedeli, da je kakšni farški slepar list vrnil in to brez vednosti naročnika. Tako goljufajo žegnane roke poKoroškemllz vrbske okolice smo dobili pred kratkem pismo enega naših odjemalcev, v katerem nas mož prav nesramno opsuje in se odpove našega lista. Bil je to Tomaž Taler iz Skofic. Poizvedovali smo in izvedli, da Taler dotičnega pisma b p 1 o h pisal ni, da je torej neki slepar ponaredil Talerjev podpis in s tem na podli način goljufal. Bržkone je spisal dotično pismo neki fanta-lin, ki študira za farja. Torej: predno postanejo ti f antalini še kaj pametnega ko Se hlače po šolskih klopeh trgajo, se že vadijo v slepariji in ponarejanju! Lepi plodovi vzgoje v celovškem „Marianum" so to! Ali mi bodemo napeli zdaj druge strune in farški sleparji bodo kmalu izvedeli, da velja tudi zanje avstrijska poBtava. Fej! Farož pade... Iz Sel nad Borovljam se nam piše: V starih časih je živel mož, ki je znal svoje strune tako obrati, da so ga radi poslušali ljudi, živali in tudi rastline; jeleni volkovi, levi, dalje tudi dobi, oljke in druga dre- vesa so zaceli plesati, kadar se je oglasil ilavji | pevec, človek bi si mislil, da je to Bogie bj čudnega! Pa ni tako. Tndi v naših slavnih Se*] lah se je to že zgodilo. Bilo je lepo nedeljsko jutro. Žabo so slovesno regljale v na pol pott-j šeni Hasovi mlaki, ovce, koze in oali mm oglasili, hitri komarji bo švigali semteitja. Mt*| kanti pridejo in začnejo. Selški farož j« še trii Bpal in močno smrčal: rrsk, rrrsk. K) tuli] muziko, se obrne malo in smrči naprej. M polnoma začnejo: diromdom, daromdom, tu-pumpum, hopissa, tralala. Komar prileti ii pikne farovž na raofenk. Farovž se strese. Ki-j barica začne kurit, kar more. Kadilo Be je u> kor deset črnuhljovih kop. Gasilci pribite. Ket je pa bila Hasova mlaka preveč posušeni, n gasili z vinom, pivom, čajem in malo todiij šnopsom. Mazikantje godijo: bnnkata, bunkik Farovž se začne vrteti. Šlo je malo nerodno,p! Šlo je: rumps, rumps, Na enkrat pa pade iii zvrne... — To je bil hrup in npitje, ,0 ji moj ranfenk je droben, balkon je vea kmt. dvoje oken je fač streho sem zgubil". Po milem se je farovž pobral. Oi tega časa menda, menda, menda, nikoli več ne pade... Kad« ii slep — diromdom pnms! Kje je OČe? Po Laboda, zlasti po Rojah«, hodi neka ženska, ki pravi, da spada t Jloitit Ženska pripoveduje, da je imela v mlajših leti z nekim duhovnikom malo preveč „ljubezoi do bližnega" in da je bila posledica tega prijun dete. Zdaj išče ženska očeta... Kje si, tatek? Ovčice in pastir. 15. t. m. prišlo je po železnici kakih 900 romarjev v Tribič. Vodil jk I je neki duhovnik. Žejne ovčice so se hotelu kolodvorski restavraciji napiti, a vodja-dnhoniik jih je zaklical nazaj ter jim držal dolgi got«. Rekel je, da v Trbižu ne smejo nikjer drogje| piti kakor pri Trolthandelju. Ia ovčice so gi vbogale. Zal da ni bilo nobenega človeka, ki' bi pobožnega gospoda za ušesa prijel in mu povedal, da odrašeni ljudje ne potrebujejo njegovi hujskajočih nasvetov! Smrt V VOdi. 15. t. m. so se zvečer nekateri vojaki 15. pešpolka, od katerega je bilo ravno 3 batajlonov v Velikovca, kopali. Vodajg pa precej deroča in eden vojakov je utonil. Ko so mrliča iskali, našli so dragega utopljenca katerega nihče ne pozna. Truplo ponesrečenega vojaka še niso našli. Krava Ubila je v Lesu deklo Ana Zlatinged Dekla je čistila žival, ko jo je tako močno po prsih udarila, da je revica čez 2 dni Strela udarila je 7. t. m. v posestvo Ražuna v bv. Lovrencu pri Škccijann je pogorelo. Š*ode je za 7.100 K, zavarovalninel pa za 1800 K. V Mitechigu je ndarila streli tj gostilno Wiedeniger in v gozdarsko hišo. hiši sta pogoreli in je škode čez 10.000 K. "^ Vlom. Iz Patemjona se poroča, da so ilo-| mili zlikovci pri trgovcu Steinerju in mu pokradli blaga za 160 K. Na poti v ječo umrl je mladi tat Frane Goriupp. Ker je kradel, sta ga