© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice Staša Urlep Article information: To cite this document: Urlep, S. (2016). Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, Dignitas, št. 69/70, str. 73-120. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/69/70-5 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 73 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice 1 Staša Urlep POVZETEK Namen prispevka je predstaviti analizo sodne prakse Evrop- skega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi s pravico do družinskega življenja. Prispevek v prvem delu opredeljuje po- jem družinskega življenja na podlagi dolgoletne sodne prakse. ESČP glede priznavanja družinskega življenja razlikuje med raz- merji, za katere vzpostavlja presumpcijo družinskega življenja ter ostalimi de facto družinskimi razmerji. Med prva se uvrščajo družine, ki temeljijo na formalnih ali krvnih vezeh med ožjimi družinskimi člani. Za ostala razmerja je prisotnost družinskih vezi določena iz dejanskih okoliščin. V drugem delu prispevka so s pomočjo analize primerov opredeljeni zahtevani standardi varstva za posamezna področja, ki so zajeta s pravico do družin- skega življenja ter pravico do »zasebnega in družinskega življe- nja«, in vključujejo; pravno priznanje de facto družinskih raz- merij, nekatere materialnopravne in druge pravice povezane z družinskim življenjem, varstvo družinskega življenja med starši in mladoletnimi otroki, varstvo družinskega življenja tujcev in zapornikov ter pripornikov, varstvo pred nasiljem v družini, varstvo osebnega imena, pravico do pokopa svojcev, pravico do spoštovanja odločitve postati starš in pravico do zdravega ži- vljenjskega okolja. Poglavitni namen pravice do družinskega ži- vljenja je zaščita pred arbitrarnimi posegi v družinsko življenje. Države imajo tudi pozitivne obveznosti, da varujejo družinsko življenje pred razpadom, omogočijo vzpostavitev družinskega življenja ter zaščitijo družinske vezi pred kršitvami s strani za- sebnopravnih subjektov. 1 Prispevek je pripravljen na podlagi diplomske naloge pod mentorstvom dr. Jerneja Letnar Černiča. 74 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, pravi- ca do družinskega življenja, družinsko življenje, pozitivne obve- znosti, negativne obveznosti, kombinirano zasebno in družinsko življenje The right to family life in the case law of the European Court of Human Rights ABSTRACT The primary objective of the article is to present a comprehen- sive analysis of the case law of the ECtHR concerning the right to family life. The first question answered in the article is the definition of family life as seen by the ECtHR on the basis of many years of case law. With a comprehensive analysis of the case law we established that the ECtHR, concerning the recognition of family life, distingui- shes between relationships, for which it establishes a presumption of family life, and other de facto family relationships. Among the first are classified the families, which based on formal or blood ties between close family members. For other relationships the authen- ticity of family ties is set of factual circumstances. In the second part of the article, the required standards of protection are defined wi- thin the individual areas, covered by the right to family life and the right to »private and family life« that include; legal recognition of »de facto« family relationships, some substantive and other rights rela- ted to family life, the protection of family life between parents and children, the protection of family life of foreigners, prisoners and detainees, protection from domestic violence, protection of perso- nal names, the right of burial of relatives, the right to respect the decision to become a parent and the right to a healthy environment. The main purpose of the right to respect for family life is protection of the family life against arbitrary interference. States also have po- sitive obligations to protect family life from disruption, facilitate the establishment of family life and protect family relationships from violations on the part of private entities. Key words: European Court of Human Rights, the right to fa- mily life, Article 8 of the ECHR, family life, positive obligations, negative obligations, right to »private and family life«. 75 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... 1. Pravica do družinskega življenja Evropska konvencija o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP ali Konvencija) ureja pravico do družinskega življenja v do- ločbi 8. člena, kot samostojen aspekt splošne pravice do zaseb- nosti, ki poleg družinskega življenja varuje še zasebno življenje, dom in dopisovanje. 2 Pravica do družinskega življenja je za razu- mevanje in interpretacijo zapletena. 8. člen EKČP je ena najbolj nedoločnih določb Konvencije. 3 Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP ali Sodišče) je velikodušno pri sub- sumpciji številnih interesov pod pravice 8. člena, z namenom, da zajame skoraj vsak vidik posameznikovega življenja. 4 Razmejitev med posameznimi interesi je velikokrat otežkočena, med pravi- cami prihaja tudi do prekrivanja. 5 Drugi razlog, da je vsebino pra- vice do družinskega življenja težko prepoznati do podrobnosti, leži v relativni naravi pravice. Države podpisnice lahko omejijo pravico do družinskega življenja zaradi zavarovanja določenih dr- žavnih interesov, ki so navedeni v 2. odstavku določbe 8. člena. Poseg državnih organov v družinsko življenje posameznikov po- meni kršitev pravice do družinskega življenja, z izjemo, kadar je zakonit, namenjen dosegu določenega legitimnega cilja in nujen v demokratični družbi. 6 ESČP je izoblikovalo poseben standard za presojo, ali določen ukrep države posega v posameznikovo pra- vico 8. člena. 7 V prvi fazi ESČP preveri, ali 8. člen zagotavlja pravi- co, zaradi katere je posameznik vložil pritožbo. 8 V zvezi s pravico do družinskega življenja ESČP preizkusi, ali imajo družinske vezi med posamezniki kakovosti, ki ustrezajo družinskemu življenju. V drugi fazi se presoja preusmeri na vprašanje, ali je država kršila 2 Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (Uradni list RS 33/1994), 1. odstavek 8. člena, 1. odstavek 8. člena. 3 M. W. Janis et. al., European human rights law: text and materials, 2008, str. 374. 4 S. H. in ostali proti Avstriji, št. 57813/00, 3. 11. 2011, 80. odstavek. 5 Analiza sodne prakse je razkrila, da se ESČP pogosto sklicuje hkrati na zasebno in družinsko življe- nje, zato je mogoče iz primerov sodne prakse izluščiti posebno področje pravnega varstva, t.i. kom- binirano pravico do »zasebnega in družinskega življenja«. Glej poglavje 3.6. Kombinirano zasebno in družinsko življenje. 6 Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (Uradni list RS 33/1994), 1. odstavek 8. člena, 2. odstavek 8. člena. 7 Metodologija ugotavljanja kršitve ESČP temelji na testu petih vprašanj: ali pritožba sodi v področje zaščite ene izmed pravic iz 1. odstavka 8. člena, ali je prišlo do posega v pravico/pravice iz 8. člena, ali je bil poseg v skladu z zakonom in ali je zasledoval legitimen cilj, ali je bil poseg nujen v demo- kratični družbi. Sodišče v mnogih primerih ne razpravlja o vsakem vprašanju posebej, vendar od uveljavljene sheme ne odstopa. Glej I. Roagna, Protecting the right to respect for private and family life under the European Convention of Human Rights, 2012, str. 11. 8 K. Reid, A practitioner’s guide to the European convention on human rights, 2011, str. 73 – 74, idr. 76 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic katero izmed obveznosti, ki izhaja iz pravice do družinskega življe- nja. 9 Če ESČP ugotovi, da je prišlo do vmešavanja javnih oblasti v pravico, v t.i. tridelnem testu preveri še kumulativno izpolnjenost predpostavk 2. odstavka 8. člena. V tem delu se dokazno breme s posameznika prenese na državo, ki mora dokazati zakonitost in nujnost svojega delovanja. 10 Kadar spoštovanje pravice do dru- žinskega življenja od države zahteva izpolnitev pozitivnih obve- znosti, te niso podvržene presoji po 2. odstavku 8. člena, temveč predmet tehtanja v skladu z načelom sorazmernosti po 1. odstav- ku 8. člena. 11 Poglavitni namen določbe 8. člena je zaščita posameznika pred arbitrarnim delovanjem javne oblasti. 12 Zasebnost družine je izjemno pomembna vrednota vsake svobodne in demokratične družbe, ki ceni raznolikost in individualnost družin. Po drugi stra- ni je potrebno avtonomijo družine v določenih primerih omejiti, predvsem takrat, kadar so koristi posameznega družinskega člana znotraj družine ogrožene. Pravica do družinskega življenja bo zato kršena takrat, ko država poseže v življenje družin, ki zadovoljivo opravljajo svojo funkcijo. Da ne bi prihajalo do neupravičenih po- segov, morajo države najti ustrezno ravnovesje med interesi po- sameznika po varovanju družinske zasebnosti in splošnimi druž- benimi interesi, ter presoditi, ali so različni socialni, ekonomski, moralni, varnostni in drugi javni interesi dovolj močni, da upra- vičijo poseg v pravico do družinskega življenja. 13 Sodna praksa strasbourškega sodišča dokazuje, da je praktični pomen pravice do družinskega življenja še bistveno večji, saj ESČP za varstvo dru- žinskh razmerij predpisuje tudi izpolnjevanje določenih pozitiv- nih obveznosti. Družina ima pravico, da živi skupaj in pravico do spoštovanja, zaščite, pomoči ter podpore. 14 1.1. Načela, doktrine in metode, pomembne za interpretacijo pravice do družinskega življenja Pravica do družinskega življenja je določena tako, da omo- goča široko razlago vsebovanih garancij, zato se je potrebno se- 9 S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials 2011, str. 7. 10 Hardy in Maile proti Združenem Kraljestvu, št. 31965/07, 14. 2. 2012, 218. odstavek in S. Greer, The exceptions to Articles 8 to 11 of the European Convention on Human Rights 1997, str. 43 - 44. 11 K. O’Donnell, Protection of family life: Positive approaches and the ECHR, 1995, str. 266, idr. 12 S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 287, idr. 13 S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials 2011, str. 12 – 13, idr. 14 R. Lampe, Pravica do družinskega življenja na podlagi 8. člena EKČP, 2004, str. 99. 77 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... znaniti z nekaterimi metodami ESČP za razlago Konvencije. Iz analize sodne prakse ter pisnih virov izhaja spoznanje, da vse- bino in razvoj pravice do družinskega življenja v največji meri sooblikujejo razvojna razlaga, načelo sorazmernosti, doktrina polja proste presoje in doktrina pozitivnih obveznosti. Načelo razvojne razlage je posebnega pomena za razlago pravice do družinskega življenja, saj je družina družbena resničnost, odvi- sna od številnih kulturnih, zgodovinskih, časovnih in antropo- loških dejavnikov, ki se pod vplivom družbenih in etičnih stan- dardov spreminja. 15 ESČP z razvojno razlago pomena norm ne presoja glede na trenutek njihovega nastanka, temveč glede na trenutek, ko se pojavi potreba po njihovi aplikaciji na konkre- tni primer. 16 Razvojna razlaga pride v poštev, kadar Sodišče ni prepričano glede pomembnosti določenega interesa ali najbolj- šega načina za njegovo uresničevanje 17 ter v primerih, za katere meni, da bi spremenjene družbene okoliščine utegnile zahtevati drugačno rešitev od dosedanje sodne prakse. 18 V tem primeru se ESČP zateče k iskanju evropskega standarda oz. konsenza ali širokega konsenza (ang. »broad consensus« 19 ). Pri tem upošteva razvoj mednarodnega prava, razvoj notranjega prava držav čla- nic Sveta Evrope in uresničitev prvotnega namena »očetov« Kon- vencije. 20 Kadar v državah pogodbenicah oz. v mednarodnem prostoru prevladuje določeno stališče o pravnem vprašanju, ga ESČP pogosto sprejme kot lastno in vključi v obrazložitev kon- kretnega primera. 21 Na razlago pravice do družinskega življenja v veliki meri vpliva tudi doktrina polja proste presoje v skladu s katero ESČP članicam zaradi razlik v kulturnem, političnem in 15 J. Liddy, Current topic: the concept of family life under ECHR, 1998, str. 15, idr. 16 Sodišče je v okviru pravice do družinskega življenja že večkrat navedlo, da je Konvencija živ instru- ment (ang. »living instrument«), ki jo je potrebno razlagati v luči današnjih razmer. Glej npr. Emonet proti Švici, št. 39051/03, 13. 12. 2007, 66. odstavek, Vallianatos in ostali proti Grčiji, št. 29381/09 in 32684/09, 7. 11. 2013, 84. odstavek. 17 S. H. in ostali proti Avstriji, št. 57813/00, 3. 11. 2011, 94, 96. odstavek. 18 M. Marocini, The interpretation of the European Convention Human Rights, 2014, str. 67 in D. J. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 8. 19 Johnston proti Irski, št. 9697/82, 18. 12. 1986, 53. odstavek in Emonet proti Švici, št. 39051/03, 13. 12. 2007, 66. odstavek. 20 Pomembna novost v praksi Sodišča je poseben raziskovalni oddelek, ki je odgovoren za izvedbo študij o vprašanjih mednarodnega primerjalnega prava. Večinoma gre študije o vprašanjih, ki se pojavijo pred velikim senatom. ESČP se večkrat sklicuje tudi na registre nacionalnih držav ali celo raziskave nevladnih organizacij. Glej K. Reid, A practitioner’s guide to the European convention on human rights, 2011, str. 69 in D. J. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 10. 21 Christine Goodwin proti Združenemu kraljestvu, št. 28957/95, 11. 7. 2002, 74. odstavek in M. Ma- rochini, The interpretation of the European Convention Human Rights, 2014, str. 78 – 79. 78 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic pravnem okolju, priznava določeno diskrecijsko pravico – polje proste presoje, ko gre za oblikovanje pravil in izpolnjevanje ob- veznosti iz Konvencije. Čeprav ESČP za uporabo doktrine ne po- stavlja jasnih omejitev, ima doktrina največji pomen pri presoji upravičenosti posega v pravico. 22 Države članice imajo določeno diskrecijsko pravico, kako presojati posamezne elemente testa »nujnosti v demokratični družbi« in končni rezultat. 23 Prostemu preudarku so običajno prepuščena tudi sredstva za uresničitev pozitivne obveznosti. 24 Kdaj bo ESČP državam podelilo širok ali ožji manevrski prostor, ni mogoče natančno predvideti, saj na odločitev odločilno vplivajo okoliščine posameznega primera. 25 ESČP državam članicam običajno priznava široko polje proste presoje za sprejem ustrezne zakonodaje za urejanje občutljivih političnih področij, glede katerih ni evropskega konsenza. 26 To je še posebej očitno v sodni praksi v zvezi s pravico do družin- skega življenja, ki se bolj kot katerakoli konvencijska določba do- tika sodobnih pravnih dilem, kot je pravno priznanje istospolnih in transseksualnih parov, starševstvo s pomočjo biomedicinskih tehnik za zdravljenje neplodnosti, priznanje učinkov pogodb o nadomestnem materinstvu ipd., Kadar je članicam priznano širo- ko polje proste presoje, ESČP načeloma sprejme sodno prakso nacionalnega sodišča, razen v primeru, če se ta zdi očitno nera- zumna. 27 Izjemnega pomena za razvoj pravice do družinskega življenja je doktrina pozitivnih obveznosti, saj je Sodišču omo- gočila, da v praksi razširi in okrepi prvenstveno negativno nara- vo pravice. 28 Doktrina pozitivnih obveznosti poleg tega države zavezuje k sprejetju potrebnih ukrepov za zaščito pravice in jim nalaga odgovornost za kršitev zaradi opustitve dolžnih ravnanj. 29 Države članice imajo pozitivne obveznosti, da z ustrezno pravno 22 K. O’Donnell, Protection of family life: Positive approaches and the ECHR, 1995, str. 268, idr. 23 Mikulić proti Hrvaški, št. 53176/99, 7. 2. 2002, 59. odstavek in Hokkanen proti Finski, št. 19823/92, 23. 9. 1994, 55. odstavek. 24 L. Lavrysen v: Yves Haeck in Eva Brems (urednik): Human rights and civil liberties in the 21st century, 2014, str. 125, idr. 25 U. Kilkelly, The right to respect for private and family life: a guide to the implementation of Article 8 of the European Convention on Human Rights, 2001, str. 32 – 33, idr. 26 X proti Avstriji, št. 19010/07, 19. 2. 2013, 148. odstavek, Stübing proti Nemčiji, št. 43547/08, 24. 9. 2012, 60. odstavek in Ahrens proti Nemčiji, št. 45071/09, 22. 3. 2012, 68. Odstavek, idr. 27 P. Popelier in C. Van De Heyning, Procedural Rationality: Giving Teeth to the Proportionality Analysis, 2013, str. 259. 28 Marckx proti Belgiji, št. 6833/74, 13. 6. 1979, 32. Odstavek in J. Akandji-Kombe, Positive obligations under the European Convention on Human Rights, 2007, str. 20. 29 Biao proti Danski, št. 38590/10, 25. 3. 2014, 52. Odstavek in J. Christoffersen, Fair balance: propor- tionality, subsidiarity and primarity in the European Convention on Human Rights, 2009, str. 102, 79 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... ureditvijo in izvajanjem konkretnih ukrepov omogočijo vzposta- vitev družinskega življenja, varujejo družino pred razpadom ter zaščitijo odnose znotraj družine tudi pred grožnjami, ki izhajajo iz družine same. 30 V zadnjem primeru gre za pozitivne obvezno- sti zaščite, ki od države zahtevajo, da varuje človekove pravice in svoboščine pred ravnanji individualnih fizičnih in pravnih oseb. 31 Država ima odgovornost za kršitev določb Konvencije s strani posameznikov v primeru, kadar se je zavedala ali bi se mo- rala zavedati kršitev oz. potencialnih kršitev človekovih pravic in ni zagotovila ustreznega varstva, saj kršitev ni preprečila, ali pa storilcev ni ustrezno kaznovala. 