peljala 2 gn-l binjska orožnika v ječo; na poti pa mu je postalo slabo in je takoj umrl. Ni tnano, jot se je zastrupil ali kaj. Nesreča Čez nesrečo I Ia Malnice na KoroJ-i kem se nam poroča 19. t. m.: Tukaj se dogajajo nesreče za nesreči. Pretekli teden ita n ubila na nizkih Tavrah dva delavca. Na velikega Šmarna dan se je pa močno poškodoval zavira! Johan Justin doma iz Kranjskega; bil je pijan ko je plezal po visokih Tavrah, nesreča io pa pijača sta mu skoraj življenje vzeti. V petek dne 16. t. m. sta zmrznila na poti čet nizke Taurezakonska Pichler stanujoča vMalnici;najbd ju je doletela burja z snegom, kteri je te dni pobelil vse višje gore. V pondelek doe 19. t m. je utonila neka mlada deklica pri pranja v tukajšnem celo plitvem potoku; došl zdravnik j« konštatiral, da je mogla kake pol ure ležati v vodi. Pekovski štrajk v Celovcu je končan. Po svetu. 159 praščikov v 6 letih je vrgla posestnika Hollerja v Pollingu na Zg. I skem. Ko je kmet svinjo zaklal, tehtala je 3... Žival je doneala posestniku skupno 2.284 boj Ko bi imeli kmetje vedno take svinje... „Red Star Linie'. Poštni pamik ,Z« od ,R--d bnojava New-York Kuhii ■kralja v Orcd(a za [8009 goa letne pla I Velil K. t. m T bližner atreh je 16 mrlič jo 8 tež! telikansi Rud Kitajske •J nemšk t Au.iUr je bla i Ž sta ži II I [napadel •očeta in t neko In ustrebl [trgovca. slabo i a iovjem Inmoril. 1 dimo ' [mrčeso [neprije ma, k poka z a kateri r lina k' tndi p resnici do j naj ni J (Jura) sira. 1 ni vet prav korja. I pri — 5 — ivni kaj Se-eko po- jan pa tek zke brž dni Stat L'.nie" v Aatverpnu je glasom doe 12. avguata v dobrem stanju v i priplovil. kralja Edvarda. Kahinja angleškega [».Buckingham Palace" ima hnhinjskega m Vt milijona kron. Kuhinja nasiti lahko ov. Vodja kuharice in knharjev dobiva fphce 48.000 kron. [Velkanska razstrelba. V Domltznje zletela m. dinamitna fabrika v zrak. Vsa okna jem mestn bo bila razbita; cela Trata | kar izginilo. Iz razvalin se je privleklo fitlifov, ali nekaj jih je še notri. V bolnici g težko in 48 manj ranjenih. Šloia pa je loška. Radarska smrt. V rudniku v Tsingtau na ikem so se razstrelili plini; ubita sta bila ;a štajgarja m 110 kitajskih rudarjev. — it-Sahln pri Bbknpxu na Pruskc-Šlezkem razstrelba; 7 rudarjev je težko ranjenih, ie umrla. letni morilec. V neki vasi pri Kašavi je 111 letni kmetski deček Bvojega spečega n ga ubil z sekiro. Po uboju je šel fant jo klet in je tam spal do intra. ZOpet II letni morilec! V Zabianicu je neki 11 letni deček nekega ruskega krča. ki je pri sodniji za dečkovega očeta lo »povedal. Iz ravno tega vzroka je v Belo- rjrffl neki kmet svojega 79 letnega očeta Gospodarske. Iržes prepodimo od zelenjave, ako zasa-|» bližino čeanik ali konoplje. Raznim BtooD je dah, ki ga dajeta ti rastlini jako (rijeten, zato se umaknejo od onih delov rasteta Kakor piše nemški časopis, so poskušnje, da se ni lotila zelja, med e bila posajena tu pa tam kaka rast-konoplja, nobena živalica. Vsekakor bi bilo pri nas poskušati, ali izda to sredstvo v N kaj. Morda je tudi kaka drnga rastlina, je neprijetne hlapove. Ce kedo kaj skuša, [um poroča. Vrednost sirotke kot prešičja hrana. Sirotka dobiva se, kakor znano, pri napravljanju Dostikrat se sirotka zavrže v mnenju, da ta nič vredna. Vendar je za rejo prešičev i dobra pič"a, ker ima v sebi Še mnogo hladil, tolsče in kolikortoliko tudi beljakovine. ■ofeje z rejo sirotke pri prešičih so poka-"fe: 1. poBkns, pri katerem bo se iči z moko in otrobi, ki bo jih zme-i »odo. Za 50 kg žive teže potrebovalo se moke in otrobov. Pri 3. poskusu se »šalo moko in otrobe s sirotko in dajalo . Pri tem poskusu se je pokazalo, da [■more i 380 kg sirotke nadomestiti 50 kg ia otrobov. Opomniti pa je treba, da se 'Malo te poskušnje pozimi s sladko sirotko, pene bi kisla ali drugače sprijena sirotka onesla. Seveda samo z moko, otrobi In ne bi mogli preveč časa krmiti prešičev, oi v tej piči dovolj mineralnih snovi in lovine. Trebale bi dodati n. pr. vsakemu na dan 7* do Vi kg lukulusi, kakoršuega »logi Gor. kmet. društvo, da dobi pravo ■t, redstvo proti črncem (švabom ali Sčur-— Črnci jako radi ližejo med; če pri-KfU toraj temu nekoliko fosforne masti, ki jo (iS t lekarni ali v mirodilnici ter razpoložiš lprijetno dišečo vodo v bližino lukenj, kamor taci skrivajo, pa bo ob nje. Po noči pridejo pudn in ga ližejo. S tem pa se zastrupijo. )lagamo strup po stanovanju, paziti da ne pride kaka druga domača žival do njega, če hočemo črnce korenito moramo delo po nekoliko dneh po- Za dom in družino. nači zdravnik. Kafra proti zobobolu oroča. Vzemi košček kafre, zavij jo t lin jo zamaši v uho. To sredstvo pomaga |li, ako imaš revmatični zobobol. — I h ten j e g malih otrocih nastane po hudem jokanju, pri lapolnjenja želodca, pri prehlajenju ali pa fnokrem ležišču Prinesi otroka v gorkoto, položi ga na suho in mu daj žlico sladke, cu-kraste vode. — Pri dolgi bolezni postane bolnikova koža bolana. Temu je odpomoči a tem, da umijaš bolnika s sledečo tekočino: 3 dele hrastove skorje, 3 dele komiljc, V> dela kalinovih pe^k, 3 dele arnikovega cvetja; vse to skuhaš kot čaj. — Proti krču v želod-c u pomaga, ako piješ večji glaž vode v katerem si raztopil nožovo špco dvojnoogljeno-kislega natrona (doppelkohlensaures Natron). Poslano. V gotovih listih krožijo vesti, v katerih se mojo osebo napada. K temu naj pripomnim sledeče: Popol« noma neresnično je, da sem na okrajnemu zboru požarnih branili dne 11. t. m. napadel srediske požarnike zaradi slovenskih znakov. Res je le, da je vprašal g. Wirlh, knjigovodja hranilnice in zapisnikar ljutomerske brambe, kajpomeni ta črki „B. 15.", ker ima Štajerska zveza predpisana edino rdečo egalizacijo z gumbo ter nemški komando. Res je nadalje, da srediSki požarniki lansko leto niso prišli na okrajni zbor v sv. Lenart, brez da bi odsotnost opravičili. Mi požarniki iz Ormuža pa smo jih videli na vlaku in ludi videli, ko so v Or-mužu izstopili v Številu 8—10 mož. Vprašali smo jih, zakaj ne gredo v sv. Lenart, in dobili odgovor, da „ni-majo časa." To smo mi poročali in to so jo zdaj iz zapisnika prečitalo. Dopisun slovenskih listov vsega tega ne vž, ne v6, kaj pomenita črki, ne vč, da vabijo Sredis-cani na društvene priredbe le slovensko in misli, ako se kdo „Wirt" piSe, mora biti to že gostilničar Bauer iz Ormuža. Zato skuša, da bi mi z lažnimivi članki in govoricami v javnosti škodoval ter goste odgovoril. No, dragi dopisun in lažnivec, tvoje obrekovanje me še ne bode uničilo, kajti povsod in tudi v Središču je dovolj ljudi, ki ne držijo nič na take lažnive članke. Tudi mi ni prav nič zato, ako me poseli lažnivi dopisun v moji krčmi; jaz ljubim namreč le ljudi, ki so resnični. V Ormužu, avgusta 1907. Bauer m. p. namestnik hauptmana oruurkc požarne brambe. Listnica uredništva in uprav-ništva. Žujšem in drugi: Prepozno za to številko, torej prihodnjič! — Velika Nedelja: Ni vredno, porabiti prostor za take babnice! Pozdrav! — Jerenina: De-hant in Malika se imata torej dobro? In zdaj jim pustimo, ali ako ne odnehata, pride krtača. — Milwaukee J. St.: Plačano je, do 15. decembra 1907. Pozdrav! — Pobrež pri Prihovi: Pustimo zadevo za nekaj časa; morda se dotičnik poboljša. Pozdrav! Utrujenost zraja in detelje nekaterih kulturnih zemljišč js posledica pomanjkanja fosforne kisline. Vsled vedno žetve posta-|ajo zcmljiS a Sčasamo tako reyna na fosforni kislin', da ne zadostuje več samo gnojenje z hlevskim gnojem. Poljedelec pa za-more obstati le pri dobri žetvi. Vslei tega mu je potrebno, gnojiti polje bogati s fosforno kislino, ki sd dobi najceneje in najbolje v oblini Tomaževe moke. Jim h,a mwlm^wwjil m Mm Lupv diklik fio. jlwim^jmtmm kww pit. Kathrelnerjeva Knelppova sladna kava •»ma se je obnesla za najokusnejšo primes, ki lahko prebavna, redilna In krvotvorna speSI zdravje. Loterijske številke. Gradec, dne 10 avgn3ta: 44, 89, 8, 34, 84, Trat, dne 17. avgusta: 41. 