32 Primer področij, kjer obstoji pozitivna obveznost zaščite posameznikov v okviru pravice do »zasebnega in družinskega življenja«, je npr. nasilje v družini ali varstvo pred škodljivimi vplivi iz okolja. 33 Še zadnje pomembno načelo je načelo sorazmernosti, na katerega se ESČP nasloni pri razlagi kriterija »nujnosti v demokratični družbi« 34 ter v primeru presoje pozitivnih obveznosti. 35 V praksi ESČP načela sorazmer- nosti ne uporablja enotno. Prav tako ne uporablja klasičnih meril načela sorazmernosti, znanih v tuji teoriji in ustavni praksi sodišč, ki so jih prevzela slovenska sodišča. 36 Namesto tega se poslužu- je različnih testov sorazmernosti glede na težo obravnavanega interesa in širino priznanega polja proste presoje državi člani- ci. Test »pravičnega ravnovesja« je najmilejši standard presoje 37 in najpogosteje uporabljen test v povezavi s pravico do družin- skega življenja 38 , s pomočjo katerega ESČP preveri, ali je država članica ustrezno pretehtala in uravnovesila vse pravno zaščitene interese tako, da je med njimi doseženo »pravično ravnovesje«. 39 30 I. Roagna, Protecting the right to respect for private and family life under the European Convention of Human Rights, 2012, str. 70 - 73, idr. 31 Dickson proti Združenem kraljestvu, 44362/04, 4. 12. 2007, 70. Odstavek in J. Letnar Černič, Pravica do družinskega življenja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, 2013, str. 186 – 188. 32 L. Lavrysen v: Yves Haeck in Eva Brems (urednik): Human rights and civil liberties in the 21st century, 2014, str. 92. 33 Glej 3.6.1 Varstvo pred nasiljem v družini in 3.6.5 Pravica do zdravega življenjskega okolja. 34 S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 28, idr. 35 D. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 13. 36 Več o tem glej J. Christoffersen, Fair balance: proportionality, subsidiarity and primarity in the European Convention on Human Rights, 2009, str. 34. 37 Iskanje pravičnega ravnovesja je precej kontroverzno pri pravnikih, ki so naklonjeni pozitivistič- nemu pristopu k razumevanju prava in si za podlago mednarodnih obveznosti želijo jasnih pisnih temeljev. Glej J. Christoffersen, Fair balance: proportionality, subsidiarity and primarity in the Euro- pean Convention on Human Rights, 2009, str. 199. 38 S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 32. 39 J. Christoffersen, Fair balance: proportionality, subsidiarity and primarity in the European Con- vention on Human Rights, 2009, str. 204 – 208 in S. Choudhry, J. Herring, European human rights 80 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic ESČP redkeje uporablja strožji »test zadostnosti«, s katerim v tri- delnem testu preverja, ali je za poseg obstajala »nujna družbena potreba«, ali je bil poseg »sorazmeren legitimnemu cilju« in, ali so bili opravičljivi razlogi »ustrezni in zadostni«. 40 2. Pojem družinskega življenja ESČP se je za namene priznanja družinskega življenja izognilo natančnemu seznamu družinskih razmerij. Namesto pojma druži- na uporablja koncept »družinsko življenje«, ki je avtonomen po- jem, neodvisen od nacionalne zakonodaje držav pogodbenic. 41 ESČP fleksibilno in izčrpno razlago družinskega življenja doseže na način, da kot kriterij upošteva dokaze o naravi in kakovosti družinskega razmerja. 42 V sodni praksi Sodišča lahko opazimo do- ločeno hierarhijo odnosov. Sodišče pripisuje največji pomen tra- dicionalni družini zakoncev ter staršev in otrok, sledijo ji družine, ki svoje zveze niso formalizirale, vse do bolj oddaljenih družin- skih razmerij. 43 Bolj je odnos oddaljen, šibkejša je tudi obveznost države po varstvu razmerja. 44 Pravica do družinskega življenja varuje »obstoječe stanje družine« in ne zgolj želje po ustanovitvi družine 45 bodisi z zaroko 46 ali možnostjo posvojitve otrok. 47 ESČP priznava kakovost družinskega razmerja izjemoma že namera- vanemu družinskemu življenju med nezakonskim otrokom in biološkim očetom 48 in posvojitelji ter posvojenci. 49 Za priznanje nameravanega družinskega življenja zadostuje resnična želja po skrbi za otroka vse od otrokovega rojstva dalje in dejstvo, da so pritožniki kot starši delovali na način, da bi zagotovili učinkovito družinsko življenje z otrokom. 50 and family law, 2010, str. 32. 40 D. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 16. 41 M. W. Janis et. al., European human rights law: text and materials, 2008, str. 380, idr. 42 S. Sanz Caballero, Unmarried cohabiting before the European court of human rights: parity with marriage?, 2004, str. 151 - 152, idr. 43 H. Stalford, Concepts of family under EU law – lessons from the ECHR, 2002, str. 119. 44 Zelo verjetno je, da bo Sodišče oddaljenost odnosa upoštevalo pri presoji sorazmernosti posega v pravico. Glej D. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 528. 45 Marckx proti Belgiji, št. 6833/74 ,13. 6. 1979, 31. odstavek in E. B. proti Franciji, št. 43546/02, 22. 1. 2008, 41. odstavek. 46 Abdulaziz, Cabales in Balkandali proti Združenem Kraljestvu, št. 9214/80, 9473/81, 9474/81, 28. 5. 1985, 62. odstavek. 47 E. B. proti Franciji, št. 43546/02, 22. 1. 2008, 41. odstavek. 48 Ahrens proti Nemčiji, št. 45071/09, 22. 3. 2012, 58. odstavek. 49 Pini, Bertani in drugi proti Romuniji, št. 78028/01 in 78030/01, 22. 9. 2004, 143, 146. odstavek. 50 D. Proti Belgiji, št. 29176/13, 8.7. 2014, 49. odstavek. 81 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... 2.1. Primarna družina ESČP priznava poseben položaj primarni družini, ki temelji na bližnjih pravnih ali krvnih vezeh. Sodišče za ta razmerja vzposta- vlja presumpcijo družinskega življenja, zato omenjena razmer- ja ustvarjajo družinsko življenje ipso facto. 51 Ker ESČP presoja predvsem »kakovost« družinskih vezi, so mogoče tudi izjeme. 52 Presumpcija družinskega življenja velja najprej za medčloveška razmerja, ki imajo dokaz o obstoju v zavezujoči obličnosti, kot je zakonska zveza, ali drugi javni izjavi, kakršna je civilna skupnost. ESČP za obstoj družinskega življenja v tem primeru ne zahteva skupnega življenja. Zadostuje že dejstvo sklenitve zakonske zveze ali registracije civilne skupnosti. 53 Sodišče je v zadevi Munoz Diaz proti Španiji ob izpolnjevanju določenih pogojev priznalo celo za- konsko zvezo, ki ni bila sklenjena pred državnimi organi, temveč v skladu z romskimi običaji. 54 Priznanja družinskega življenja ne bo deležna zakonska zveza, sklenjena le z namenom obida zako- na, izogiba migracijskih pravil, pridobitve državljanstva ali z dru- gim skritim namenom. 55 ESČP vzpostavlja domnevo družinskega življenja tudi za ožjo družino staršev in mladoletnih otrok. 56 Pri tem ni pomembno, ali ima le-ta temelje v zakonski zvezi ali zunaj- zakonski skupnosti. Družina dveh neporočenih posameznikov je enakovredna zakonski skupnosti, kadar med zunajzakonskima partnerjema obstajajo skupni otroci. 57 Razmerja med mladoletni- mi sorojenci predstavljajo družinsko življenje v okviru njihovih razmerij s starši. 58 Pravico do zaščite ima tudi družina, ki temelji na kulturnih vzorcih, ki niso značilni za evropski prostor, kot je poli- gamna družina. 59 Pri tem Sodišče vseeno ne gre tako daleč, da bi 51 C. Grabenwarter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 194, idr. 52 S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 170, idr. 53 Van der Heijden proti Nizozemski, št. 42857/05, 3. 4. 2012, 69. odstavek in Abdulaziz, Cabales in Balkandali proti Združenem Kraljestvu, št. 9214/80, 9473/81, 9474/81, 28. 5. 1985, 62. odstavek. 54 Munoz Diaz proti Španiji, št. 49151/07, 8. 12. 2009, 51 - 71. odstavek. Potrebno je omeniti dejstva zadeve. ESČP je veljavnost romske poroke sprejelo zaradi okoliščine, da je pritožnica verjela v ve- ljavnost poroke in so zakonsko zvezo za namene socialnega varstva upoštevali tudi pristojni organi. Pritožnica bi morala v skladu z veljavno zakonodajo skleniti zakonsko zvezo po kanonskem pravu, kar nasprotuje tudi pravici do verske svobode. 55 D. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 526. 56 A. W. Khan proti Združenem Kraljestvu, št. 47486/06, 12. 1. 2010, 34. Odstavek in S. Sanz Caballero, Unmarried cohabiting before the European court of human rights: parity with marriage?, 2004, str. 153 – 154. 57 Johnston in drugi proti Irski, št. 9697/82, 18. 12. 1986, R. C. Howell, The Right to Respect for Family Life in the European Court of Human Rights, 1995, str. 701, idr. 58 C. Grabenwarter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 195, idr. 59 P. Van Dijk et. al, Theory and practice of the European convention on human rights, 2006, str. 690, ki primeroma navaja zadevo Alam, Kahn in Singh proti Turčiji, št. 2991/66 iz leta 1967. 82 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic morale države dovoliti prakso poligamije, temveč lahko postavijo omejitve na podlagi varovanja morale. 60 Enako močno domne- vo v korist družinskega življenja uživa razmerje posvojiteljev in posvojencev. Med posvojiteljem ter posvojencem se s posvojitvi- jo vzpostavi »naravna vez«, kot je obstajala med posvojencem in njegovimi biološkimi starši. 61 Sodišče je družinsko življenje otrok z adoptivnimi starši prepoznalo že samo na podlagi zakonite in pristne posvojitve, celo v primeru, da otroci še niso bili v dejanski oskrbi posvojiteljev in posledično niso razvili tesnih medosebnih vezi. 62 Gre za priznanje nameravanega družinskega življenja, ki pa vseeno ni avtomatično. Sodišče v tovrstnih primerih upošteva tudi druge dejavnike, predvsem dejstvo, da posvojitelji s posvojenci niso razvili trdnejših vezi brez svoje krivde. 63 Po mnenju ESČP je družinska vez med starši in otroki ter posvojitelji in posvojenci tako močna, da jo lahko prekinejo zgolj posebej utemeljeni razlo- gi. Kot primer lahko navedemo nasilno ali na kakšen drug način ogrožajoče vedenje staršev do otroka, ki je tako intenzivno, da zahteva trajno prekinitev družinskih vezi. 64 Družinskega življenja med starši in otroki ter posvojitelji in posvojenci ne prekinejo niti dogodki kot so razveza zakonske zveze, prenehanje zunajzakon- skega partnerstva, odsotnost elementa sobivanja 65 ali razveljavitev veljavne posvojitve. 66 Odsotnost družinskih vezi mora biti očitna ali dokazana, sicer obvelja pravna domneva družinskega življe- nja. 67 Kadar razmerje med staršema ne temelji na zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, Sodišče družinsko življenje po nače- lu »mater semper certa es« načelno priznava le vezi med materjo in otrokom, ne pa tudi med očetom in otrokom. 68 60 Glej M. in O. M. proti Nizozemski, št. 12139/86, 5. 10. 1987, 2. odstavek: »pri obravnavi priseljevanja na podlagi družinskih vezi, država pogodbenica v skladu s Konvencijo ni dolžna v celoti priznati poligamnih zakonskih zvez, ki so v nasprotju z njihovim pravnim redom. Kar pa ne pomeni, da med očetom ter otroki, rojenimi v poligamnih zakonskih zvezah, ni pravice do družinskega življenja.« 61 Söderbäck proti Švedski, št. 113/1997/897/1109, 28. 10. 1998, 24. odstavek in Kurochkin proti Ukra- jini, št. 42276/08, 20. 5. 2010, 37. odstavek, idr. 62 Pini, Bertani in drugi proti Romuniji, št. 78028/01 in 78030/01, 22. 9. 2004, 146, 148. odstavek. Glej tudi Ageyevy proti Rusiji, št. 7075/10, 9. 9. 2013. 63 Pini, Bertani in drugi proti Romuniji, št. 78028/01 in 78030/01, 22. 9. 2004, 22. 9. 2004, 116 - 121. odstavek in K. O’Donnell, Protection of family life: Positive approaches and the ECHR, 1995, str. 275. 64 P. Van Dijk et. al, Theory and practice of the European convention on human rights, 2006. Glej tudi Gül proti Švici, št. 23218/94, 19. 2. 1996, 34. odstavek. 65 R. T. Mrazik in A. Shoenholtz, Protecting and promoting the human right to respect for family life: treaty – based reform and domestic advocacy, 2010, str. 654 – 655, idr. 66 Kurochkin proti Ukrajini, št. 42276/08, 20. 5. 2010, 38 - 39. odstavek in Ageyevy proti Rusiji, št. 7075/10, 9. 9. 2013, 120. odstavek. 67 J. Liddy, Current topic: the concept of family life under ECHR, 1998, str. 24, idr. 68 D. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 527. 83 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... 2.2. »De facto« družinska razmerja Pojem družinskega življenja je dobil v sodni praksi ESČP široko interpretacijo in zajema tudi druga družinska razmerja, ki izpol- njujejo »test realnosti«. Gre za de facto družine, ki običajno nimajo de iure priznanja, vendar se od primarne družine v bistvenem ne razlikujejo, saj opravljajo enako funkcijo. 69 ESČP v t.i. »testu realno- sti« oceni obstoj pristnih in tesnih osebnih vezi med družinskimi člani v posameznem življenjskem primeru. 70 Pomemben dejavnik pri presoji je življenje v skupnem gospodinjstvu, vendar le-ta ne igra več osrednje vloge pri priznavanju družinskega življenja. 71 Priznanje zunajzakonske skupnosti kot družinske skupnosti v praksi ESČP temelji na skupnem življenju oz. stabilnosti razmerja skozi določeno obdobje in potencialnem starševstvu, ki se lahko enači z zakonsko zvezo. 72 ESČP je opredelilo, da je za priznanje družinskega življenja zunajzakonskih parov pomembno: »ali par živi skupaj, trajanje razmerja ter ali so dokazali svojo zavezanost drug drugemu s skupnimi otroki ali na kakšen drug način«. 73 Do- datne dokaze o »de facto« družinskih vezeh ESČP zahteva tudi za odnos očeta in nezakonskega otroka, kadar starša ne živita v zu- najzakonski skupnosti. 74 Oče bo težje dokazal družinsko življenje z otrokom, ne da bi predhodno vzpostavil določeno mero pre- danosti do otrokove matere. 75 V primeru, da otrokova mati in oče v času otrokovega rojstva ne živita v zunajzakonski skupno- sti, ESČP od bioloških očetov zahteva dokazovanje raznovrstnih dejavnikov, kot so: »narava in trajanje razmerja med staršema, ali sta skupaj načrtovala otroka, ali je oče otroka priznal za svojega, njegov prispevek k negi in vzgoji ter kakovost in pogostnost nju- nih stikov«. 76 Sodišče ne zahteva, da bi bile izpolnjene prav vse 69 Kroon proti Nizozemski, št. 18535/91, 27. 10. 1994, 30. odstavek, Kopf in Liberda proti Avstriji, št. 1598/06, 17. 1. 2012, 35. odstavek, idr. 70 Ahrens proti Nemčiji, št. 45071/09, 22. 3. 2012, 58. odstavek, Serife Yigit proti Turčiji, št. 3976/05, 2. 11. 2010, 25. odstavek, K. O’Donnell, Protection of family life: Positive approaches and the ECHR, 1995, str. 275, idr. 71 Oliari in ostali proti Italiji, št. 18766/11 in 36030/11, 21. 7. 2015, 102, 169. odstavek, Kopf in Liberda proti Avstriji, št. 1598/06, 17. 1. 2012, 35. odstavek, idr. 72 S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 99, idr. 73 Van der Heijden proti Nizozemski, št. 42857/05, 3. 4. 2012, 50. odstavek. 74 I. Roagna, Protecting the right to respect for private and family life under the European Convention of Human Rights, 2012, str. 29 in S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 172 – 173. 75 Ahrens proti Nemčiji, št. 45071/09, 22. 3. 2012 in Schneider proti Nemčiji, št. 17080/07, 15. 9. 2011. 76 A. W. Khan proti Združenem Kraljestvu, št. 47486/06, 12. 1. 2010, 34. odstavek in Haas proti Nizo- zemski, št. 36983/97, 13. 1. 2004, 42. odstavek. 84 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic predpostavke, temveč upošteva okoliščine posameznega prime- ra. V primeru, da se razmerje med očetom in materjo konča pred rojstvom otroka, Sodišče v določenih primerih upošteva celo na- meravano družinsko življenje. V tem primeru presoja zgolj: »na- ravo razmerja med staršema in dokazano zanimanje ter zavze- tost očeta za otroka tako pred njegovim rojstvom kot po njem«. 77 ESČP ob odsotnosti medsebojnih stikov nameravano družinsko življenje očeta in nezakonskega otroka običajno prizna, kadar se pristnejše razmerje ni vzpostavilo brez očetove krivde. 78 Namera- vano družinsko življenje ESČP priznava celo v primeru, kadar ni povsem jasno, ali med otrokom in očetom obstoji krvna zveza. 79 Za priznanje družinskega življenja pa ne zadostuje, da je otrok zgolj plod očetovega seksualnega razmerja z materjo, brez doda- tnih čustvenih ali drugih vezi oz. motivov do otroka. 80 ESČP prav tako ne priznava krvne zveze otroka in darovalca spolne celice, kljub darovalčevi naklonjenosti otroku. 81 Odrasle osebe so upra- vičene do zaščite v družini, katere del so bile kot otrok, čeprav je obstoj družinskih vezi med odraslimi in polnoletnimi otroci težje dokazljiva kot v primeru mladoletnih otrok. ESČP v tovrstnih pri- merih ne presoja le običajnih čustvenih vezi, temveč tudi dodatne elemente odvisnosti 82 kot je ekonomska odvisnost od staršev ali dejstvo, da odrasli otrok s starši nepretrgoma živi v skupnem go- spodinjstvu. 83 Sodišče je bolj naklonjeno priznanju družinskega življenja odraslih z družino, ki jo ustvarijo sami. 84 Zahteva po do- kazu dodatnih elementov odvisnosti mutatis mutandis velja tudi za razmerja med odraslimi sorojenci, nezakonskimi sorojenci ter sorojenci, ki ne živijo s staršema v zunajzakonske skupnosti. 85 V primeru življenja v skupnem gospodinjstvu ali rednih stikov, spa- 77 Ahrens proti Nemčiji, št. 45071/09, 22. 3. 2012, 58. odstavek. 78 D. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 527 in C. Graben- warter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 195. 79 Schneider proti Nemčiji, št. 17080/07, 15. 9. 2011, 84 - 90, 98. odstavek. 80 Ahrens proti Nemčiji, št. 45071/09, 22. 3. 2012, 59. Odstavek, Schneider proti Nemčiji, št. 17080/07, 15. 9. 2011, 88. Odstavek, S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 908 81 J. R. M proti Nizozemski, št. 16944/90, 8. 2. 1992. 82 Berisha proti Švici, št. 948/12, 30. 7. 2013, 45. odstavek in Emonet proti Švici, št. 39051/03, 13. 12. 2007, 35. odstavek. 83 A. Kuhelj, Evropski standardi varstva človekovih pravic in njihov vpliv na nacionalno (ustavno) pravo članic Sveta Evrope, 2003, str. 93 - 94. Glej tudi Slivenko proti Latviji, št. 48321/99, 9. 10. 2003, kjer Sodišče ni ugotovilo dodatnih elementov odvisnosti. 84 Osman proti Danski, št. 38058/09, 14. 6. 2011, 55. odstavek, P. Van Dijk et. al, Theory and practice of the European convention on human rights, 2006, str. 694, idr. 85 A. W. Khan proti Združenem Kraljestvu, št. 47486/06, 12. 1. 2010, 25. odstavek, J. Liddy, Current topic: the concept of family life under ECHR, 1998, str. 19. 85 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... dajo v okvir družinskega življenja tudi tesne družinske vezi med starimi starši in vnuki. 86 Stopnja zaščite, ki jo ESČP v okviru pra- vice do družinskega življenja priznava razmerju otrok s starimi starši, je kljub temu precej manjša od zaščite primarne družine staršev in otrok. 87 ESČP je sicer previdnejše pri prepoznavanju družinskega življenja med oddaljenejšim krvnim sorodstvom in to stori le izjemoma. 88 Kakovost družinskega življenja med stri- cem in teto ter nečaki ESČP običajno priznava le, kadar le-ta pre- vzameta vlogo staršev. 89 Krvno sorodstvo pa ni edini temelj za priznanje družinskega življenja, saj ESČP priznava družinsko ži- vljenje tudi socialnim razmerjem, ki se med posamezniki vzposta- vijo na podlagi drugih dejavnikov. Pomemben kriterij v tovrstnih primerih je »videz družinskega življenja«. ESČP ugotavlja, ali je vez med posamezniki podobna družinskim vezem med starši in otro- ki. »De facto« družinsko življenje lahko na takšen način nastane med rejnikom in njegovimi varovanci 90 , posvojitelji in posvojenci v času do veljavne posvojitve 91 , med straši in otroki iz drugega zakona v reorganiziranih družinah 92 , v primeru nekonvencional- ne družine transseksualnega para z otrokom, spočetim z umetno oploditvijo. 93 , med posvojitelji in otroki, na podlagi veljavne po- svojitve v tujini, ki se je realizirala s skupnim življenjem v izvor- ni državi 94 in celo v primeru starševstva na podlagi pogodbe o nadomestnem materinstvu, sklenjene v tujini, kljub odsotnosti krvne zveze z otrokom. 95 Prvi pogoj za priznanje družinskega ži- vljenja naročnikov ter otrok, spočetih s pomočjo nadomestnega materinstva, je »nameravano družinsko življenje«, ki izhaja iz želje po starševstvu do otroka in je po mnenju ESČP izkazana s skleni- 86 Manuello in Nevi proti Italiji, št. 107/10, 20. 1. 2015, 50. odstavek, Kruskić proti Hrvaški, št. 10140/13, 25. 11. 2015, 108. odstavek, S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 270. 87 Kruskić proti Hrvaški, št. 10140/13, 25. 11. 2015, 110. odstavek in K. O’Donnell, Protection of family life: Positive approaches and the ECHR, 1995, str. 273, ki se sklicuje na L. proti Finski, št. 25651/94, 27. 4. 2000. 88 Marckx proti Belgiji, št. 6833/74, 13. 6. 1979, 45. odstavek in J. Liddy, Current topic: the concept of family life under ECHR, 1998, str. 16. 89 Butt proti Norveški, št. 47017/09, 4. 12. 2012, 76. odstavek. 90 Kopf in Liberda proti Avstriji, št. 1598/06, 17. 1. 2012, 36, 37. odstavek, C. Grabenwarter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 196. 91 S. Harris-Short, Making and Breaking Family Life: Adoption, the State, and Human Rights, 2008, str. 32 in C. Grabenwarter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 196. 92 Söderbäck proti Švedski, št. 113/1997/897/1109, 28. 10. 1998 in A. Singer v: Werner Gephart (urednik): Family law and culture in Europe: developments, challenges and opportunities, 2014, str. 139. 93 X., Y. in Z. proti Združenemu kraljestvu št. 21830/93, 22. 4. 1997, 35 - 37. odstavek. 94 Wagner in J.M.W.L. proti Luksemburgu, št. 76240/01, 28. 8. 2007, 117. odstavek. 95 Mennesson proti Franciji, št. 65192/11, 26. 7. 2014, 48. odstavek. 86 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic tvijo pogodbe o nadomestnem materinstvu. Drugi pogoj je sku- pno življenje z otrokom, ki daje »videz družinskega življenja«. 96 ESČP družinsko življenje priznava tudi dlje časa trajajoči de facto življenjski skupnosti istospolnih parov, ki je po mnenju Sodišča v enakovrednem položaju kot skupnost heteroseksualnega para. 97 Za priznanje istospolne skupnosti zadostuje trajen in stabilen od- nos, zato ni potrebno, da istospolni par svoje razmerje formali- zira, ima otroke, ali živi v skupnem gospodinjstvu. 98 Sodišče je v zadnjem obdobju manj naklonjeno priznanju družinskega življe- nja oddaljenejšim družinskim razmerjem v zvezi s sodno prakso tujcev, vendar večjo zaščito priznava v okviru pravice do zasebne- ga življenja. 99 ESČP za namene priseljevanja priznava družinsko življenje le »ožji družini« 100 , t.j. zakoncem, staršem in mladoletnim otrokom ter izjemoma tudi med sorojenci, kadar so med njimi te- sne osebne vezi. 101 Družinsko življenje v povezavi z zasebnim ži- vljenjem je Sodišče priznalo celo v primerih, kadar je eden izmed družinskih članov umrl ter med starši in mrtvorojenimi otroki. 102 3. Področja varstva družinskega življenja v praksi ESČP Država pri urejanju družinskih razmerij posega na mnoga po- dročja, zato je sodna praksa v zvezi s pravico do družinskega življe- nja zelo obširna. Vseh varovanih področij pravice do družinske- ga življenja ni mogoče natančno predvideti in izčrpno opredeliti, temveč le teoretično zarisati na podlagi sodnih odločb. 103 V na- daljevanju bodo glede na identificirana vsebinska podočja sodne prakse ESČP, pojasnjeni ugotovljeni standardi varstva pravice. 96 D proti Belgiji, št. 29176/13, 8. 7. 2014, 49. odstavek in Paradiso in Campanelli proti Italiji, št. 25358/12, 27. 1. 2015, 69. odstavek. 97 Schalk in Kopf proti Avstriji, št. 30141/04, 24. 6. 2010, 61 in 94. odstavek, X in ostali proti Avstriji, št. 19010/07, 19. 2. 2013, 95. odstavek, Vallianatos in ostali proti Grčiji, št. 29381/09 in 32684/09, 7. 11. 2013, 73. odstavek, Oliari in ostali proti Italiji, št. 18766/11 36030/11, 21. 7. 2015, 103. odstavek. 98 Vallianatos in ostali proti Grčiji, št. 29381/09 in 32684/09, 7. 11. 2013, 73 in 74. odstavek in Oliari in ostali proti Italiji, št. 18766/11 36030/11, 21. 7. 2015, 169. odstavek, S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 49. 99 Slivenko proti Latviji, št. 48321/99, 9. 10. 2003, 32, 98. odstavek in A. Mowbray, Cases, materials, and commentary on the European Convention on human rights, 2012, str. 376. 100 Ang. »core family«. Glej Senchishak proti Finski, št. 5049/12- 18. 11. 2014, 54. odstavek. 101 Vasquez proti Švici, št. 1785/08-26. 11. 2013, 48. odstavek in Senchishak proti Finski, št. 5049/12, 18. 11. 2014, 54. odstavek. 102 Glej poglavje 3.6.3. Pravica do pokopa svojcev. 103 F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 335. 87 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... 3.1. Dolžnost pravnega priznanja »de facto« družinskih vezi ESČP določa, da imajo države v določenih okoliščinah pozitiv- no obveznost, da sprejmejo ukrepe, ki bodo omogočili nastanek in razvoj pravnih družinskih vezi. 104 ESČP je še posebej občutljivo na izpolnjevanje pozitivne obveznosti pravnega priznanja, ko gre za razmerja do otrok. Že ustaljena sodna praksa je, da: »spoštova- nje družinskega življenja pomeni zlasti obstoj pravnih varovalk v domačem pravu, zaradi katerih je od trenutka otrokovega rojstva mogoča njegova integracija v družino«. 105 Za izpolnitev pozitivne obveznosti pravnega priznanja »de facto« družinskih vezi ni do- volj le sprejem ustrezne zakonodaje, enako pomembni sta tudi njeno izvrševanje in celo ustrezna sodna interpretacija pravice. 106 ESČP pri odločanju ne pristopa do vseh družinskih razmerij ena- ko, zato ni povsem jasno, v katerih primerih bo izpolnitev pozitiv- ne obveznosti zahtevana, ter katere ukrepe bodo članice dolžne sprejeti, da bi obveznost izpolnile. Iz analize sodne prakse izhaja, da je obstoj in obseg pozitivne obveznosti odvisen predvsem od doktrine polja proste presoje in evropskega konsenza. 3.1.1. Starševstvo Pritožbe v okviru pozitivne obveznosti priznanja družinskega življenja pogosto zadevajo pravno priznanje starševstva otrok, ro- jenih zunaj zakonske zveze. Države članice imajo pozitivno ob- veznost, da zagotovijo učinkovite pravne možnosti, s katerimi se vzpostavijo ali prenehajo pravne vezi med starši in otroci. 107 Če- prav je starševstvo vidik družinskega življenja, se ESČP v zadnjem času bolj nagiba k presoji tovrstnih zadev v okviru pravice do za- sebnega življenja, kamor uvršča pravica do poznavanja svojega izvora oz. poznavanja identitete staršev. 108 8. člen najprej zago- 104 Emonet proti Švici, št. 39051/03, 13. 12. 2007, 66. odstavek, P. Van Dijk et. al, Theory and practice of the European convention on human rights, 2006, str. 695, idr. 105 Marckx proti Belgiji, št. 6833/74, 13. 6. 1979, 31. odstavek, Wagner in J.M.W.L. proti Luksemburgu, št. 76240 28. 8. 2007, 119. odstavek, Johnston proti Irski, št. 9697/82, 18. 12. 1986, 72. odstavek. 106 J. Akandji-Kombe, Positive obligations under the European Convention on Human Rights, 2007, str. 41, idr. 107 S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 601 in A. Velkavrh, Obnova postopka ugotovitve očetovstva na podlagi novih dokazov, 2014, str. 25. 108 A. Singer v: Werner Gephart (urednik): Family law and culture in Europe: developments, challen- ges and opportunities, 2014, str. 139, idr. Zadevo je ESČP bolj pripravljeno presojati v okviru družin- skega življenja v primeru, kadar želijo pritožniki priznati očetovstvo. Glej D. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 565. 88 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic tavlja pravico, da se med staršem in otrokom vzpostavi pravna vez in njuno razmerje prizna ter zaščiti v skladu z nacionalnim pravom. 109 Države imajo predvsem obveznost, da zagotovijo učin- kovite pravne mehanizme, ki omogočajo ugotovitev očetovstva. ESČP je zaradi neizpolnjevanja omenjene obveznosti ugotovilo kršitev v zadevi Mikulić proti Hrvaški, ker Hrvaška ni zagotavljala pravnih vzvodov, ki bi omogočali, da se očetovstvo domnevnih očetov ugotovi s pomočjo genetskega testa očetovstva. 110 Hrvaška ni izpolnila zahtev 8. člena, saj je dopuščala, da nezakonski otroci predolgo ostajajo v dvomih glede osebne identitete. 111 ESČP od držav prav tako zahteva, da posamezniki v priznanje starševstva niso prisiljeni. Domnevni očetje morajo imeti na voljo sredstva za izpodbijanje priznanja očetovstva ali pravne domneve očeto- vstva. 112 Zahteva po prevladi bioloških dejavnikov ni absolutna, saj morajo nacionalna sodišča pri določanju starševstva preučiti okoliščine posameznega primera, da zagotovijo pravično ravno- vesje med biološko resnico in socialnim starševstvom ter najboljši interes otroka. 113 Predvsem interesi otroka po stabilnosti in var- nosti družinskih razmerij lahko v določenih primerih upravičijo omejitve pri izpodbijanju očetovstva, še posebej, kadar so med »pravnim« očetom in otrokom trdne in učinkovite družinske ve- zi. 114 V zadevi Ahrens proti Nemčiji je ESČP pritrdilo odločitvi nemških sodišč, da domnevnemu očetu otroka ne dopusti izpod- bijanja zakonske domneve očetovstva, saj tovrtna odločitev ne bi bila v najboljšem interesu družine. Ugotovilo je namreč, da mati, njen zakonski partner in otrok živijo skupaj v trdni »socialni sku- pnosti«, nasprotno pa otrokov domnevni oče ni dokazal poveza- nosti z materjo ali otrokom. 115 ESČP sicer razlikuje med primeri, kjer domnevni očetje zahtevajo starševstvo do otroka, ter primeri, v katerih domnevni očetje zahtevajo zgolj stike ali informacije o otrocih. ESČP v tovrstnih primerih določa pozitivno obveznost 109 S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 601 in D. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 564. 110 Mikulić proti Hrvaški, št. 53176/99, 7. 2. 2002, 65. odstavek. 111 Ibid, 66. odstavek. 112 I. Roagna, Protecting the right to respect for private and family life under the European Conventi- on of Human Rights, 2012, str. 69 in S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 602. 113 Ahrens proti Nemčiji, št. 45071/09, 22. 3. 2012, 74. odstavek, S. Sanz Caballero, Unmarried coha- biting before the European court of human rights: parity with marriage?, 2004, str. 155, C. Graben- warter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 224. 114 S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 602. 115 Ahrens proti Nemčiji, št. 45071/09, 22. 3. 2012, 77. odstavek. 89 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... presoje obstoja posebnih okoliščin, ki izkazujejo, da je izgradnja odnosa z biološkim očetom (tudi domnevnim) v otrokovem naj- boljšem interesu. 116 Pravica posameznika do poznavanja svoje- ga izvora ni neomajna niti v primeru anonimnih porodov, kjer morajo države članice omenjeno pravico ustrezno uravnovesiti z interesom žensk po anonimnosti in možnostjo, da s porodom v ustrezni bolnišnici ne ogrozijo svojega zdravja. 117 Država člani- ca po mnenju ESČP deluje v skladu z zahtevami 8. člena bodisi v primeru posredovanja informacij, ki ne razkrivajo materine iden- titete bodisi z razkritjem materine identitete na podlagi njenega soglasja. 118 V nasprotju z 8. členom so tudi togi zastaralni roki ali druge ovire, ki za izpodbijanje očetovstva ne omogočajo izjem. Nerazumni, nesorazmerni in samovoljni mehanizmi so sodeč po sodni praksi Sodišča v nasprotju s Konvencijo. 119 3.1.1.1. V tujini sklenjene posvojitve in pogodbe o nadomestnem materinstvu Že ustaljena sodna praksa ESČP je, da imajo države obveznost pravnega priznanja tuje sodne odločbe o posvojitvi, na podlagi katere se je med posamezniki vzpostavilo družinsko življenje. Dr- žave v nasprotnem primeru kršijo pozitivno obveznost zagotoviti pogoje za razvoj obstoječe družinske vezi otroka in nuditi pravno zaščito, ki omogoča otrokovo integracijo v družino. 120 Posebnega pomena so odločitve v zvezi z nadomestnim materinstvom. ESČP je namreč obšlo evropski konsenz, ki obsoja prakso nadome- stnega materinstva 121 in v okviru pravic do zasebnega življenja in družinskega življenja okrepilo pravice staršev (po mnenju ESČP tudi otrok) do priznanja starševstva, ki se je v nasprotju z veljavno nacionalno zakonodajo vzpostavilo na podlagi pogodbe o nado- mestnem materinstvu v tujini. ESČP je v zadevi Mennesson proti Franciji najprej odločilo, da učinki pogodbe o nadomestnem ma- terinstvu niso v neskladju s spoštovanjem pravice do zasebnega življenja v 8. členu Konvencije, kadar imajo otroci tudi krvno zve- 116 Prav tam, 74. odstavek. Enako dolžnost imajo države podpisnice celo v primeru, da gre le za do- mnevnega biološkega očeta. Glej Schneider proti Nemčiji, št. 17080/07, 15. 9. 2011 117 Odievre proti Franciji, št. 42326/98, 13. 2. 2003, A. Mowbray, Cases, materials, and commentary on the European Convention on human rights, 2012, str. 578, idr. 118 Godelli proti Italiji, št. 33783/09, 25. 9. 2012, 55, 59. odstavek. 119 D. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 566 in S. Harris- Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 601 - 602. 120 Wagner in J.M.W.L. proti Luksemburgu, št. 76240/01, 28. 8. 2007, 119. odstavek. 121 Mennesson proti Franciji, št. 65192/11, 26. 7. 2014, 77 - 80. odstavek. 90 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic zo z enim izmed »staršev« - naročnikov. Države članice imajo pozi- tivno obveznost pravnega priznanja posledic pogodb o nadome- stnem materinstvu, saj v nasprotnem primeru kršijo pravico otrok do osebne identete, katere pomemben vidik sta tako starševstvo kot državljanstvo. 122 Dodatni liberalizaciji tega področja smo pri- ča v zadevi Paradiso in Campanelli proti Italiji, v zvezi s pritožni- koma, ki z otrokom nista imela krvne povezave. 123 ESČP je v tej za- devi obsodilo odločitev italjanskega sodišča za odvzem otroka iz oskrbe pritožnikov ter zavrnitev njune kandidature za otrokovo posvojitev, ki je temeljila na nepodprti predpostavki, da zaradi kr- šitve zakona nista sposobna za vzgojo otrok. 124 ESČP je izhajalo iz načela, da gre v primeru ločitve otroka in starša za prima facie po- seg v družinsko življenje, ki je upravičen zgolj, ko to zahteva nuj- na zaščita otroka. Odvzem otroka pritožnikoma po mnenju ESČP ni bil nujen, še posebej, ker kazenski postopek zoper pritožnika še ni bil končan. 125 Tovrstna odločitev ni zasledovala najboljše ko- risti otroka, ki je glede na stališče ESČP v tem, da ostane v oskrbi pritožnikov. 