52, 95, 85, 74, „Štajerc" je najprimernejši liufc za inzerate. V „Stajercu" objavljena oznanila o trgovskih zadevah, o obrtniških stvareh, o prodaji in nakupu zemljišč, hiš itd. sploh vsako oznanilo, ki Be naj čimbolj v javnosti razširi, — imajo polni uspeh, kajti „Štajerc" je najcenejši in najbolj razširjeni list na Štajerskem in Koroškem. Vsakdo inzeriraj v .Štajercu"! Sprejme se 560 30 do 40 delavk v starosti od 16 do 35 let za zamotovanje posode (Geschirr-Verpaken) v trpečo in dobro službo v tovarni za emajlno posodo v Celju (Email-Gescsirr-fabrik in Čili). Trgovski pomočnik ali prodajalka srednje starosti, slovenskega in nemškega jezika, kakor tudi navadnega kujigovodstva in trgovskega dopisovanja (Korrespondenz) zmožna, se sprejme kot vodja trgovine koncem septembra t. I. za trgovine z mešanim blagom na deželi. Taisti, oziroma taista katera ima večletna dobra spričevala in poročila, ima prednost. Plačilo po osebnem dogovoru. — V tej trgovine se tudi iz dobre hiše, pisanja in računenja dobro zmožen, tako, sprejme. — Ponudbe naj se na upravniStvo „Stajerca' posije. 569 Fabrika za poljedelske in vinogradniške maline Josef Dangls Wtw. Gleisdorf priporois najnovejše „Gopeln", mlatim« stroje, maSine za rezanje krme, toot-mline, a. rezanje repe, „Maisrebler", tribure, pumpo za gnojnico, brana za mah (Moos-egge), ■ konjske mrrne grabijo, ročne grablje, vile za mrvo, kose za travo in iitje, najnovejše sadne mline s kamnitimi valjčki in za-cinarirni „Vorbrecherji". hidravlične preSe (z original Oberdruck-Diff-Hebelpresswerke Patent Duch-seher (z največjim uspehom), ki se dobiji le pri meni, Angleški ,, G n s s t a b;imesser". Rezervni deli. Prodaja mašin tudi na čas in ga rancijo. Ceniki zastonj in franko. 281 XXXXXJUOCK Franz ScliBnlieb puskar in po ustnik v Borovljah na Koroškem, izdelovatelj umetnih puks, iz-skuSen v c. kr. arsenalu, prevzame tudi vsakovrstna popravila. Priporoča posebno puške na kroglo z legiranim strelom promer covi 93 in 8*1 mm. Mnogo ilustrirani cenilnik se dobi brezplačno. 549 iooooooooo Pekovskega učenca sprejme se takoj pri G. Go- milsek v Jurotfclh pri Ptuju. 542 Hišni kovač 553 sprejme pri g. Pranz Cleinscich-u v Tvimbergu na Koroškem. Trgovinski učenec se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri Fraaz I'loy-u. trgovina z mešanim blagom v Polensaku. 667 ****** ***A**v**-----* *. Harmonika na vetra CJJft" Praktična novosti Krasna godba 1 Ta instrument se na vrtnih hišah, Stangah. drevesih, hišah itd. pritrdi in dajo ti glasovi in akordi 2e pri najmanjšem vetru res (prijeten) umetni vSitek. Harmonike (Windspiel) so 28 cm dolge in stane komad samo K S-— samo Razpošilja se po postnem Sovzetju Erzgebirgisches lusikwaren - Versandhaus, H anns Konrad v Mostu (Briix) Nr. 876 na CeSkem. Zahtevajte velik ilustrovani cenik z nad 3000 slikami brezplačno In poštnine preste. 6:18 — 6 Pazite na oznanilo vsebine in plombo. je za Tomas-moka jesensko naročbo Fabrike Tomaževih najboljše in najcenejše fosfatov, ffTI Alil A f A C fVl fH C± družba z omenjenim jamstvom gUUJllU lUMUlUC (Thomasphosfatfabriken) KlSlinC. BERLIN W. j Svarimo pred manjvrednim blagom! \jr Pazite na varstveno znamko. Pozorl Postrežba natančna in urna. •?* .g I Vsaki dan sveže: Pozor Povoj ene klobase Povoj ene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povoj enega blaga pn Pozor Job. Luttenberger-ju mesar in prekajevalao v Ptuju. ! Postrežba natančna in urna. iPozorl XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX = Tovarna za poljedelske stroje == C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vitale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznino prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnine ===== prosto in zastonj. === Lastna zaloga v Mariboru v Vikringhof ulici 393 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Rane vseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Že 40 let sem se rabi omehkajočo Pragersks domačo iavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. 8^* razpošilja se vsul: dan "*^| 1 ctla d('/.» 7< vin., *ft 50 vin. po posti proii nap ej-plačilu 3 K 16 vin. se posije franko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske Staoijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno zna mfco, = Glavni depot: ===== B. FRAGNER, i t dtorni liferanL ' Apoteka »zum sohwarzen Adler« Prana KUineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. Skladišče v apotekah Aitstro-Offrske. *------------------- Trgovski učenec se takoj sprejme ▼ trpivini Franz Kupnik, Konjice (Gonobitz). Ob enem naznanjam da kupujem lepo seno in otavo na veliko, kakor tudi suhe gobe, melišiio stupo smrekove storželne ter vsakovrstne kmetijske pridelke za gotovo plačilo. 569 Iz j ara. Stem se naznani da se hočeta. 1. rudar Johan K o v a C i C stanujoč v (ilad-beeku, sin kočarja Jože Kovačič-a in njega žene Ana rojena Murgelj, stanujoča v Dolenju Verhova na Avstrijskem. 2. Oskrbnica Ana Ercek stanujoča v Hladbecku hčera pokojnega kočarja Johan Erceka, posledni stanujoč v Blanci in njega žena Ana rojena Mirt, stanujoča v Blanci na Austrijskem, poročiti. Oznanilo tega oklica se ima v občinah Glaabek v Nemčiji; potem Blanca in Trbovlje na Avstrijskem kakor tudi v Ptuju izhajajočim časniku »Stajerc« vršili. Ko bi imel kdo kaj proli tem zakonu naj to tekom 2 tednov pri podpisanem uradu naznani. Gladbeck 17 avgusta 1907. Zakonski uradnik kr. zakonskega urad.t v Gladbecku (koniglicbes Standesamt zu Gladbeck). 572 v zastopstvu Labš m. p. 573 Sprejine se tokoj j,„_ prodajalka in trgovski učenec iz dobre hiše, slovenščine in nemščine zmožen kakor tndi pekovski učenec pri Adolf Eiehberger-ju trgovina z mešanim bla-570 gom v Slivnici pn Sentnrji na j, železnici Malo posestvo (pol oralov) tik velike ceste, sposobno za zidal.Sče posebno krdmarski ali trgovinski obrt. Stara hiša in hlevi so Se v dobrem stanu in je cena za vse 850 gujd. Plačilski pogoji prav ugodni. Več se izve v upravmstvo nŠtajerca". 543 ooooooooo Viničar z večjo za delo i možno družino sprejme se kot najemnik za precej veliko vinogradno posestvo blizo Celja 1. septembra. Več se izve pri „5tA-jercuu. 557 Kdo ima z i prodati stare pa Se dobro ohranjene stačunske stelaže in pudlne naj pošlje ponudbo na g. L. Slawitscha, trgdvec v Ptuju. ' 656 Št. 770 Razglas. Oznani se, da bo 26. avgusta 1907 ob 8 uri zjutraj na mestnem Živinskem sejmišču v Ptuju samo licenciranje plemenskih bikov ptuj-skega okraja. Po deželni postavi dne 17. aprila 1896, št. 41 sme sicefl vsak živinorejec imeti bika za svojo živino, za pripuščali je tuje živine] pa smejo se uporabljati samo biki, kateri imajo dopustnico. Dopustniea se dobi samo za take bike, kateri so zdravi, močni, dobro zrušeni, naj-| manj poldrugo leto stari in katere ogledna komisija za pleme sposobn^ spozna. Zato se bodo take dopustnice za bike delile. Kdor bi bika skakati pustil, kateri nima dopustnice, zapade v globo od 2-50 kron. Biki, kateri so bili lansko leto licencirani, zaznamovani dan ni potrebno prignati, ker bo dne 10. septembra t. 1. ob 8 uri zjutraj na omenjenem prostoru občno ogledovanje živine, ob enem tudi premi-ranje. Kateri bik še ni premiran naj se toraj tedaj prižene na ogled. Okrajni odbor v Ptuju, dne X5» avgusta 1907. Načelnik: J* O mig m. p tik okra jefe iz po prod rom na B8mšk» Tr? TM.L6; — 7 — Naznanilo otvoritve. Raznovrstnim željam odgovarjajoč sem se odločil da otvorim -----===== filijalko v Ptuju Ana»tasiuB-Grun-cesta, Scheiblnove