126 Odločitev ESČP o otrokovi koristi je presenetljiva, saj sta pritožnika otroka »kupila« in z njim nimata niti krvnih niti pravnih vezi. Še bolj preseneča, da se ESČP v tej zadevi ni oprlo na pomanjkanje evropskega konsenza in polje proste presoje ter upoštevalo etičnega oz. moralnega vidika nadomestnega mate- rinstva. 127 ESČP prav tako ni zanimala otrokova pravica do pozna- vanja svojega izvora ali pravice bioloških staršev. 3.1.1.2. Socialno starševstvo v reorganiziranih družinah Socialno starševska razmerja, kot so družinska razmerja v re- organiziranih družinah, so varovana le v okvirih enostranske po- svojitve, kadar le-te sledijo načelu sorazmernosti. 128 Sodna praksa 122 Prav tam, 89 - 101. odstavek. 123 Paradiso in Campanelli proti Italiji, št. 25358/12, 27. 1. 2015. 124 Prav tam, 81 - 87. 125 Prav tam, 83. odstavek. 126 Prav tam, 80. odstavek. 127 Prav tam, 71. odstavek. Primerjaj Mennesson proti Franciji, št. 65192/11, 26. 7. 2014, 77 - 80. odsta- vek. ESČP je v tej zadevi pri presoji nesorazmernega posega v pravico do družinskega življenja star- šev odločilo, da zavrnitev vpisa otrok v francosko rojstno knjigo ni nesorazmerno posegla v pravico do družinskega življenja »staršev«, saj imajo države članice zaradi odsotnosti evropskega konsenza široko polje proste presoje, ko gre za moralno in etično zapletena vprašanja, pritožnikoma pa ni uspelo dokazati, da bi imelo nepriznavanje njihovega razmerja z otroki nepremostljive posledice za družinsko življenje, ker so v Franciji neovirano živeli skupaj 128 D’Angelo ugotavlja, da reorganizirana družina v evropskem prostoru večinoma nima pravne podpore. Več o problematiki glej A. D’Angelo v: Werner Gephart (urednik), Family law and culture in 91 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... ESČP kaže, da enostranska posvojitev mimo soglasja biološkega starša poseže v njegovo pravico do spoštovanja družinskega ži- vljenja 129 , vendar je lahko v določenih primerih v skladu z nače- lom sorazmernosti. ESČP bo enostransko posvojitev socialnega starša mimo soglasja biološkega starša običajno sprejelo kot so- razmeren ukrep v primeru, da biološki starš ne skrbi za otroka ali vsaj na kak drug način ne prispeva k njegovi vzgoji in varstvu ter z otrokom nima stikov, ali pa so ti le redki, 130 medtem, ko posvojitev »formalizira de facto družinske vezi« med pastorkom ter socialnim staršem. 131 Pomembno je daljše obdobje (vsaj nekaj let) obstoja de facto družinskih vezi med pastorkom ter posvojiteljem 132 in ob določeni stopnji zrelosti otrokova tudi njegovo soglasje k posvo- jitvi. 133 ESČP v vsakem primeru zahteva, da je imel biološki starš v postopku možnost izraziti svoja stališča. 134 3.2. Zunajzakonska skupnost Ne glede na pozitivno naravnanost do novih oblik družinske- ga življenja ESČP ne obsoja ureditev držav, ki pridržijo določene privilegije tradicionalnim družinam s sklenjeno zakonsko zve- zo. 135 Večkrat je celo izrazilo strinjanje, da je podpora in krepitev tradicionalne družine legitimna in upravičena 136 in potrdilo, da zakonska zveza omogoča za zakonce poseben status ter številne socialne, osebne in pravne posledice. 137 Pravica do družinskega življenja tako državam ne nalaga pozitivne obveznosti, da izdelajo poseben pravni status za neporočene pare, po katerem bi jim pri- Europe: developments, challenges and opportunities, 2014, str. 226 - 227. Glej tudi ZZZDR, po katerem očimi in mačehe nimajo starševskih pravic do pastorka, z izjemo dolžnosti preživljanja, če so za to izpolnjeni določeni pogoji. Glej ZZZDR, 127. člen. 129 F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 343 in P. Van Dijk et. al, Theory and practice of the European convention on human rights, 2006, str. 704. 130 Söderbäck proti Švedski, št. 113/1997/897/1109, 28. 10. 1998, 31 - 32. odstavek in Eski proti Avstriji, št. 21949/03, 25. 1. 2007, 36. odstavek. 131 Söderbäck proti Švedski, št. 113/1997/897/1109, 28. 10. 1998, 33. odstavek, Eski proti Avstriji, št. 21949/03, 25. 1. 2007, 37. odstavek, S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 329. 132 Söderbäck proti Švedski, št. 113/1997/897/1109, 28. 10. 1998, 33. odstavek in Eski proti Avstriji, št. 21949/03, 25. 1. 2007, 36. odstavek. 133 Eski proti Avstriji, št. 21949/03, 25. 1. 2007, 36, 40. odstavek. 134 C. Grabenwarter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 213. 135 U. Kilkelly, Protecting children’s rights under the ECHR: the role of positive obligations, 2010, str. 250, idr. 136 Marckx proti Belgiji, št. 6833/74, 13. 6. 1979, 40. odstavek in Serife Yigit proti Turčiji, št. 3976/05, 2. 11. 2010, 30. odstavek. 137 Serife Yigit proti Turčiji, št. 3976/05, 2. 11. 2010, 72. odstavek in E. Goosens v: A. L. Verbeke (ure- dnik): Confronting the frontiers of family and succession law: liber amicorum, 2012, str. 638. 92 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic padale pravice, pridržane le za zakonsko zvezo. 138 Odnos ESČP do zakonske zveze v primerjavi z drugimi neformalnimi družinskimi skupnostmi pride še posebej do izraza na področju ekonomske in socialne politike, zlasti v primerih, ki zadevajo določene davčne ugodnosti, pokojnine po umrlem družinskem članu ali podobne finančne ugodnosti. 139 ESČP še ni ugotovilo, da bi zavrnitev davč- nih ali socialnih ugodnosti za zunajzakonsko skupnost pomenila neenako obravnavanje na podlagi pravice do družinskega življe- nja v povezavi s 14. členom EKČP. To velja predvsem v primeru, kadar imajo pari možnost sklenitve in razveze zakonske zveze, pa se kljub temu ne odločijo za to možnost. 140 Tovrstna razlaga 8. člena je odraz privilegiranega položaja zakonske zveze v veči- ni držav pogodbenic, ki je navkljub porastu »de facto« družinskih skupnosti v evropskem prostoru ohranila poseben pravni status, ideološko in politično vrednost. 141 Čeprav je različno obravnavanje zakonskih parov na podlagi 8. člena sprejemljivo, pa vsaka morebitna razlika v obravnavanju otrok zaradi statusa staršev ne bo prestala preizkusa v 2. odstavku 8. člena EKČP. 142 ESČP je že leta 1979 v zadevi Marckx proti Belgiji odločilo, da narava odnosa med staršema ne sme igrati pomemb- ne vloge, ko gre za pravice otrok. 143 Članice so bile v več prime- rih tarča ostrega odziva ESČP zaradi razlikovanja med zakonski- mi otroki ter otroki drugih razmerij pri priznavanju dediščinskih pravic 144 ali državljanstva. 145 ESČP ne prizanaša niti diskriminaciji otrok zaradi statusa staršev v zasebni sferi. V primeru Pla in Pun- cernau proti Andori je ESČP obsodilo razlago andorskih sodišč, po kateri posvojenca ni mogoče šteti za »otroka zakonske zveze«, kar je bistveno vplivalo na presojo oporoke in izključitev prito- žnika iz pravice do dediščine. 146 ESČP je v zadevi poudarilo, da 138 Johnston proti Irski, št. 9697/82, 18. 12. 1986, 68. odstavek in Serife Yigit proti Turčiji, št. 3976/05, 2. 11. 2010, 102. odstavek. 139 Glej S. Harris-Short in J. Miles, 2011, str. 199 in G. Willems v: Werner Gephart (urednik): Family law and culture in Europe: developments, challenges and opportunities, 2014, str. 312. 140 S. Sanz Caballero, Unmarried cohabiting before the European court of human rights: parity with marriage?, 2004, str. 159 in S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 194, 199. 141 Serife Yigit proti Turčiji, št. 3976/05, 2. 11. 2010, 100. Odstavek, G. Willems v: Werner Gephart (urednik): Family law and culture in Europe: developments, challenges and opportunities, 2014, str. 312, idr. 142 M. W. Janis et. al., European human rights law: text and materials, 2008, str. 60, idr. 143 Marckx proti Belgiji, št. 6833/74, 13. 6. 1979, 13. 6. 1979. 14 4 Pla in Puncernau proti Andori, št. 69498/01, 10. 10. 2006 in Marckx proti Belgiji, št. 6833/74, 13. 6. 1979, 13. 6. 1979. 145 Genovese proti Malti, št. 53124/09, 11. 10. 2011. 146 Pla in Puncernau proti Andori, št. 69498/01, 10. 10. 2006, 59. odstavek. 93 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... imajo nacinalna sodišča pozitivno obveznost razlage nacionalne- ga prava v skladu s Konvencijo. 147 Odgovornost države za napako nastane, kadar je ocena nacionalnih sodišč o dejstvih nacionalne zakonodaje očitno samovoljna, nerazumna in v nasprotju s pre- povedjo neenakega obravanja ter temeljnimi načeli Konvenci- je. 148 Andorska sodišča bi morala po mnenju ESČP oporočna raz- polaganja razlagati na način, ki ustreza sodni praksi ESČP, ki ne razlikuje med biološkimi in posvojenimi otroki. 149 3.2.1. Istospolne in transseksualne družine Odkar je ESČP v zadevi Schalk in Kopf proti Avstriji potrdilo, da tudi istospolni pari uživajo pravico do družinskega življenja, priznava, da je: »razmerje istospolnega para v stabilnem in pre- danem razmerju po vsebini podobno razmerju para, ki sta različ- nega spola, zato morajo države tudi razmerja istospolnih parov pravno priznati in zaščititi«. 150 Kljub temu je ESČP v zadevi Schalk zaradi pomanjkanja evropskega konsenza državam članicam pri- znalo široko polje proste presoje, da vzpostavijo zakonodajne spremembe in določijo način pravne ureditve razmerja. 151 V zade- vi Vallianatos proti Grčiji je ESČP nato odločilo, da morajo države istospolnim parom omogočiti registracijo civilne skupnosti, ki so jo predvidele za pare različnega spola, saj v nasprotnem prime- ru kršijo načelo enakega obravnavanja v 14. členu EKČP. To še posebej velja v primeru, kadar istospolnim parom niso omogo- čile alternativne oblike pravnega priznanja. 152 V nedavni zadevi Oliari in ostali proti Italiji je ESČP že ugotovilo da večina evrop- skih držav, t.j. štiriindvajset od sedeminštiridesetih, istospolna partnerstva pravno priznava in razsodilo, da države podpisnice kršijo pravico do družinskega življenja istospolnih parov, kadar ne zagotovijo primerne pravne zaščite in priznanja njihovega raz- merja. 153 Poudarilo je, da je za spoštovanje pravice do družinskega 147 Prav tam, 46. odstavek 148 J. Akandji-Kombe, Positive obligations under the European Convention on Human Rights, 2007, str. 41, idr. 149 Pla in Puncernau proti Andori, št. 69498/01, 10. 10. 2006, 62. odstavek. 15 0 Schalk in Kopf proti Avstriji, št. 30141/04, 24. 6. 2010, 99. odstavek, Vallianatos in ostali proti Grčiji, št. 29381/09 in 32684/09, 7. 11. 2013, 78, 81. odstavek in Oliari in ostali proti Italiji, št. 18766/11 in 36030/11, 21. 7. 2015, 105. odstavek. 151 Schalk in Kopf proti Avstriji, št. 30141/04, 24. 6. 2010, 105, 108 -109. odstavek in I. Roagna, Protec- ting the right to respect for private and family life under the European Convention of Human Rights, 2012, str. 69. 15 2 Vallianatos in ostali proti Grčiji, št. 29381/09 in 32684/09, 7. 11. 2013, 89 - 90, 92. odstavek. 15 3 Oliari in ostali proti Italiji, št. 18766/11 in 36030/11, 21. 7. 2015, 178. odstavek. 94 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic življenja istospolnih parov ključnega pomena, da države pravno uredijo vsaj pravice, ki izhajajo iz partnerstva na področju lastni- štva, preživljanja ter dedovanja. 154 Po mnenju ESČP sta najprimer- nejša instituta za pravno priznanje istospolnih parov registrirana partnerska skupnost ali civilna zveza, čeprav imajo članice še ve- dno na voljo določeno polje proste presoje glede načina ureditve pravnega priznanja. 155 ESČP v vse večjem obsegu istospolnim pa- rom priznava tudi posamezne pravice na podlagi 8. člena v pove- zavi s pravico do enakega obravnavanja v 14. členu EKČP. 156 ESČP spolno usmerjenost namreč uvršča med okoliščino, za katero mo- rajo obstajati še posebno prepričljivi in tehtni razlogi, da bi drža- ve upravičile različno obravnavanje pri zagotavljanju človekovih pravic. 157 Dokazno breme se v tem primeru prenese na državo članico. 158 Odkar istospolni pari uživajo tudi pravico do družin- skega življenja, spolna usmerjenost ne sme biti več podlaga niti za različno obravnavanje pri dodeljevanju posameznih pravic iz dru- žinskih razmerij. 159 Na tem mestu so pomembne tudi odločitve na področju posvojitev istospolnih oseb. Države članice, ki omogo- čajo enostranske posvojitve samskim heteroseksualnim osebam, morajo pravico v enaki meri zagotoviti tudi posameznikom isto- spolne usmerjenosti. 160 Enako velja za možnost enostranske po- svojitve. 161 ESČP o pravici istospolnih parov do skupne posvojitve še ni odločalo, vendar države članice zaradi odsotnosti evropske- ga konsenza najverjetneje nimajo dolžnosti zagotavljanja skupnih posvojitev. 162 Zaradi priviligiranega položaja zakonske zveze v primerjavi z drugimi življenskimi skupnostmi, 8. člen v povezavi s 14. členom istospolnim in transeksualnim parom ne zagotavlja enakega pravnega statusa kot ga ima zakonska zveza. 163 Stališče ESČP je v tem primeru nenavadno, saj istospolni in transseksualni 15 4 Prav tam, 169. Primerjaj z Vallianatos in ostali proti Grčiji, št. 29381/09 in 32684/09, 7. 11. 2013, 81. odstavek. 15 5 Prav tam, 174. in 177. odstavek. 15 6 Schalk in Kopf proti Avstriji, št. 30141/04, 24. 6. 2010, 92. odstavek in K. Reid, A practitioner’s guide to the European convention on human rights, 2011, str. 315, 370. 157 E. B. proti Franciji, št. 43546/02, 22. 1. 2008, 91. odstavek, X proti Avstriji, št. 19010/07, 19. 2. 2013, 99. odstavek, Vallianatos in ostali proti Grčiji, št. 29381/09 in 32684/09, 7. 11. 2013, 77. odstavek. 15 8 X proti Avstriji, št. 19010/07, 19. 2. 2013, 141. odstavek. 15 9 E. Goosens v: A. L. Verbeke (urednik): Confronting the frontiers of family and succession law: liber amicorum, 2012, str. 639 idr. 160 E.B proti Franciji, št. 43546/02, 22. 1. 2008, 91 - 98. odstavek. Primerjaj z X proti Avstriji, št. 19010/07, 19. 2. 2013. 161 X proti Avstriji, št. 19010/07, 19. 2. 2013, 132, 153. Odstavek, idr. 162 C. Grabenwarter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 213. 163 G. Willems v: Werner Gephart (urednik): Family law and culture in Europe: developments, challen- ges and opportunities, 2014, str. 313, idr. 95 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... pari glede na sodno prakso ESČP nimajo pravice do sklenitve za- konske zveze. Tovrstna omejitev ne izhaja iz spola oseb, ki želita skleniti zakonsko zvezo, saj po mnenju ESČP pravica do poroke ni omejena na dve osebi nasprotnega spola. 164 Država istospolnim parom ni dolžna omogočiti sklenitve zakonske zveze, ker se pra- vica uveljavlja v skladu z nacionalno zakonodajo. 165 Na odločitev ESČP v največji meri vpliva odsotnost evropskega konsenza. 166 Dr- žave članice tako obdržijo široko polje proste presoje pri urejanju dostopa do sklenitve zakonske zveze in se jih ne more prisiliti, da iz razloga enakega obravnavanja omogočijo sklenitev zakonske zveze tudi za istospolne pare. 167 Zaradi pomanjkanja konsenza dr- žave prav tako niso zavezane dopustiti, da transseksualne osebe ohranijo zakonsko zvezo po operativni spremembi spola, saj to vodi do de facto priznanja istospolnih zakonskih zvez. 168 Dovolj je, da osebam, ki se podvržejo spremembi spola, omogočijo pre- oblikovanje zakonske zveze v registrirano skupnost istospolnih partnerjev ali katero drugo obliko pravno priznano razmerje, pri čemer je pomembno, da se tovrstno alternativno priznanje raz- merja po vsebini pravic pomembneje ne razlikuje od zakonske zveze in tako ne spremeni pravnega položaja transseksualnega para v preveliki meri. 169 3.3. Nekatere materialnopravne in druge pravice povezane z družinskim življenjem ESČP priznava, da družinsko življenje ne vključuje le družbe- nih, moralnih ali kulturnih razmerij, temveč nekatere interese ma- terialne narave. 170 Meni namreč, da država z dodelitvijo določenih finančnih ugodnosti za družine dokazuje spoštovanje »družinske- ga življenja«. 171 V zaščitno sfero pravice do družinskega življenja posledično sodijo pravica do plačanega starševskega dopusta in 164 Christine Goodwin proti Združenemu kraljestvu, št. 28957/95, 11. 7. 2002, 101. odstavek in Schalk in Kopf proti Avstriji, št. 30141/04, 24. 6. 2010, 60. Odstavek, F. G. Jacobs et. al., The European Con- vention on Human Rights, 2014, str. 358, idr. 165 Schalk in Kopf proti Avstriji, št. 30141/04, 24. 6. 2010, 60 - 64 odstavek in Oliari in ostali proti Italiji, št. 18766/11 in 36030/11, 21. 7. 2015, 21. 7. 2015, 191. odstavek. 166 Oliari in ostali proti Italiji, št. 18766/11 in 36030/11, 21. 7. 2015, 21. 7. 2015, 192. odstavek. 167 Schalk in Kopf proti Avstriji, št. 30141/04, 24. 6. 2010, 108. odstavek in Hämäläinen proti Finski, št. 37359/09, 16. 7. 2014, 71, 73 - 75. odstavek. 168 Hämäläinen proti Finski, št. 37359/09, 16. 7. 2014, I. Roagna, Protecting the right to respect for private and family life under the European Convention of Human Rights, 2012, str. 69 idr. 169 Hämäläinen proti Finski, št. 37359/09, 16. 7. 2014, 85 - 89. odstavek. 170 Serife Yigit proti Turčiji, št. 3976/05, 2. 11. 2010, 95. odstavek. 171 Glej K. O’Donnell, Protection of family life: Positive approaches and the ECHR, 1995, str. 273. 96 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic podobna starševska nadomestila, za katera je ESČP zavzelo stali- šče, da spodbujajo družinsko življenje in zato nujno vplivajo na način, na katerega je organizirano. 172 Čeprav se realizira šele po smrti člana družine, po mnenju ESČP poseben aspekt družinske- ga življenja predstavlja tudi dedovanje, kar se v zakonodajah ve- čine držav podpisnic Konvencije odraža v zagotavljanju nujnih deležev najbližjim krvnim sorodnikom. 