hiše. Atf1ftf» je novozidan,'ima čakalnico toaleto za dame itd. O T fiotni nAVPPPVAllli 73Vfld P°vefibe se izdelajo po vsaki dimenziji in ^J^M^ in je torej urejen po vsem komforiu nove dobe. Q JJU.D1111 JJUI CuC I (11111 u0.1V\l. izpeljavi tudi po že hudo obledelih slikali. Skupine družb, društev porok se fotografirajo izven in v hiši pri umetniški izpeljavi, ravnotako hiše, fabrike, pokrajine, interijerji, ============== arhitektoricna in tehnična dela. = Fotografira se vsak dan in pri vsakem vremenu. Prorim za mnogobiojni obisk in beležim z velespoštovanjem Karl Weighart c. in kr. dvorni fotograf, Ptuj. A Oraški jesenski sejem C 7] 1907 (Grazer Herbstmesse) d JI 14. do 22 septembra. I.ložba blaga in sejem blaga trgovcev in obrtnikov Štajerske v ,1 n d u s t r i e h a 11 e" in na sejmišču. Kmetijska razstava Ogled živine in stjem kmetijskih maJin. — RazBtava 5 govejih plemenov: Marbodrnaki, Marijadvorski, Piocgavski, Mii'ztalski in gorski šeki. U Veliki sejmski „prateru iv p&rkn .Industriehalle" in Da .Trabrennplatzu" z jaz^tavami kakor: mena-|ierije, kinematograf, rodel-proga, hipodrom, dunajska por y-prrga, krinolinki, kepi, Koiuooini, voljčji teater, opični tt=at«-r, patologična razstava, panorama, trottoir ===== r o a 1 a n t (najvsča razstava Nemčije) itd. === Iff 150 koncertov. Variete-Itater. 150 koncertov -^(j ||kaovalne igre z žogo. Me-atletov. Friziranje na ogled. Slavnostne igre gra- ških gledališč "OM Posebni program v „0rpheunv . — Pr08ti V8top v muzeje in veleznani .Zaeghan«". Posebni vlakj, 50% znižene vozne cene na južni, državni Kofltški in I deželnih železnicah. n<',4 616 [Trgovski pomočnik in trgovski učenec na z mešanim blagom na deželi, katera line in slovenščine zmožna, se sprejmeta. pin »pričevala »prejme npravništvo Šajerca. Lepo posestvo ijne ceBte v Podrincah pri Ptuju, obsto- biše in gospodarskega poslopja pralne velikosti 177 m« Vrt ploščine 311 m« ebno dobra njiva z 6966 m« ploščine po nizki ceni ali se da v najem, z ozi-\u lepo lego je to posestvo za vsak obrt joiino sposobno posebno pa za zmožnega vača. Več se izve pri lastniku Jakob Matzun v Ptuju*,, *>3 roclajalka k'jj in slovenskega jezika zmožna, katera l pri hišnih opravilih pomožna bila, se takoj sprejme pri 538 Jellenz, trgovina z usnjem v Celju. roTrsiri ■1a.ce23.ec i f z dobrim uspehom šolo izvršil 8e takoj sprejme pri ligg-U, trgovina z mešanim blagom v Rogaški Slatini 953 Za 16 do 20 krav in 10 do 15 telet se sprejme priden oženjen 552 |3B£* majer ali oskrbnik kakor tudi priden VOlar za graščho Da Spodn. Koroškem, katere naslov se izve pri .Štajercu." Pozor! "390 Prostovoljna požarna bramba v Pekrah pri Mariboru, proda eno po starem sistemu izdelano, drugače pa še dobro ohranjeno b r i z-g a 1 n i c o. Vse natančnejše se izve pri poveljstvu požarne brambe Freiw. Feufiwehr in Pickern bei Marburg. 650 ■ Vrlimlinar se sprejme v večji valčni mlin. Ponudbe naj pošljejo samo taki kateri imajo daljčasne spričevala na npravništvo .Štajerca". 5*7 Oblastveno varoTuo! Vsake ponarejanj« kainivo! Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. IS majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklopom K 5*—. Thierryjeio oentifolijsko maiflo za vse Se za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 380. Pošilja ae samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot aaj-keljii »ploSaornani li staroslavii. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pngraij Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisocuzvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Allein echfer Balsam m Ur bMmnl-lpUab aH A.Thiirryia Pricrida tiliitKicfc-Snvkm Kdor Bt hoče napraviti dobro domačo pijačo ali podaljšati svojo zalogo, naj se obrne zaupno na tvrdko: C. F. Schubert Gradec, Murplatz 10. Styria- ■BO po K 240 Brata Slawitsch, bicikelni Novi modeli 1907. Cena za gotov denar: Styria-bicikelni močni (Strassenrad) po K 140 160 Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) .35=3 po K 180K200 Styria- *^ bicikelni (Halbrenn- Maschine po K 240 Styria-bicikelni (Luxus- Herrenrad and Strassenrenner mit Patent-Styria- == boppelglockenlager po K 2,80 === Že rabljene, toda še prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 K. Na obroke (rate) po ugodni pogoji prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesee-nemu poplačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, lOtlj; cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji n: jio» aitnejši fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele biči- kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft- schlaucbe und Laufmtlntel). zastopnika za okraje Ptuj, Ormož In Rogatec Naročila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih 335 koles ne razpošilja in ne proda. Haniburg-Amerika-Linie. Najhitrejša vožnja po morja 5 dni, 7 ur, 38 minut. Red-1 imdirektnazve-za z brzo- in poštnimi par-inki, ki imajo dvojoatevijake, iz Hamburga do New Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za Štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10. »fisterr. Hof." oooooooooooooooooooo V ptujskem mestnem soparnem kopališču se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob i uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob v,II uri predpoldan za 60 vin.g (30 krajcarjev.) «• Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO — 8 — Namesto *" 18 kron samo 8 kron Krasne Anker Rem. ure za gospode iz Gloria srebra g tremi močnimi lepo gra- lamesto 18 K samo 8 K viranimi pokrovi, 10 kamenčkov, natanko idoče. se poSiljajo po poštnim povzetju za samo 8 K in se vsakemu kupce prida 3 letna pismena garancija tovarna za ure Dunaj Sechshaus/S Red Star Line, AntwerpeD Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel na Dunaii aH J Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 687 Jos. Kasimir, Ptuj trgovina a ipecerijo, materialom, barvnim blagom, skladišče pivo bratov Reininghaus. I Priporočam: Dobri sir, najboljše salame, kisle vode, mali nov sok, najboljša žgana kara! — Redilni prašek za konje, svinje, redilno apno! — ': Karbolinej, ter oljnate barve, lak, čepici! I IP Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotovljam redno reelno dobro postrežbo; Omenil* Se, d« »e nahaja moja tr- 6ilna li v lastni Mil, kjer je bila preje .lavna ttbaeu trill *3M 120 ^■IV^^I t^llaTk t Kakor 'm» vse, kar je dobro, •^ ▼_*•*• **V • svoje posnemovalce, tako skuša v novejšem času tudi neka nesolidna konkurenca porabiti «a-se renome staroznanih Rogaških mineralnih vod (lastnina štajerske dežele). Omenimo torej, da sta le „Tempelquelle in „Styria Quelle" pravi rogaški kisli vodi. Pazi vedno na našo znamko, ki ima poleg teh imen Štajerski deželni žreb (panter) in na zamasku Rohitscher. 333 Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem 671 v Poličanih priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo izbornega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tndi zalogo mannfakturnega blaga, Stofi, druki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja dobra pristna naturna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez $•000 slikami o Diklna*tih, srebrnih in zlatih urth, kakor o vsakovrstnih srcbrnin&h in zlalnittah, podbenih ingirum. robe iz jekla in usnja po prvotno*tovarniških cenah, Niklnasta lemonterura......K S*— Sistem Roskopf-patent......„ 4-— Švicarska originalna sistem Koskopf patent-ura.........* 6*— Registrirana "Adler-RoskopP niklasta anker-remontoar-ura . . . . „ 7*— Srebrna rem.-ura »Gloria44 deh . . . , 8 40 Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalo .....rl2'50 Ura kukavica K 8-50, budilnica 290. kuhinjska ura K 3— BSchwarwSldera-ura K 280. Za vsako ur« 3 letno pismeno Jamstvo. Nobene rizike 1 Zamenjava ali pa ae denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mestu (Briix) it. 876 (Češko). 