173 Kadar se država odloči, da bo ustvarila pravno shemo omenjenih pravic, mora to storiti na način, ki je skladen s 14. členom Konvencije. 174 V okvir pravice do družinskega življenja sodijo tudi nekatere davčne in socialne ugodnosti za člane družine, kot je pravica do pokojnine po umr- lem družinskem članu 175 in celo enakopravna porazdelitev pokoj- ninskih pravic po razvezi zakonske veze 176 , ki pa so namenjene predvsem podpori institucije zakonske zveze. 177 3.4. Družinsko življenje med otroki in starši Sodišče kot enega najpomembnejših ciljev pravice do družin- skega življenja državi nalaga spoštovanje pravice starša in otroka do vzajemnega uživanja v družbi drug drugega. 178 Omenjena pra- vica staršev in otrok po mnenju ESČP predstavlja temeljni element družinskega življenja. 179 ESČP opozarja, da: »se lahko ukrepi, ki bi prekinil vezi med otrokom in njegovo družino uporabljajo le v iz- jemnih okoliščinah«. 180 Vsak državni ukrep, ki staršem preprečuje ali ovira uveljavljanje pravice do družinskega življenja z otrokom, pomeni prima facie poseg v družinsko življenje. 181 Pravica do dru- žinskega življenja je največkrat uporabljena določba v povezavi s 172 Konstantin Markin proti Rusiji, št. 30078/06-22. 3. 2012, 130. odstavek in Topčić-Rosenberg proti Hrvaški, št. 19391/11, 14. 11. 2013, 38. odstavek. 173 V okvir družinskega življenja po mnenju ESČP spada celo darilo na račun prihodnje dediščine ter oporoka. Glej Serife Yigit proti Turčiji, št. 3976/05, 2. 11. 2010, 95. odstavek in Marckx proti Belgiji, št. 6833/74, 13. 6. 1979, 52. odstavek. 174 Konstantin Markin proti Rusiji, št. 30078/06-22. 3. 2012, 130. odstavek in Petrovic proti Avstriji, št. 156/1996/775/976, 27. 3. 1998, 26 - 29. odstavek. 175 Shackell proti Združenemu Kraljestvu, št. 45851/99, 27. 4. 2000. Glej tudi Munoz Diaz proti Špa- niji, št. 49151/07, 8. 12. 2009, 65. odstavek, Burden proti Združenemu kraljestvu, št. 13378/05, 29. 4. 2008. Sodišče je zadevi Munoz Diaz in Burden sicer obravnavalo na podlagi pravice do spoštovanja premoženja po 1. členu 1. Protokola k EKČP. 176 Ammdjadi proti Nemčiji, št. 51625/08, 9. 3. 2010. 17 7 Glej 3.2. Zunajzakonska skupnost. 178 Ageyevy proti Rusiji, št. 7075/10, 9. 9. 2013, 119. odstavek in Gobec proti Sloveniji, št. 7233/04, 3. 10. 2013, 128. odstavek. 179 Saviny proti Ukrajini, št. 39948/06,18. 12. 2008, 47. odstavek, idr. 180 Manuello in Nevi proti Italiji, št. 107/10, 20. 1. 2015, 53. odstavek. 181 S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 541, idr. 97 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... človekovimi pravicami otrok. 182 EKČP je bila zasnovana s primar- no mislijo na odrasle, zato je ESČP namenom okrepiti otrokove pravice, priznalo pomen Konvencije o otrokovih pravicah. 183 Vse več pozornosti ESČP namenja največji koristi otroka, za katero določa, da je »ključnega pomena« 184 , »posebnega pomena« 185 ali »najvišjega pomena«. 186 ESČP je prepoznalo subjektivno naravo načela največje otrokove koristi, ki je odvisno od številnih oseb- nih okoliščin - starosti, zrelosti, prisotnosti oz. odsotnosti staršev, okolja in njegovih preteklih izkušenj in posebej poudarja, da je potrebno otrokovo korist presojati v vsakem primeru posebej. 187 Interesi otroka imajo v skladu s sodno rakso ESČP glede na nji- hovo naravo in težo prednost pred interesi staršev. ESČP se kljub temu ni odločilo za razlago načela, po kateri bi otrokovi koristi pripisalo absolutno najvišji pomen. 188 Prav tako pomemben de- javnik pri tehtanju med različnimi interesi so interesi staršev, zla- sti interes do redih osebnih stikov z otrokom. 189 3.4.1. Ločitev otroka iz družinskega okolja zaradi zagotovitve nadomestne vzgoje in varstva EKČP v okviru 3. in 8. člena, kot eno izmed temeljnih pravic otrok, določa pravico do zaščite pred zlorabami. 190 Med zaščito otrok pred zlorabami spada tudi obveznost odvzema otroka iz družinskega okolja staršev, kadar je potrebno zagotoviti otrokovo varnost in blaginjo. Država mora z ustrezno zakonodajo in prak- tičnimi ukrepi zagotoviti varstvo otrokovih koristi, vse od odvze- ma otroka iz ogrožajočega družinskega okolja, do primerne nado- mestne oskrbe v ustreznem zavodu ali pri nadomestni družni. 191 182 U. Kilkelly, Protecting children’s rights under the ECHR: the role of positive obligations, 2010, str. 245. 183 Prav tam, str. 261. 184 Ang. »crucial importance«. Glej Haase proti Nemčiji, št. 11057/02, 8. 4. 2004, 89. Odstavek. 185 Ang. »particular importance«. Glej Neulinger in Shuruk proti Švici, št. 41615/07, 6. 7. 2010, 135. odstavek. 186 Ang. »paramount importance«. Glej Jeunesse proti Nizozemski, št. 12738/10, 3. 10. 2014, 109. Odstavek. 187 Neulinger in Shuruk proti Švici, št. 41615/07, 6. 7. 2010, 138, 139. odstavek in Y. C. proti Združenem Kraljestvu, št. 4547/10, 24. 9. 2012, 135. odstavek. 188 Ang. »the paramount consideration«. Tako je načelo najvišjih otrokovih koristi opredeljeno v De- klaraciji OZN o otrokovih pravicah (1959), uporablja se tudi v pravu Združenega kraljestva. Glej C. Simmonds, Paramountcy and the ECHR - A conflict resolved?, 2012, str. 498 - 501. 189 V. proti Sloveniji, št. 26971/07-11. 12. 2011, 82. odstavek. Tako tudi K. O’Donnell, Protection of family life: Positive approaches and the ECHR, 1995, str. 270. 190 J. Masson, Fair Trials in Child protection, 2006, str. 18 in F. G. Jacobs et. al., The European Conven- tion on Human Rights, 2014, str. 340. 191 S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 807, idr. 98 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic Preverjanje ESČP o kršitvi pravice do družinskega življenja staršev ali/in otroka je trodelno in zadeva presojo odločitve za otrokov odvzem, način izvršitve ukrepa ter procesna jamstva. 192 Glede iz- hodiščne odločitve za otrokov odvzem ESČP državam dopušča široko polje proste presoje, saj izhaja iz stališča, da so države v najboljšem položaju, da podajo oceno o položaju vseh vpletenih ter otrokovi najboljši koristi, saj so z njimi v neposrednem stiku. 193 Odvzem otroka bo upravičen zgolj izjemoma, kadar obstaja resna in dokazana nevarnost, da bi starši otrokom škodovali. 194 Šteje se, da odvzem otroka temelji na ustreznih in zadostnih razlogih, ka- dar je odvzem najmanj interventen način za zaščito otroka 195 in je bila pred izvedbo predlaganega ukrepa narejena natančna ocena njegovega učinka na starše in otroke, ob izbranem ukrepu pa so pristojni organi preučili tudi obstoječe alternativne možnosti. 196 Odvzem otroka staršem ni upravičen zgolj iz razloga, da je otroka mogoče namestiti v okolje, ki je ugodnejše za njegov razvoj. 197 Nuj- ni odvzem otroka je sorazmeren ukrep v primeru, da je bila otroku storjena huda škoda, ali je v družinskem okolju resno ogrožen. 198 Zadostuje že utemeljen sum neposredne ogroženosti. 199 Nujni odvzem po mnenju Sodišča ni primeren ukrep, kadar ne gre za krizno situacijo, ampak dolgotrajne pomisleke glede primernosti staršev za vzgojo in varstvo otrok. 200 Napačna razlaga dokazov s strani medicinskih organov ali organov socialnega skrbstva, ko gre za nujni odvzem otroka, ne pomeni posega v pravico do dru- žinskega življenja staršev, v primeru, kadar se njihovi: »dobrona- merni in resnični pomisleki glede varnosti otrok nasproti članom družine izkažejo za napačne«. 201 Strožji presoji Sodišča je podvr- 192 U. Kilkelly, Children’s rights: A European perspective, 2004, str. 74 - 76. Posamezna zadeva se lahko nanaša na vse tri omenjene vsebinske sklope ali pa le na enega, odvisno od samih okoliščin primera. Za primer glej Saviny proti Ukrajini, št. 39948/06,18. 12. 2008, v kateri je ESČP obravnavalo vse tri vidike. 193 Haase proti Nemčiji, št. 11057/02, 8. 4. 2004, 89. odstavek, B. B. in F. B. proti Nemčiji, št. 18734/09 in 9424/11, 14. 3. 2013, 47. odstavek, Ageyevy proti Rusiji, št. 7075/10, 9. 9. 2013, 126. odstavek. 194 Haase proti Nemčiji, št. 11057/02, 8. 4. 2004, 92. odstavek, I. Roagna, Protecting the right to re- spect for private and family life under the European Convention of Human Rights, 2012, str. 38 in 70, idr. 195 F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 340. 196 Haase proti Nemčiji, št. 11057/02, 8. 4. 2004, 95. odstavek in D. Harris et. al., Law of the European Convention on Human Rights, 2014, str. 570. 197 Y. C. proti Združenem Kraljestvu, št. 4547/10, 24. 9. 2012, 134. odstavek in F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 340. 198 Saviny proti Ukrajini, št. 39948/06,18. 12. 2008, 50. odstavek. 199 S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 300. 200 Haase proti Nemčiji, št. 11057/02, 8. 4. 2004, 99. odstavek. Glej tudi C. Grabenwarter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 64. 201 M. A. K. in R.K. proti Združenem Kraljestvu, št. 45901/05 in 40146/06, 23. 3. 2010, 69. odstavek, 99 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... žen način izvedbe ukrepa in zagotavljanje procesnih jamstev. 202 Po sprejetju ukrepov za odvzem otroka morajo pristojni organi storiti vse, kar je v njihovi moči, za ponovno združitev otroka in starša. 203 Gre za dolžnost prizadevanja. 204 ESČP poudarja, da so od- nosi med starši in otroci temeljni vidik družinskega življenja, ki se ne prekine z odvzemom otroka v nadomestno vzgojo in varstvo. 205 Pri izpolnjevanju omenjene pozitivne obveznosti držav članic je ESČP še posebej pozorno na tri ključne vidike: način implementa- cije ukrepa, zagotavljanje stikov s starši in ukrepanje za ponovno združitev družine (rehabilitacija družine). 206 Način otrokove na- mestitve v javno varstvo mora ustrezati danim okoliščinam in ne sme oteževati vzdrževanja stikov s starši. 207 Nadomestno vzgojo in varstvo otroka je potrebno razumeti kot začasni ukrep, ki se mora prekiniti takoj, ko okoliščine to dovoljujejo. 208 Omejitev sti- kov s starši je mogoča le, kadar je utemeljena na največji koristi otroka. 209 Pristojne oblasti imajo obveznost rednega preverjanja in pregleda položaja družine ter sprejema ustreznih ukrepov za ponovno združitev z otrokom v primeru izboljšanja družinske si- tuacije. 210 ESČP posebej poudarja pomen pripravljalnega svetova- nja, saj združitev staršev z otroki, ki so nekaj časa živeli v javnem varstvu, potrebuje priprave. 211 Trajen odvzem otroka v obliki po- svojitve je upravičen zgolj izjemoma. ESČP poudarja, da je potreb- no posvojitev otroka obravnavati kot zadnjo možnost, kadar vsi razumni poskusi za spravo niso uspeli. 212 V primeru posvojitve je v ospredju tudi zahteva po vključenosti staršev v proces odloča- B. B. in F. B. proti Nemčiji, št. 18734/09 in 9424/11, 14. 3. 2013, 48. odstavek. 202 B. Dohrn, Something’s Happening Here: Children and Human Rights Jurisprudence in Two In- ternational Courts, 2006, str. 760, F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 340, idr. 203 V. proti Sloveniji, št. 26971/07, 11. 12. 2011, 83. odstavek, M. W. Janis et. al., European human rights law: text and materials, 2008, str. 218 - 219, idr. 204 S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 318 in K. Reid, A practitioner’s guide to the European convention on human rights, 2007, str. 245. 205 Olsson proti Švedski, št. 13441/87, 27. 11. 1992, 59. odstavek. 206 U. Kilkelly, Children’s rights: A European perspective, 2004, str. 74 - 76 in C. Grabenwarter, Euro- pean Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 196. 207 Olsson proti Švedski, št. 13441/87, 27. 11. 1992, 54. odstavek, F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 342, U. Kilkelly, Children’s rights: A European perspective, 2004, str. 75. 208 D. Harris et. al., Law of the European convention on human rights, 2014, str. 571,idr. 209 C. Grabenwarter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 196, idr. 210 S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 316 in 318. 211 D. Harris et. al., Law of the European convention on human rights, 2014, str. 571. 212 S. Harris-Short, Making and Breaking Family Life: Adoption, the State, and Human Rights, 2008, str. 31, S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 332, S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 860. 100 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic nja. 213 Sodna praksa v zvezi s posvojitvijo se v zadnjem času bolj nagiba k upoštevanju otrokove koristi kot vrhovnega načela (ang. »paramount«) in ne več toliko k usklajevanju interesov vseh vple- tenih, še posebej staršev. 214 3.4.1.1. Procesna jamstva ESČP najstrožje presoja spoštovanje procesnih pozitivnih ob- veznosti. Izpolnjevanje procesnih pozitivnih obveznosti ESČP mutatis mutandis zahteva tudi na drugih področjih družinskega življenja, kjer prepozna potrebo po pravičnem postopku. 215 Po- stopkovna jamstva, povezana z 8. členom, niso enaka jamstvom, ki jih zagotavlja pravica do poštenega sojenja v 6. členu EKČP, če- prav se Sodišče ob ugotovitvi kršitve 8. člena običajno ne spušča več v presojo 6. člena. 216 Procesna jamstva 8. člena zadevajo vsako odločitev v zvezi z otrokom, tako v upravnih kot sodnih postop- kih, povezujejo pa se s širšim namenom zagotavljanja ustreznega spoštovanja družinskega življenja. 217 Poudarek procesnega var- stva v 8. členu je na pravičnem postopku. 218 Države morajo star- šem zagotavljati pravico do sodelovanja v vseh postopkih, ki se nanašajo na razmerja z njihovimi otroki, do te mere, da je doseže- no učinkovito zavarovanje njihovih interesov. 219 Iz analize sodne prakse je bilo ugotovljeno, da ESČP od držav podpisnic zahteva spoštovanje naslednjih procesnih pozitivnih obveznosti: dostop do organov odločanja in možnost uporabe vseh dostopnih prav- nih sredstev 220 , zagotoviti ustrezno in zadostno dokazna podlago za odločitev (ESČP še posebej poudarja pomen ocene neodvisnih 213 Y. C. proti Združenem Kraljestvu, št. 4547/10, 24. 9. 2012, 145. odstavek. Glej tudi 135. odstavek. 214 Glej odločitev v zadevi Y. C. proti Združenem Kraljestvu, št. 4547/10, 24. 9. 2012. ESČP je odločilo, da nacionalni organi niso prekoračili polja proste presoje, ko so se kljub nasprotovanju matere in določenim izboljšavam v družinskih razmerah odločili za otrokovo posvojitev, saj je bila materi nudena pomoč skrbstvenih organov v zvezi z zlorabami in odvisnostjo od alkohola, a se na pomoč ni odzvala v ustrezni meri. 215 Postopkovna jamstva v okviru 8. člena so pomembna tudi v primeru zagotavljanja otrokovih sti- kov s starši in drugimi sorodniki ter zagotavljanja zdravega življenjskega okolja. Glej poglavje 3.6.5. Pravica do zdravega življenjskega okolja. 216 Izjemoma je mogoče, da bo Sodišče poleg kršitve procesnih jamstev 8. člena še vedno presojalo kršitev 6. člena, predvsem ko gre za kršitve specifičnih jamstev, ki jih zagotavlja ta člen, kot je na primer pravica do javne razglasitve odločitve, pravica do javne obravnave, enakost orožij ipd. Glej Moser proti Avstriji, št. 12643/02, 21. 9. 2006, 81 - 104. odstavek. 217 J. Masson, Fair Trials in Child protection, 2006, str. 18 in S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 312. 218 D. Harris et. al, Law of the European convention on human rights, 2014, str. 570, idr. 219 U. Kilkelly, The right to respect for private and family life: a guide to the implementation of Article 8 of the European Convention on Human Rights, 2001, str. 55. 220 J. Masson, Fair Trials in Child protection, 2006, str. 18, L. Lavrysen v: Yves Haeck in Eva Brems (urednik): Human rights and civil liberties in the 21st century, 2014, str. 121, idr. 101 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... strokovnih izvedencev psihološke oziroma psihiatrične stroke o otrokovi koristi) 221 , omogočiti vpogled v vse vloge in dokaze ter zbrane osebne podatke, ki so podlaga odločanju, ter možnost iz- jave 222 , dolžnost obveščanja o pomembnih odločitvah in ukrepih v zvezi z otrokom 223 , zagotoviti možnost izraziti stališča in po- membne interese 224 , omogočiti participacijo otroka v postopkih odločanja, če je to primerno glede na otrokovo starost in zrelost 225 , hitro in učinkovito vodenje postopkov 226 in zagotoviti pravico do pravnega zastopanja 227 3.4.2. Spori o vzgoji in varstvu ter stikih ESČP načela, ki jih je skozi sodno prakso razvilo za primere ločitve otroka iz družinskega okolja zaradi zagotovitve nadome- stne vzgoje in varstva in niso posebej povezana z otrokovim od- vzemom, razširilo na področje zasebne sfere zagotavljanja vzgoje in varstva ter stikov. 228 Razlika je predvsem v tem, da ESČP ome- njene primere običajno presoja kot morebitne kršitve pozitivnih obveznosti. 229 Dodelitev otroka v varstvo in vzgojo enemu staršu neizbežno poseže v pravico do spoštovanja družinskega življe- nja drugega starša. 230 V praksi ni veliko zadev, v katerih bi ESČP ugotovilo kršitev Konvencije zaradi odločitve o vzgoji in varstvu, saj članicam priznava široko polje proste presoje. 231 V pravico do družinskega življenja vpletenih nesorazmerno posežejo zgolj iz- razito arbitrarne odločitve pristojnih oblasti ali kadar so bili spre- 221 Saviny proti Ukrajini, št. 39948/06, 18. 12. 2008, 56. odstavek, Ageyevy proti Rusiji, št. 7075/10, 9. 9. 2013, 145, 149. odstavek, K. Reid, A practitioner’s guide to the European convention on human rights, 2007, str. 244. 