618 1 0701* T Vse od (iru*'in ProdaJ Šivalnih stro-V£^v/1 • jev p0(| jmenom >Singer« ponujam stroji narejeni so po enemu naših slarejsil' zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu din žinskih strojev in tO v sestavi, trpežnosti kako = trajanju ==^= Singer Co. delniška družba za šivalne stroje Ptuj, glavni trg štev. 1. Ill nr. S2B Nr. 337 Zahtevajte m zastonj, da se Vam posije ilustrovani efnik z nad lOlffl slikami. Garancija več let Vsako ne breznaoačno blago sn vzerne pri polni »voli nazaj. Nr. 365 SreonadaavO.KA sko rementvar goli. ** «*" Srebrna rrnentrar 9 KA n goipode gold. O.ov Srebrna anker 15 kamenjev goM. S, dvojni C.EA mantel gold. u «<-' Nr. 341 Srebrna anker dvejni mantel «■« l5 kamenjev, po- 7 Q.KA ^9|| nebno lnoena gold. '"•' '»« Anton Kiffmann največja zaloga nr srebrnega in zlatega Mafia. Ekspert t vse dežele. Marburg P I, Štajersko. Wenzel Schramm MolOTateij plamenih instrumentov (MttHik-Inatrnraente). sodnjiski zaprisežen zvedeiee v Celin, Graterstrasse 14. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godhenih instrumentov. Najfinejše italijanske strune (glasu ob-sijoče 10 Čiste na kvinte; Gosle za šoferje od 5 K 60 v naprej; Gitare po K 7-10 nap. Citre za koncert od 15 K naprej; Fino Izdelane goele od 16 K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor tudi stare italijanske instrumente se zmir»j dobijo princem. Lo*e od 1 K 20 napr. Škatle za gosle od 6 K naprej. Dunajske harmonike na dvojni glas z 19— 81 tipkami 6 halami o>i><>,f't hi ns/iir fmrmoni/.r Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu ae les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 Jajca kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku- povalec jajc v Ptiju Kossmanova hiša blizo po sojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). 1KXZZIZXX. Ameriko! Najstarejša tvidka za špediranje z=^ potnikov ,: ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnilatz št. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — voznj« na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. - (io- vori in pise v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bodi brezplačno in takoj pojasnila. «8 Vi rsi Nova velika trgovina se je pričela v Celju na kolodvorskem prostoru na voglu hiše hotela Stadt Wien od J o h a n ii a Koss -a u Velika modnega in perilnega blagi »a ženske, štofi in cajgi za moške obleke, a m e r i k a n-s k i h in tudi drugih s v i 1 finih robcev, zelo močno belo platno za perilo in prtiče, srajce, kravate, ženskega druka (od fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakotrst-nega drugega blaga po zelo nizki ceni. Postrežba zelo soliden. Za obilni obisk se priporoča. Johann Koss, trgov«.1 Prtiči (Plahte) u pojstle iz domačega platna ae dobivajo ■ = v ta novi veliki trgovini ==| J ohana Koss v Cdj ===== po gld. 1*30 = pete. Narc ftro-leto cetr u celo Ami za c raci rom nim tati Itev Ure nist Ptu, S, r iproti ganja nas i poten vse s očita očital iiJ«.. misli vajo imam kar i vsaj kati. tega ženo, preBr kaple vajet 80.0< gonsl In ki niti je „• dr. J da ir okraj ■ ten verce Mi, 1 nim poms krad štedi ae n hoče ■trai Domača pijača narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo q ji je najboljše nadomestilo za pristni ladraui „Mostin" je sestavina naravnih in vsled tega neškodljiv ter vpliv« u p, jača na človeka oživljajoče in pospešuje r 300 I. to pijače narejene z ,Moslin' itut( gld. 80 kr. „Mostin" se dobi pri Jinei P ose h, špecerijska trgovina, Maribor ulica 20. nunu*u*x*xx%x*m in igrat delal Ijati ali t korii nam v ok življ v vs zas'« bi i dens gosp zato zeml pili Ljnč vedi napi rt\mi nnvlnik • Kscl I.iphart liik: W. Blukei