222 T. P in K. M proti Združenem Kraljestvu, št. 28945/95, 10. 5. 2001, 82. odstavek, C. Grabenwarter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 228, idr. 223 S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 313, idr. 224 T. P in K. M proti Združenem Kraljestvu, št. 28945/95, 10. 5. 2001, 72. odstavek, D. Harris et. al., Law of the European convention on human rights, 2014, str. 570, idr. 225 C. Grabenwarter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 226 in F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 342. 226 Olsson proti Švedski, št. 13441/87, 27. 11. 1992, 103. odstavek, Haase proti Nemčiji, št. 11057/02, 8. 4. 2004, 60. odstavek, X. proti Sloveniji, št. 40245/10, 28. 6. 2012, 85. odstavek. 227 Moser proti Avstriji, št. 12643/02, 21. 9. 2006, 72. odstavek in K. Reid, A practitioner’s guide to the European convention on human rights, 2007, str. 241 228 Hokkanen proti Finski, št. 19823/92, 23. 9. 1994, 55. odstavek in Gluhaković proti Hrvaški, št. 21188/09, 12. 4. 2011, 56. odstavek. 229 Mustafa in Armagan Akin proti Turčiji, št. 4694/03, 6. 4. 2010, 21. odstavek in Gluhaković proti Hrvaški, št. 21188/09, 12. 4. 2011, 55. odstavek. 230 Glej U. Kilkelly, 2001, str. 50 in C. Grabenwarter, 2014, str. 201. 231 Sahin proti Nemčiji, št. 30943/96, 8. 7. 2003, 65. odstavek, Schneider proti Nemčiji, št. 17080/07, 15. 9. 2011, 94. odstavek, Trdan in Č. proti Sloveniji, št. 28708/06, 7. 12. 2010, 89. Odstavek, idr. 102 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic gledani pomembni interesi in pravice pritožnikov. 232 Načelo ena- kosti mora biti vrhovno vodilo, ko gre za odločanje o otrokovi skrbi. Države lahko pri odločanju o otrokovi vzgoji in varstvu na strani staršev upoštevajo okoliščine, ki so povezane z zagotavlja- njem otrokove najboljše koristi. 233 ESČP strožje kot odločitev o otrokovi vzgoji in varstvu nadzira morebitne dodatne omejitve, kot so omejitve pravice do stikov in zagotavljanje procesnih jam- stev. Tipični primeri, ki se pojavljajo pred ESČP, so primeri, v ka- terih eden izmed staršev neutemeljeno omejuje otrokove stike z drugim staršem. ESČP poudarja, da pravica do stikov izvira iz starševstva in spada v področje pravice do spoštovanja družin- skega življenja v 8. členu. 234 V skladu z ustaljeno sodno prakso: »8. člen vključuje pravico staršev, da ukrepajo za ponovno združitev z otroki ter obveznost nacionalnih oblasti, da ponovno združitev omogočijo«. 235 Odločilnega pomena je, da so pristojni organi spre- jeli vse potrebne ukrepe za uveljavitev starševske pravice do sti- kov, kot se lahko od njih razumno pričakuje glede na okoliščine posameznega primera. 236 ESČP od držav članic prav pri tem zah- teva, da uskladijo nasprotujoče si interese staršev ob upoštevanju najboljše otrokove koristi, ki glede na naravo in resnost prevlada nad interesi staršev. 237 Iz sodne prakse izhaja, da imajo otroci ob določeni stopnji zrelosti zagotovo odločilno vlogo pri določitvi narave in obsega stikov. 238 Siljenje zrelega otroka v stike proti nje- govi volji, po mnenju ESČP posega celo v otrokovo pravico do za- sebnega življenja. 239 Pomembno je, da so se pristojni organi pred odločitvijo prepričali, ali so otrokove želje resnično plod njegove 232 Mustafa in Armagan Akin proti Turčiji, št. 4694/2003, 6. 4. 2010 in U. Kilkelly, The right to respect for private and family life: a guide to the implementation of article 8, 2001, str. 50. 233 Ismailova proti Rusiji, št. 37614/02, 29. 11. 2007, K. Reid, A practitioner’s guide to the European convention on human rights, 2011, str. 310 in M. W. Janis et. al., European human rights law: text and materials, 2008, str. 419. 234 Z. proti Sloveniji, št. 43155/05, 30. 11. 2010, 139. odstavek, Eberhard in M. proti Sloveniji, št. 8673/05 in 9733/05, 1. 12. 2009, 125. odstavek, Mustafa in Armagan Akin proti Turčiji, št. 4694/03, 6. 4. 2010, 28. odstavek. 235 Hokkanen proti Finski, št. 19823/92, 23. 9. 1994, 55. odstavek, S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 763, idr. 236 Hokkanen proti Finski, št. 19823/92, 23. 9. 1994, 58. odstavek, P. Van Dijk et. al, Theory and prac- tice of the European convention on human rights, 2006, str. 697,idr. 237 Diamante in Pelliccioni proti San Marinu, št. 32250/08, 27. 9. 2011, 173 - 176. odstavek in Mustafa in Armagan Akin proti Turčiji, št. 4694/03, 6. 4. 2010, 22. odstavek. 238 Hokkanen proti Finski, št. 19823/92, 23. 9. 1994, 37, 61. odstavek. V zadevi Hokkanen se je ESČP strinjalo z odločitvijo finskih sodišč, da bi bilo stike med očetom in odtujeno 12 letno hčerko nemogo- če izvajati proti hčerkinim željam. Glej tudi F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 342. 239 Gobec proti Sloveniji, št. 7233/04, 3. 10. 2013, 133. odstavek. 103 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... samostojne volje. 240 Pristojni državni organi pri odločanju kljub temu ne smejo zanemariti interesov obeh staršev. 241 ESČP celovi- to preuči postopek odločanja. 242 Največjo pozornost v postopkih, ki zadevajo razmerja med starši in otroki, ESČP namenja hitrosti odločanja. 243 Pristojni organi imajo pozitivno obveznost hitrega in učinkovitega vodenja postopkov. ESČP se zaveda, da se vezi med posamezniki v dolgih obdobjih brez kontaktov skrhajo in otrokove koristi se lahko spremenijo. 244 Pristojni organi morajo ravnati s posebno skrbnostjo (ang. »exeptional diligence«), saj lah- ko sicer nastanejo posledice, ko čas de facto določi smer otrokove koristi. 245 To ne velja le za postopke, v katerih sodišča odločajo o vzgoji in varstvu otrok ter o stikih, temveč tudi za postopke, ki se nanašajo na izvrševanje sodb ali sklepov. 246 ESČP še posebej pou- darja, da morajo nacionalne oblasti: »storiti vse, kar je mogoče od njih razumno pričakovati glede na okoliščine posamezne zadeve, da bi dosegle prisilno izvršitev stikov«. 247 Za izpolnitev tovrstne pozitivne obveznosti ESČP dovoljuje celo uporabo prisilnih ukre- pov zoper starša, ki neutemeljeno omejuje stike otroka z drugim roditeljem oz. družinskim članom in zoper katerega drugi ukrepi niso bili učinkoviti. 248 Velikokrat stikov med staršem in otrokom ni mogoče vzpostaviti takoj, še posebej kadar je otrok dalj časa živel z enim izmed staršev ali katero drugo osebo, z drugim star- šem pa ni imel stikov. ESČP v tem primeru zahteva pozitivno de- lovanje organov socialnega skrbstva, ki morajo nuditi pomoč pri vzpostavljanju stikov in zagotoviti ustrezne pripravljalne ukrepe za sklenitev sporazuma glede otrokovih stikov. Narava in obseg ukrepov bosta odvisna od okoliščin zadeve, pomembno pa je, da pristojni organi naredijo vse, da zagotovijo sodelovanje vseh 240 Prav tam, 138. odstavek. 241 S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 245. 242 Furman proti Sloveniji in Avstriji, št. 16608/09, 5. 2. 2015, 100. odstavek. 243 F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 344. 244 S. I. proti Sloveniji, št. 45082/05, 13. 10. 2011, 69. odstavek, Z. proti Sloveniji, št. 43155/05, 30. 11. 2010, 144. odstavek, Gobec proti Sloveniji št. 28275/06, 26. 4. 2012. 150. Odstavek, idr. 245 Furman proti Sloveniji in Avstriji, št. 16608/09, 5. 2. 2015, 110. odstavek, Z. proti Sloveniji, št. 43155/05, 30. 11. 2010, 142, U. Kilkelly, The right to respect for private and family life: a guide to the implementation of Article 8 of the European Convention on Human Rights, 2001, str. 55, idr. 246 Furman proti Sloveniji in Avstriji, št. 16608/09, 5. 2. 2015, 110. odstavek, Ignaccolo Zenide proti Romuniji, št. 31679/96, 25. 1. 2000, 102. odstavek, S. Harris-Short, J. Miles, Family law: text, cases, and materials, 2011, str. 807. 247 Hokkanen proti Finski, št. 19823/92, 23. 9. 1994, 58. odstavek, 149. odstavek, Eberhard in M. proti Sloveniji, št. 8673/05 in 9733/05, 1. 12. 2009, 128. odstavek, S. I. proti Sloveniji, št. 45082/05, 13. 10. 2011, 69. odstavek. 248 Z. proti Sloveniji, št. 43155/05, 30. 11. 2010, K. proti Sloveniji, št. 41293/05, 7. 7. 2011, 144. odstavek, Trdan in Č. proti Sloveniji, št. 28708/06, 7. 12. 2010, 92. odstavek. 104 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic vpletenih. Tudi ta zahteva ni absolutna, saj morajo pristojni orga- ni upoštevati interese vseh udeležencev, predvsem pa otroka. 249 ESČP pozitivno obveznost ponovne združitve otroka v primerih starševske »ugrabitve« povezuje z zahtevami Konvencije o civil- nopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (v nadaljevanju Haaška konvencija). 250 V začetnih primerih sodne prakse je imelo ESČP strog pristop v povezavi z izpolnjevanjem obveznosti Haa- ške konvencije in je običajno ugotovilo kršitev pravice do družin- skega življenja, kadar države niso uspele z odredbo o vrnitvi otro- ka po Haaški konvenciji. 251 Po zadevi Neulinger in Shuruk proti Nizozemski je ESČP pomembno spremenilo pristop odločanja. 252 Meni, da se načelo otrokove takojšnje vrnitve ne more uporabljati »samodejno in mehansko«, zato so države članice pred odredbo o vrnitvi otroka dolžne opraviti celovito presojo, ali je vrnitev v otrokovo korist. 253 ESČP za oceno sorazmernosti ukrepa prisilne vrnitve otroka presoja resnost težav, na katere bi lahko otrok na- letel v namembni državi oz. državi »vrnitve« ter najboljše koristi in dobrobit otroka. 254 Stališče ESČP je, da prav takšen namen zasle- duje tudi sama Haaška konvencija, ko v 13. b členu pristojnemu organu omogoča, da ne izpolni zahteve za takojšnjo vrnitev neza- konito odpeljanega otroka v domovino in omogoči, da o varstvu in vzgoji ter stikih odloči sodišče otrokovega stalnega prebivali- šča, če obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve iz- postavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi, ali kako drugače postavljen v neugodni položaj. 255 3.5. Družinsko življenje tujcev ESČP poudarja, da imajo države kot: »suvereni subjekti medna- rodnega prava in v okviru mednarodnih pogodbenih obveznosti 249 Gluhaković proti Hrvaški, št. 21188/09, 12. 4. 2011, 57. odstavek, A. E. Shoenberger, Alternative visions of the family: the European constitutional perception of family law: comparison with Ameri- can jurisprudence, 2009, str. 428, S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 248. 250 Večina članic Sveta Evrope je njenih podpisnic, zato ESČP meni, da je v položaju, ko lahko presodi, ali so odločitve državnih organov izhajajoč iz Haaške konvencije v skladu z EKČP. D. Harris et al., Law of the European Convention on Human Rights, 2009, str. 392 – 393. 251 Po L. Walker, The Impact of the Hague Abduction Convention on the Rights of the Family In the Case-law of the European Court of Human Rights and the UN Human Rights Committee: The Danger of Neulinger, 2010, str. 651. 252 Neulinger in Shuruk proti Švici, št. 41615/07, 6. 7. 2010, 6. 7. 2010. 253 X proti Latviji, št. 27853/09, 26. 11. 2013, 98. odstavek, F. G. Jacobs et. al., The European Conven- tion on Human Rights, 2014, str. 345, idr. 254 Neulinger in Shuruk proti Švici, št. 41615/07, 6. 7. 2010, 6. 7. 2010, 138, 139. in 146. odstavek. 255 X proti Latviji, št. 27853/09, 26. 11. 2013, 118. odstavek. 105 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... pravico do nadzorovanja vstopa in priseljevanja tujcev na svoje ozemlje«. 256 Kljub temu se lahko pojavi vprašanje, ali ukrepi, kot so ne-izdaja dovoljenj za bivanje, izročitev, izgon ali zavrnitev vstopa, kršijo pravico posameznikov do družinskega življenja ali katere druge konvencijske pravice. 257 Politika izvajanja migracij- ske kontrole je tesno povezana s socialno in ekonomsko politiko države ter zagotavljanjem »državne in javne varnosti«, pri čemer imajo države članice široko polje proste presoje. 258 Razplet pri- tožb v zvezi s pravico do družinskega življenja tujcev je tako veči- noma v korist držav članic. Primere pred ESČP lahko razdelimo v dve poglavitni skupini, odvisno od tega, ali od države zahtevajo izpolnjevanje negativnih ali pozitivnih obveznosti. Pravica do za- ščite družinske celovitosti za državo pozitivno obveznost, kadar mora tujcu na svojem ozemlju dovoliti vstop v primeru združitve družine (ang. »family reunification«) ali prebivanje oz. ureditev pravnega statusa družine (ang. »family regularisation«) in nega- tivno obveznost v primeru, ko mora opravičiti izgon ali izročitev tujca in s tem poseže v družinsko celovitost ali tujčevo zasebno življenje. ESČP v okviru pravice do družinskega življenja vzpo- stavlja pozitivno obveznost držav članic, da mladoletnikom brez spremstva 259 posvetijo posebno pozornost ter zagotovijo njihovo združitev s starši. 260 3.5.1. Združitev družine in ureditev položaja družine (regularizacija) ESČP se v okviru pozitivnih obveznosti pravice do družinske- ga življenja srečuje z vprašanjem, ali imajo države podpisnice na podlagi 8. člena dolžnost, da družinskim članom dovolijo vstop (ponovno združitev družine) 261 ali prebivanje na državnem oze- 256 Gül proti Švici, št. 23218/94, 19. 2. 1996, 38. odstavek, Tuquabo-Tekle in ostali proti Nizozemski, št. 60665/00, 1. 12. 2005, 43. odstavek, Berisha proti Švici, št. 948/12, 30. 7. 2013, 49. odstavek, K. O’Donnell, Protection of family life: Positive approaches and the ECHR, 1995, str. 267. 257 Pravica do celovitosti družine, ki je zaščitena z mednarodnim pravom, ni omejena le na državlja- ne. Glej G. Cvetić, Immigration Cases in Strasbourg: The Right to Family Life Under Article 8 of the European Convention, 1987, str. 647 in EKČP, 3. člen 4. Protokola. 258 D. Thym, Respect for Private and Family Life under Article 8 ECHR in Immigration Cases: A Hu- man Right to Regularize Illegal Stay?, 2008, str. 96, idr. 259 Mladoletniki brez spremstva so osebe, ki so brez spremstva staršev, skrbnika ali druge odrasle ose- be, ki je odgovorna zanje v skladu z zakonom ali običaji. 260 Mubilanzila Mayeka in Kaniki Mitunga proti Belgiji, št. 13178/03, 12. 10. 2006 in R. T. Mrazik in A. Shoenholtz, Protecting and promoting the human right to respect for family life: treaty – based reform and domestic advocacy, 2010, str. 658. 261 Tuquabo-Tekle in ostali proti Nizozemski, št. 60665/00, 1. 12. 2005 v zvezi z otroki in Biao proti Danski, št. 38590/10, 25. 3. 2014 v zvezi s starši. 106 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic mlju (ureditev položaja družine oz. regularizacija) 262 z namenom, da se pridružijo ali ostanejo z ožjimi družinskimi člani, ki že prebi- vajo v državi članici. 263 Iz sodne prakse ESČP izhaja, da imajo drža- ve le v izjemnih okoliščinah obveznost ugoditi prošnjam, katerih namen je pridobiti dovoljenje za nastanitev na državnem ozemlju ali prošnjam za skupno prebivanje. 264 Polje proste presoje držav članic bo zoženo le v primeru, kadar lahko pritožniki dokažejo obstoj nepremostljivih ovir, ki preprečujejo, da bi družinsko ži- vljenje uresničevali v državi izvora. 265 Sodišče namreč varuje zgolj družinsko življenje, ne pa družinsko življenje v točno določeni dr- žavi. 266 Merila odločanja ESČP se razlikujejo glede na to, ali prime- ri zadevajo izdajo dovoljenja za prebivanje otrokom ali odraslim osebam. ESČP običajno ni naklonjeno izdaji dovoljenja za prebi- vanje otroku ali združitvi s starši, še posebej, kadar odhod staršev v tujino ni posledica spleta neizogibnih okoliščin, temveč rezultat njihove samostojne volje. 267 Tudi okoliščina, da so starši izvorno državo zapustili zaradi resnične grožnje mučenja ali nečloveške- ga ravnanja, sama zase še ne utemeljuje združitve z otrokom oz. regularizacije v okviru pravice do družinskega življenja. 268 Otrok, ki je ob prostovoljni selitvi staršev ostal v izvorni držav, ima glede na sodno prakso ESČP izjemoma pravico do združitve oz. pravico do zakonitega prebivališča v državi gostiteljici v primeru, kadar so se staršema v tej državi rodili otroci, ki so njeni državljani in nimajo družbenih vezi z izvorno državo. 269 Za primere zahtev po ureditvi pravnega statusa odraslim osebam in združitev zakoncev je ESČP izoblikovalo posebna merila, ki jih upošteva pri presoji sorazmernosti državnega posega v družinsko življenje. 270 8. člen 262 Berisha proti Švici, št. 948/12, 30. 7. 2013 v zvezi z otroki in Omoregie in ostali proti Norveški, št. 265/07, 31. 7. 2008 v zvezi s starši. 263 I. Roagna, Protecting the right to respect for private and family life under the European Convention of Human Rights, 2012, str. 90. 264 B. Hart, Love Thy Neighbour: Family Reunifi cation and the Rights of Insiders, 2009, str. 237, idr. 265 Gül proti Švici, št. 23218/94, 19. 2. 1996. 38 - 42. odstavek, Jeunesse proti Nizozemski, št. 12738/10, 3. 10. 2014, 107. odstavek, Migration and International Human Rights Law, 2014, str. 86, C. Murphy, The Concept of Integration in the Jurisprudence of the European Court of Human Rights, 2010, str. 39. 266 Berisha proti Švici, št. 948/12, 30. 7. 2013, 59. odstavek. 2 67 Berisha proti Švici, št. 948/12, 30. 7. 2013, 59. odstavek, F. Staiano, Good Mothers, Bad Mothers: Transnational Mothering in the European Court of Human Rights’ Case Law, 2013, str. 163, 166, 175, idr. 268 Primerjaj Gül proti Švici, št. 23218/94, 19. 2. 1996 in Tuquabo-Tekle in ostali proti Nizozemski, št. 60665/00, 1. 12. 2005. Glej tudi Berisha proti Švici, št. 948/12, 30. 7. 2013, 59. odstavek. 269 Tuquabo-Tekle in ostali proti Nizozemski, št. 60665/00, 1. 12. 2005 in Sen proti Nizozemski, št. 31465/96, 21. 12. 2001. 270 Sodišče ugotavlja; do kakšne mere se je družinsko življenje dejansko pretrgalo, vezi tujca z državo članic, ali obstajajo nepremostljive ovire, da bi družina živela v državi izvora enega ali več izmed 107 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... EKČP ne varuje izbire prebivališča, zato države članice na svoje ozemlje niso dolžne sprejeti tujega zakonca svojega državljana. Sodišče v zadevah, v katerih presodi, da gre za izbiro prebivališča, šteje, da ni prišlo do kršitve in ne nadaljuje s presojo zadeve 271 Do kršitve pravice do družinskega življenja lahko izjemoma pride le v primeru, kadar je edino zakonito prebivališče, kjer bi se lahko zakonca oz. partnerja ustalila, v državi, ki z njima ni povezana. 272 Izredno strogi presoji ESČP so podvrženi tudi primeri ureditve pravnega statusa v državi gostiteljici zaradi ohranitve družinske celovitosti. 273 To velja še posebej v primeru, kadar ESČP ugotovi, da so bile težave priseljevanja, s katerimi se srečuje družina, pre- verljive že v času nastanka družinskega razmerja. 274 Izjemne oko- liščine, v katerih izselitev tujega družinskega ni bila združljiva z 8. členom je ESČP ugotovilo na primer v zadevi Jeunesse proti Nizo- zemski. 275 Pritožnica v tej zadevi je kratek čas že imela državljan- stvo države gostiteljice 276 , in je bila ključna oseba, ki je skrbela za otroke v zgodnjem otroštvu, ki z državo materinega državljanstva niso imeli nobenih povezav 277 , nacionalne oblasti pa so 16 let do- puščale, da pritožnica biva na državnem ozemlju ne da bi v tem času zoper njo uvedle kazenski pregon, čeprav so bile vse prito- žničine vloge za stalno prebivanje zavrnjene. 278 3.5.2. Ohranitev družinske celovitosti ESČP je obravnavalo tudi številne pritožbe glede združljivosti pravice do družinskega in zasebnega življenja z izgonom migran- članov družine, obstajajo dejavniki za omejevanje priseljevanja (na primer zgodovina kršitev zako- nodaje o priseljevanju), pomisleki javnega reda kažejo v korist izključitve iz države, ali je družinsko življenje je nastalo v času, ko so se osebe zavedale, da je priseljenski status enega izmed njih takšen, da je obstoj družinskega življenja že od samega začetka negotov. Kadar je tako, bo izselitev tujega družinskega člana nezdružljiva z 8. členom le v izjemnih okoliščinah. Glej Omoregie in ostali proti Norveški, št. 265/07, 31. 7. 2008, 57. odstavek, Biao proti Danski, št. 38590/10, 25. 3. 2014, 53. odsta- vek, Jeunesse proti Nizozemski, št. 12738/10, 3. 10. 2014, 107. Odstavek, idr. 271 D. Stevens, Asylum-seeking families in current legal discourse: a UK perspective, 2010, str. 10, B. Hart, Love Thy Neighbour: Family Reunifi cation and the Rights of Insiders, 2009, str. 251, idr. 272 G. Cvetić, Immigration Cases in Strasbourg: The Right to Family Life Under Article 8 of the Europe- an Convention, 1987, str. 649. Cvetić obravnava zadevo X proti Združenemu Kraljestvu, št. 5301/71, 3. 10. 1973. 273 I. Roagna, Protecting the right to respect for private and family life under the European Convention of Human Rights, 2012, str. 92. 274 Abdulaziz, Cabales in Balkandali proti Združenem Kraljestvu, št. 9214/80; 9473/81; 9474/81, 28. 5. 1985, 66 - 69. odstavek, Rodrigues da Silva and Hoogkamer proti Nizozemski, št. 50435/99, 31. 1. 2006, 43. odstavek, idr. 275 Jeunesse proti Nizozemski, št. 12738/10, 3. 10. 2014. 276 Prav tam, 115. odstavek. 277 Prav tam, 117. odstavek in 119. odstavek. 278 Prav tam, 116. odstavek. 108 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic ta zaradi storitve hujših kaznivih dejanj. V tovrstnih primerih je ESČP bolj pripravljeno zaščititi družinsko (in zasebno) življenje tujca kot v zadevah združitve. 279 Posebnost sodne prakse na tem področju je ožja razlaga družinskega življenja. 280 Pritožnikom je namreč zagotovljeno varstvo pred izgonom iz države gostiteljice tudi na podlagi pravice do zasebnega življenja. Celota družbenih vezi med »ustaljenimi« priseljenci in skupnostjo, v kateri živijo, predstavlja sestavni del zasebnega življenja v smislu 8. člena. 281 Sodišče pod to pravico posebej varuje t.i. »ustaljene priseljence« (ang. »settled migrants«), ki so dobro integrirani v družbo drža- ve gostiteljice oz. imajo z državo gostiteljico tesne družbene ve- zi. 282 ESČP je pojasnilo, da se izraz »ustaljeni« priseljenec običaj- no uporablja za priseljence, ki imajo v državi gostiteljici veljavno podlago za prebivanje. 283 Pri dokazovanju tesnih družbenih vezi je najpomembnejši dejavnik trajanje tujčevega prebivanja na oze- mlju države gostiteljice, saj kaže na intenzivnost vezi, ki jih je po- sameznik vzpostavil s to državo. 284 Sodišče je po številnih kritikah na račun nepredvidljivega pravnega odločanja tudi za omenjene zadeve izoblikovalo trdnejša pravila, ki pojasnjujejo splošni pri- stop k presoji sorazmernosti državnega posega v družinsko ži- vljenje. 285 ESČP poudarja, da so dejavniki, ki jih mora preučiti za oceno sorazmernosti ukrepa izgona enaki ne glede na to ali bo odločalo na podlagi pravice do zasebnega ali družinskega življe- 279 B. Hart, Love Thy Neighbour: Family Reunifi cation and the Rights of Insiders, 2009, str. 246, H. Lambert v: Edward Elgar (urednik): Research Handbook on International Law and Migration, 2014, str. 209, idr. 280 Y. Ronen, The ties that bind: family and private life as bars to the deportation of immigrants, 2012, str. 288, F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 394, idr. 281 A. A. proti Združenem Kraljestvu, št. 8000/08, 20. 9. 2011, 49. odstavek, Mustafa Kurić in ostali proti Sloveniji, št. 26828/06, 352. odstavek, Slivenko proti Latviji, št. 48321/99, 9. 10. 2003, 96. od- stavek. 282 Y. Ronen, The ties that bind: family and private life as bars to the deportation of immigrants, 2012, str. 294. 283 Jeunesse proti Nizozemski, št. 12738/10, 3. 10. 2014, 104. odstavek. 284 C. Steinorth, Uner v. The Netherlands: Expulsion of Long-Term Immigrants and the Right to Respect for Private and Family Life, 2008, str. 191, idr. 285 ESČP pri presoji upošteva; naravo in težo kaznivega dejanja, dolžino oz. čas prebivanja v državi, iz katere pritožniku grozi izgon, čas, ki je pretekel od storitve kaznivega dejanja, in pritožnikovo ve- denje v tem obdobju, državljanstvo vseh vpletenih oseb, družbena, kulturna, družinska povezanost s toženo državo in državo, kamor je bil pritožnik izgnan, pritožnikov družinski položaj: dolžina zakonske zveze in drugi dejavniki, ki kažejo na učinkovitost družinskega življenja, ali je zakonec oz. partner vedel za kaznivo dejanje v času, ko se je odločal za skupno življenje, ali imata partnerja/ zakonca otroke in če jih imata, njihova starost, resnost težav, s katerimi bi se v primeru izgona moral soočiti partner interes in blaginja otrok, zlasti morebitne težave, s katerimi bi se morali soočiti zaradi pritožnikovega izgona. Glej A. A. proti Združenem Kraljestvu, št. 8000/08, 20. 9. 2011, 57. odstavek; A. W. Khan proti Združenem Kraljestvu, št. 47486/06, 12. 1. 2010, 39. odstavek. 109 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... nja. 286 Teža, ki jo ESČP nameni posameznemu merilu, je odvisna predvsem od okoliščin posamezne zadeve. 287 Iz meril izhaja, da je treba uravnovesiti predvsem dejavnike tujčeve integracije s težo storjenega kaznivega dejanja. Sodna praksa kaže, da je Sodišče hi- tro pripravljeno odločiti v korist »ustaljenih priseljencev«, ki lahko dokažejo močne družinske in/ali družbene vezi z državo članico, če le ne gre za storilce posebej hudih kaznivih dejanj. 288 Poseb- nost sodne prakse v zvezi izgonom je nesoglasje znotraj samega Sodišča, kako obravnavati t.i. tujce »druge generacije« (ang. »long- term immigrants«). 289 Gre za priseljence, ki so se bodisi rodili v gostujoči državi bodisi v državi živijo že od otroštva, kjer so se tudi šolali in imajo poleg družinskih vezi tudi tesne vezi z državo gostiteljico. 290 ESČP v tovrstnih primerih praviloma oceni, da bi izgon pomenil kršitev 8. člena EKČP, vendar tudi za tujce »druge generacije« ne določa univerzalne pravice do prebivanja v drža- vi. 291 Sodišče se ni odločilo za takšno rešitev zaradi bojazni, da bi to preveč omejilo suverene pravice držav članic in poudarja, da 8. člen za nobeno kategorijo tujcev ne zagotavlja absolutne zaščite pred izgonom. 292 ESČP je naklonjeno interesom pritožnikov po ohranitvi družinskega življenja v državi gostiteljici tudi primeru, da so storili kazniva dejanja kot mladoletniki 293 , gre zgolj za manjše prekrške 294 in v primeru tujčeve uspešne rehabilitacije v obdobju od storitve kaznivega dejanja. 295 ESČP je nasprotno bolj naklonje- no interesu države, kadar so tujci storili hujša kazniva dejanja 296 , kadar izgon iz države velja le za krajše obdobje ali pa je predvide- 286 A. A. proti Združenem Kraljestvu, št. 8000/08, 20. 9. 2011, 49. odstavek in C. Steinorth, Uner v. The Netherlands: Expulsion of Long-Term Immigrants and the Right to Respect for Private and Family Life, 2008, str. 191. 287 S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 18. 288 H. Lambert v: Edward Elgar (urednik): Research Handbook on International Law and Migration, 2014, str. 209. 289 C. Murphy, The Concept of Integration in the Jurisprudence of the European Court of Human Rights, 2010, str. 36. 290 Z izrazom »migranti za daljše obdobje« (ang. »long-term immigrants«) označujemo osebe, ki se v državo gostiteljico preseli za daljše obdobje, tako da ta država dejansko postane njihova nova država prebivališča. 291 M. E proti Danski, 58363/10, 8. 7. 2014, Y. Ronen, The ties that bind: family and private life as bars to the deportation of immigrants, 2012, str. 288 – 289, idr. 292 A. W. Khan proti Združenem Kraljestvu, št. 47486/06, 12. 1. 2010, 39. odstavek. 293 Glej I. Roagna, Protecting the right to respect for private and family life under the European Con- vention of Human Rights, 2012, str. 85 in A. A. proti Združenem Kraljestvu, št. 8000/08, 20. 9. 2011, 60. odstavek. 294 D. Harris et. al., Law of the European convention on human rights, 2014, str. 577. 295 A. W. Khan proti Združenem Kraljestvu, št. 47486/06, 12. 1. 2010, 41. odstavek in Udeh proti Švici, št. 12020/09, 16. 4. 2013, 49. odstavek. 296 A. A. proti Združenem Kraljestvu, št. 8000/08, 20. 9. 2011, 60. odstavek, P. Van Dijk et. al, Theory and practice of the European convention on human rights, 2006, str. 713, idr. 110 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic na možnost skrajšanja obdobja (oz. oboje) 297 , in v primeru, da je družinska skupnost nastala po izvršitvi kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil izrečen izgon. 298 3.6. Družinsko življenje pripornikov in zapornikov Osebe v primeru zakonitega odvzema osebne svobode, še na- prej uživajo varstvo pravice do družinskega življenja. 299 Po mne- nju ESČP je potrebno pravico do družinskega življenja zaporni- kov ali drugih oseb, ki jim je bila odvzeta prostost razumeti celo širše kot v drugih primerih. 300 ESČP od pristojnih organov zahteva, da: »omogočijo, in če je potrebno, tudi pomagajo pri vzdrževanju stikov z ožjo družino«, kar je po mnenju ESČP bistveni del pravice do družinskega življenja zapornikov oz. pripornikov. 301 Določene omejitve zaradi posebnega režima zapora in discipline v zaporu, kot so omejitve števila družinskih obiskov, nadzor nad družinski- mi obiski, poseben zaporniški režim ali posebna ureditev obiskov, kljub temu običajno niso v nasprotju s pravico do družinskega življenja, kadar so neizogibne in upravičene na temelju varnosti, da se prepreči nered ali zločin ali, da se zavarujejo pravice in svo- boščine drugih ljudi. 302 Pri oceni, ali so bila sredstva za omejitev pravice do družinskega življenja sorazmerna z interesom zaščite državne in javne varnosti, strasbourški sodnik upošteva trajanje in obseg omejitev, priporne razloge, naravo kaznivega dejanja in karakteristike zapornika ter težo posameznikovih interesov. V nasprotju s pravico do družinskega življenja niso omejitve dru- žinskih stikov in nadzorovani družinski obiski, ki temeljijo na do- ločenem režimu prestajanja zaporne kazni za posebne kategorije zapornikov. Kot primer lahko navedemo poseben zaporniški re- 297 D. Harris et. al., Law of the European convention on human rights, 2014, str. 577 in Vasquez proti Švici, št. 1785/08, 26. 11. 2013, 50. odstavek. 298 Udeh proti Švici, št. 12020/09, 16. 4. 2013, 50. odstavek in Vasquez proti Švici, št. 1785/08, 26. 11. 2013, 47. odstavek. 299 Gülmez proti Turčiji, št. 16330/02, 20. 5. 2008, 46. odstavek in Khoroshenko proti Rusiji, št. 41418/04, 30. 6. 2015, 106. in 141. odstavek. 300 K. Reid, A practitioner’s guide to the European convention on human rights, 2007, str. 472, M. Evans, Prisoners and the Right to Family Life, 2011, str. 705, F. G. Jacobs et. al., The European Con- vention on Human Rights, 2014, str. 354. 301 Khoroshenko proti Rusiji, št. 41418/04, 30. 6. 2015,123. odstavek, Piechowicz proti Poljski, št. 20071/07, 17. 4. 2012, 212. odstavek, Varnas proti Litvi, št. 42651/06, 9. 7. 2006, 108. odstavek. 302 Piechowicz proti Poljski, št. 20071/07, 17. 4. 2012, 221. odstavek in Giszczak proti Poljski, št. 40195/08, 29. 11. 2011, 37. odstavek. Legitimen cilj posega v pravico do družinskega življenja ose- be z omejeno prostostjo je tudi zavarovanje otrokovih koristi. Glej npr. Piechowicz proti Poljski, št. 20071/07, 17. 4. 2012, 219. odstavek. 111 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... žim zaradi boja proti organiziranemu kriminalu 303 ali zaščito pred pobegi. 304 To velja še posebej, kadar so razlogi za vzpostavitev to- vrstnih režimov posebno resni in obstaja možnost njihove omili- tve. 305 Posebni režim obiskov družinskih članov upravičen tudi iz razloga, da se zagotovi nemoten potek kazenskega postopka, če obstoji nevarnost tajnih dogovorov med družinskimi člani ali ka- tere druge okoliščine, ki bi lahko ovirale preiskavo kaznivega de- janja ali sojenje. 306 V območje spoštovanja družinskega življenja spada tudi možnost osebe z odvzeto prostostjo, da obišče bolne- ga sorodnika ali se udeleži pogreba družinskega člana. 307 Pristoj- ni organi lahko zavrnejo tovrstne prošnje za začasni izhod le na podlagi utemeljenih razlogov in ob odsotnosti praktičnih rešitev, kakršna je izhod v spremstvu pooblaščene uradne osebe. 308 3.7. Kombinirano zasebno in družinsko življenje Področje kombiniranega »zasebnega in družinskega življenja« je mogoče razumeti kot teoretični pojem preseka »zasebnega in družinskega življenja«, ki se nanaša na zasebne odločitve posa- meznika glede družinskega življenja. 309 V okviru kombiniranega »zasebnega in družinskega življenja« je ESČP obravnavalo zadeve v zvezi z nasiljem v družini, osebnim imenom in priimkom, poko- pom svojcev ter v zvezi s pravico neplodnih parov do odločitve postati starš. 3.7.1. Varstvo pred nasiljem v družini ESČP na podlagi 8. člena samostojno, ali na podlagi pravice do življenja v 2. členu in prepovedi mučenja v 3. členu EKČP, ko gre za posebej težke zadeve, državam podpisnicam nalaga pozitivno ob- veznost zaščite družine, kadar pristojni organi vedo za nasilje v dru- 303 Messina proti Italiji, št. 25498/94, 28. 9. 2000 in Piechowicz proti Poljski, št. 20071/07, 17. 4. 2012. 304 Van der Heijden proti Nizozemski, št. 42857/05, 3. 4. 2012. 305 K. Reid, A practitioner’s guide to the European convention on human rights, 2007, str. 473. 306 Klamecki proti Poljski, št. 31583/96, 30. 4. 2002, 147. odstavek in D. Harris et. al., Law of the Euro- pean convention on human rights, 2014, str. 586. 307 Czarnowski proti Poljski, št. 28586/03, 20. 4. 2009; 28. odstavek, Giszczak proti Poljski, št. 40195/08, 29. 11. 2011, 27. odstavek, F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 355, idr. 308 Czarnowski proti Poljski, št. 28586/03, 20. 4. 2009, 26. in 32. odstavek in Giszczak proti Poljski, št. 40195/08, 29. 11. 2011, 29. odstavek 309 R. Lampe, Pravica do zasebnosti - zagovor njene široke implementacije, 2003, str. 311. Harris et. al. opozarja na nejasnosti pri kategorizaciji določene sodne prakse v zvezi s pravicami 8. člena. Glej D. Harris et. al., Law of the European convention on human rights, 2014, str. 536. 112 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic žini ali zlorabo otrok. 310 ESČP meni, da morajo države pri obravnavi družinskega nasilja ravnati skladno z načelom dolžne skrbnosti. 311 Država ima obveznost dolžne skrbnosti za preprečevanje, preisko- vanje in kaznovanje nasilja v družini ter nasilja nad ženskami in povrnitve škode žrtvam, zaradi česar mora sprejeti ustrezne zako- nodajne in druge ukrepe, ki so potrebni za uresničevanje tovrstne obveznosti. 312 Minimum, ki ga morajo države izpolnjevati v okviru načela dolžne skrbnosti je, da omogočijo pregon kaznivih dejanj nasilja v družini po uradni dolžnosti in zagotovijo ustrezne prav- ne mehanizme za izdajo zaščitnih ukrepov, ki jih morajo pristojni organi obravnavati prednostno in brez odlašanja. 313 Žrtve nasilja v družini morajo imeti na voljo zaščitne ukrepe kot je prepoved pri- bliževanja žrtvam nasilja ali obvezno psihiatrično zdravljenje in var- stvo v zdravstvenem zavodu. 314 ESČP posebno pozornost namenja odzivom organov odkrivanja in pregona 315 in učinkovitemu kazen- skemu pregonu. 316 Države podpisnice morajo v okviru standarda dolžne skrbnosti zagotoviti tudi, da pri obravnavi družinskega na- silja ne prihaja do neupravičene diskriminacije žensk, saj v naspro- tnem primeru kršijo tudi 14. člen EKČP. 317 3.7.2. Varstvo osebnega imena V okvir pravice do zasebnega in družinskega življenja spada tudi varstvo osebnega imena, pogosto v zvezi s prepovedjo dis- kriminacije iz 14. člena. 318 ESČP razlikuje med primeri, v katerih 310 A. E. Shoenberger, Alternative visions of the family: the European constitutional perception of fa- mily law: comparison with American jurisprudence, 2009, str. 450. 311 Bevacqua in S. proti Bolgariji, št. 71127/01,12. 7. 2008, 49 - 51. odstavek, L. Hasselbacher, State Obligations Regarding Domestic Violence: The European Court of Human Rights, due diligence and International legal minimums of protection, 2011, str. 192 – 193, S. Choudhry, J. Herring, European human rights and family law, 2010, str. 382. 312 L. Hasselbacher, State Obligations Regarding Domestic Violence: The European Court of Human Rights, due diligence and International legal minimums of protection, 2011, str. 194 in A. E. Shoenber- ger, Alternative visions of the family: the European constitutional perception of family law: compari- son with American jurisprudence, 2009, str. 452. Tako tudi Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, 5. člen. 313 Bevacqua in S. proti Bolgariji, št. 71127/01,12. 7. 2008, 68, 76, 83. odstavek. Glej tudi L. Hassel- bacher, State Obligations Regarding Domestic Violence: The European Court of Human Rights, due diligence and International legal minimums of protection, 2011, str. 203. 314 Hajduová proti Slovaški, št. 2660/03, 28. 2. 2011, 51, 52. odstavek. 315 D. Harris et. al., Law of the European convention on human rights, 2014, str. 542. 316 L. Hasselbacher, State Obligations Regarding Domestic Violence: The European Court of Human Rights, due diligence and International legal minimums of protection, 2011, str. 215. 317 Opuz proti Turčiji, št. 33401/02, 9. 7. 2009. Sodišče je zadevo Opuz presojalo na podlagi pravice do življenja na podlagi 2. člena ter prepovedi mučenja na podlagi 3. člena Konvencije in ne na podlagi 8. člena. 318 Bulgakov proti Ukrajini, št. 59894/00, 31. 3. 2008, 42. odstavek in Garnaga proti Ukrajini, št. 20390/07-16. 5. 2013, 37. odstavek. 113 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... spremembo osebnega imena zahteva država (običajno po skle- nitvi zakonske zveze ali v okviru jezikovne politike v primeru »potujčevanja« priimkov) in med prošnjami za spremembo imen, ki jih vložijo posamezniki sami. V prvem primeru gre za posege v »zasebno in družinsko življenje«, ki jih je potrebno upravičiti, medtem ko ESČP zavrnitve prošenj obravnava kot kršitve pozitiv- nih obveznosti. 319 Države članice morajo dovoliti izbiro in spre- membo imen, kadar je izbira sorazmerna z interesom države po zakonodajnem urejanju imen. 320 ESČP običajno ni naklonjeno spremembam priimkov kadar meni, da bi to lahko ogrozilo funk- cijo priimkov kot sredstva za identifikacijo 321 ali meni, da zahte- va po spremembi priimka nasprotuje interesu države članice po stabilnosti pravnih predpisov, ki urejajo imena. 322 Članice morajo pri določanju zakondajnih pravil v zvezi z določanjem priimkov zagotoviti enakost zakoncev. 323 3.7.3. Pravica do pokopa svojcev Spoštovanje »zasebnega in družinskega« življenja zahteva celo, da se države ustrezno odzovejo na smrt družinskih članov. Ob pregledu sodne prakse bi lahko trdili, da Sodišče pravzaprav pri- znava pravico do pokopa svojcev. Države članice morajo poskr- beti za dostojen pokop svojcev 324 ter mrtvorojenih otrok. 325 3.7.4. Pravica do spoštovanja odločitve postati starš Napredek znanosti na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo je pred ESČP sprožil vprašanja v zvezi z dostopom in razpoložljivostjo tovrstnih postopkov v primeru zdravljenja ne- 319 Garnaga proti Ukrajini, št. 20390/07, 16. 5. 2013, 37. odstavek, C. Grabenwarter, 2014, str. 208, D. Harris et. al., Law of the European convention on human rights, 2014, str. 539 – 540, A. Mowbray, Cases, materials, and commentary on the European Convention on human rights, 2012, str. 503. 320 Stjerna proti Finski, št. 18131/91, 25. 11. 1994. Glej P. Van Dijk et. al, Theory and practice of the European convention on human rights, 2006, str. 685, idr. 321 Glej C. Grabenwarter, European Convention on Human Rights: commentary, 2014, str. 208, ki obravanava zadevo Heidecker - Tieman proti Nemčiji, št. 31745/02, 6. 5. 2008. 322 Glej Y. Tirosh, »A Name of One’s Own: Gender and Symbolic Legal Personhood in the European Court of Human Rights«, 2010, str. 277 in 288, ki obravnava zadevo Bijleveld proti Nizozemski, št. 42973/98, 27. 4. 2000. 323 Fazzo in Cusan proti Italiji, št. 77/07, 7. 1. 2014, 66. odstavek, Y. Tirosh, »A Name of One’s Own: Gender and Symbolic Legal Personhood in the European Court of Human Rights«, 2010, str. 276 – 277, idr. 324 Kushtova in ostali proti Rusiji, št. 21885/07, 16. 4. 2014, A. E. Shoenberger, Alternative visions of the family: the European constitutional perception of family law: comparison with American juri- sprudence, 2009, str. 457, idr. 325 Marić proti Hrvaški, št. 50132/12, 12. 6. 2014. 114 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic plodnosti. 326 ESČP v okviru pravice do »zasebnega in družinske- ga« življenja tako varuje tudi pravico do spoštovanja odločitve za starševstvo. 327 Iz sodne praksa ESČP izhaja, da imajo države članice zaradi posebne moralne in etične občutljivosti zadev ter pomanjkanja evropskega konsenza široko polje proste presoje v zvezi z odločitvijo, ali bodo področje sploh uredile, pa tudi glede načina urejanja. 328 Zaradi pomanjkanja evropskega konsenza je ESČP zavrnilo pravico dostopa do točno določenih tehnik oplo- ditve z biomedicinsko pomočjo, kakršna je oploditev z darovani- mi spolnimi celicami. 329 Sodna praksa kljub temu kaže, da države podpisnice že sedaj delujejo mimo zahtev Konvencije, kadar do- voljujejo določene postopke oploditve z biomedicinsko pomo- čjo, vendar pri tem ustrezno ne uravnovesijo legitimnih javnih in zasebnih interesov. 330 3.7.5. Pravica do zdravega življenjskega okolja ESČP je v zadnjih dvajsetih letih v sodni praksi razvilo novo ne- samostojno pravico, pravico do zdravega življenjskega okolja. 331 Okoljevarstvene zadeve uvrščamo v poglavje kombiniranega »za- sebnega in družinskega življenja«, čeprav se Sodišče poleg zaseb- nega in družinskega življenja večkrat sklicuje tudi na pravico do doma. 332 Sodišče določa, da omenjene pravice skupno varujejo posameznikov »življenjski prostor«. 333 Država je neposredno od- govorna za čezmerno onesnaževanje, kadar je lastnica dejavnosti in objektov, ki povzročajo onesnaževanje, vendar ESČP poudar- ja tudi pozitivno obveznost države po zaščiti svojih prebivalcev pred onesnaževanjem in drugimi motnjami s strani zasebnikov. 326 M. Sanderson, A New Approach to Sex-Based Classifications in the Context of Procreative Rights: S.H. & Others v. Austria in Context, 2013, str. 41. Glej tudi D. Harris et. al., Law of the European con- vention on human rights, 2014, str. 548. 327 Dickson proti Združenem kraljestvu, 44362/04, 4. 12. 2007, 4. 12. 2007, 66. odstavek: »zasebno in družinsko življenje vključuje pravico do spoštovanja odločitve postati starš«. 328 Evans proti Združenem Kraljestvu, št. 6339/05-10. 4. 2007, 77. odstavek in S. H. in ostali proti Avstriji, št. 57813/00, 3. 11. 2011, 91 - 97. odstavek. 329 S. H. in ostali proti Avstriji, št. 57813/00, 3. 11. 2011. 330 Dickson proti Združenem kraljestvu, 44362/04, 4. 12. 2007 in Costa in Pavan proti Italiji, št. 54270/10, 28. 8. 2012. 331 D. Harris et. al., Law of the European convention on human rights, 2014, str. 384. Harris et. al. se sklicuje na zadevo Ivan Atanasov proti Bolgariji, št. 12853/03, 11. 4. 2011, idr. 332 Okoljevarstvene zadeve je ESČP glede na težo in naravo kršitve večkrat obravnavalo tudi v pove- zavi s pravico do življenja v 2. členu EKČP, pravico do poštenega sojenja v 6. členu EKČP, svobodo govora v 10. členu EKČP ter pravico do lastnine iz 1. člena Prvega protokola k EKČP. Glej Dzemyuk proti Ukrajini, št. 42488/02, 4. 9. 2014, 77. odstavek in L. Dogaru, Preserving the Right to a Healthy Environment: European Jurisprudence, 2014, str. 140 – 141. 333 Manual on Human Rights and the Environment, 2012, str. 45. 115 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... Za ravnanja tretjih je država odgovorna v primeru, da ni ustre- zno uredila delovanja zasebnega sektorja, iz katerega izvira one- snaženje. 334 Vsi negativni vplivi iz okolja ne sprožijo varstva po 8. členu Konvencije. Da bi zadevo sprejelo v odločanje, ESČP zah- teva, da škodljiva posledica dosega določeno minimalno stopnjo intenzivnosti in obstoj vzročne zveze med onesnaževanjem ter negativnim učinkom na zasebno in družinsko življenje ali dom posameznika. 335 ESČP ima dvojni pristop k obravnavi primerov, ki zadevajo škodljive in neprijetne vplive iz okolja. 336 8. člen se uporablja najprej v primeru hujšega onesnaževanja okolja (ang. »severe environmental pollution«), za katerega je verjetno, da ne- gativno vpliva na blagostanje posameznikov ter njihovo zasebno in družinsko življenje, četudi resneje ne ogroža njihovega zdrav- ja. 337 V omenjenih zadevah se ESČP vzdrži poglobljene analize o povezavi med onesnaževanjem in negativnimi vplivi na posame- znika. 338 Drugi primeri pred ESČP zadevajo nevarne dejavnosti (ang. »dangerous activities«) za katere ESČP običajno zahteva tudi dokaze o vzročni zvezi med onesnaževanjem in negativnim učin- kom na zasebno in družinsko življenje pritožnika. 339 Odločanje Sodišča o kršitvi je razdeljeno na dva dela. ESČP najprej preveri materialno utemeljenost odločbe. 340 Država ima pozitivno obveznost zaščite svojih državljanov pred de- javnostmi, ki so lahko nevarne za okolje in človekovo zdravje s sprejemom ustreznih predpisov, ki urejajo ustanavljanje in obratovanje nevarnih dejavnosti ter zagotavljanjem potrebnih varnostnih ukrepov in nadzora nad opravljanjem dejavnosti. 341 ESČP določa tudi pozitivno obveznost države zaščititi prebival- 334 Giacomelli proti Italiji, št. 59909/00, 2. 11. 2006; 78. odstavek in Di Sarno proti Italiji, št. 30765/08, 10. 1. 2012, 110. odstavek. 335 Dzemyuk proti Ukrajini, št. 42488/02, 4. 9. 2014, 77. odstavek in Hardy in Maile proti Združenem Kraljestvu, št. 31965/07, 14. 2. 2012, 187 - 188. odstavek. 336 Brânduşe proti Romuniji, št. 6586/03, 7. 4. 2009, 65. odstvek, Hardy in Maile proti Združenem Kraljestvu, št. 31965/07, 14. 2. 2012, 185. odstavek, Tătar proti Romuniji, št. 67021/01, 27. 1. 2009, 113. odstavek, Manual on Human Rights and the Environment, 2012, str. 47. 337 Guerra in ostali proti Italiji, št. 116/1996/735/932, 19. 2. 1998, 60. odstavek; Di Sarno proti Italiji, št. 30765/08, 10. 1. 2012, 104. odstavek, Manual on Human Rights and the Environment, 2012, str. 52, idr. 338 Brânduşe proti Romuniji, št. 6586/03, 7. 4. 2009, 65. odstavek in Hardy in Maile proti Združenem Kraljestvu, št. 31965/07, 14. 2. 2012, 185. odstavek. 339 Primerjaj presojo vzročne povezave v Di Sarno proti Italiji, št. 30765/08, 10. 1. 2012, 104. odstavek, kjer ESČP meni, da gre za hudo onesnaževanje okolja in Hardy in Maile proti Združenem Kraljestvu, št. 31965/07, 14. 2. 2012, 190 - 192, kjer ESČP meni, da gre za nevarno dejavnost. 340 Brânduşe proti Romuniji, št. 6586/03, 7. 4. 2009, 62. odstavek, Giacomelli proti Italiji, št. 59909/00, 2. 11. 2006; 79. odstavek, Hardy in Maile proti Združenem Kraljestvu, št. 31965/07, 14. 2. 2012, 217. odstavek. 341 Brânduşe proti Romuniji, št. 6586/03, 7. 4. 2009, 63. odstavek. 116 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic ce, katerih zdravje ali dom sta ogrožena zaradi prebivanja na onesnaženem območju tako, da pravočasno vzpostavi učinko- vito okoljsko politiko in uvede ukrepe, ki uspešno zmanjšujejo onesnaženost okolja, ali na stroške proračuna preseli prizadete posameznike. 342 Pomembno je tudi spoštovanje previdnostne- ga načela, še posebej, ko gre za obdobja po ekološki nesreči, saj pritožniki živijo v strahu pred ponovno nesrečo. 343 V drugem delu presoje ESČP preveri proces odločanja. 344 Sodišče namenja poseben poudarek pravici do sodelovanja v postopku odloča- nja glede okoljskih vprašanj. Posameznik mora imeti možnost pritožbe zoper vsako odločitev, za katero meni, da v procesu odločanja niso bili dovolj upoštevani njegovi interesi ter pri- pombe. 345 Država ima tudi pozitivno obveznost, da pred odloči- tvijo o okoljskih vprašanjih opravi ustrezne okoljske študije ali preiskave za ugotavljanje morebitnih škodljivih posledic dolo- čene dejavnosti na okolje in pravice posameznika. 346 Prebivalci potencialno nevarnih območij imajo tudi pravico do obvešče- nosti. 347 Država mora prebivalcem na prizadetih območjih omo- gočiti dostop do sklepnih ugotovitev okoljskih preiskav in štu- dij, da lahko ocenijo dejavnike tveganja in predvidijo ukrepanje v primeru morebitnih nesreč. 348 Običajno zadostuje, da država opravljene študije javno objavi. 349 Sodišče meni, da 8. člen zagotavlja tudi varstvo pred previso- kimi emisijami hrupa, ki neposredno in resno vplivajo na posa- meznika. 350 Država je običajno odgovorna za kršitev Konvencije 342 Dubetska in ostali proti Ukrajini, št. 30499/03, 10. 2. 2011, 146. - 155. odstavek in Fadeyeva proti Rusiji, št. 55723/00, 9. 6. 2005, 133 in 134. odstavek. 343 Tătar proti Romuniji, št. 67021/01, 27. 1. 2009 in Manual on Human Rights and the Environment, 2012, str. 50 - 51. 344 Hardy in Maile proti Združenem Kraljestvu, št. 31965/07, 14. 2. 2012, 217. odstavek, A. Mowbray, Cases, materials, and commentary on the European Convention on human rights, 2012, str. 554, idr. 345 Giacomelli proti Italiji, št. 59909/00, 2. 11. 2006, 83. odstavek in Hardy in Maile proti Združenem Kraljestvu, št. 31965/07, 14. 2. 2012, 221. odstavek. 346 Giacomelli proti Italiji, št. 59909/00, 2. 11. 2006, 83. odstavek, Brânduşe proti Romuniji, št. 6586/03, 7. 4. 2009, 63. odstavek, Hardy in Maile proti Združenem Kraljestvu, št. 31965/07; 220. odstavek. 347 D. Harris et. al., Law of the European convention on human rights, 2014, str. 584 in J. Akandji- Kombe, Positive obligations under the European Convention on Human Rights, 2007, str. 47. 348 Dubetska in ostali proti Ukrajini, št. 30499/03, 10. 2. 2011, 143. odstavek, Di Sarno proti Italiji, št. 30765/08, 10. 1. 2012, 107. odstavek, F. G. Jacobs et. al., The European Convention on Human Rights, 2014, str. 392, idr. 349 Di Sarno proti Italiji, št. 30765/08, 10. 1. 2012, 113. Odstavek in Brânduşe proti Romuniji, št. 6586/03, 7. 4. 2009. 350 Bor proti Madžarski, št. 50474/08,18. 6. 2013, 24. odstavek in Oluić proti Hrvaški, št. 61260/08, 20. 5. 2010, 45. odstavek. 117 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... v primeru, da se pravočasno in učinkovito ne odzove na hrup, ki občutno presega dovoljene vrednosti. 351 4. Sklep Zaključimo lahko, da je pravica do družinskega življenja v pra- ksi ESČP izredno široka pravica, ki varuje enotnost družine v šte- vilnih dimenzijah in daleč presega varstvo, ki bi ga pričakovali ob branju določbe 8. člena. Pravna interpretacija družinskega življe- nja se je v praksi ESČP zagotovo zelo oddaljila od prvotnega kon- servativnega pojmovanja družine, ki je pravno vrednost družini priznaval le poročenim parom in njihovim otrokom. Iz analize so- dne prakse ESČP lahko razberemo, da posamezniki s povezova- njem v medčloveška razmerja posebne narave in kakovosti, sami opredeljujejo pojem družine, ESČP pa tovrstnim »samo-opredelje- nim« družinam podeljuje priznanje glede na trenutne razmere v evropskem prostoru. Načelo razvojne interpretacije in velikodu- šnost Sodišča pri subsumbciji številnih pravnih vprašanj pod do- ločbo 8. člena, dajeta trden temelj za sklep, da se bo Sodišče pod vplivi družbenih pojavov postmoderne družbe, kot so globalizaci- ja, tehnološki napredek in razvoj modernih tehnologij, napredek v zdravstvu in podobno, še naprej spopadalo z najobčutljivejšimi področji človekovega življenja in razvijalo nove pravne pomene pravice do družinskega življenja. Če naštejemo le nekaj podro- čij, je razvojno razlago pravice do družinskega življenja mogoče pričakovati glede priznanja pravice do poroke istospolnih parov, pravice do ohranitve zakonske zveze transseksualne osebe po spremembi spola, pravice istospolnih parov do dvostranske po- svojitve in pozitivne obveznosti zagotavljanja »intimnih obiskov« zapornikom in pripornikom. Glede na razvoj sodne prakse lahko kljub temu sklepamo, da do takšnih premikov ne bo prišlo čez noč. Ob analizi sodnih primerov pogosto dobimo občutek, da je ESČP pri razlagi pravice do družinskega življenja preveč previdno in velikokrat ne zavzame napredne drže, temveč zgolj sledi stali- ščem držav članic pod okriljem doktrine evropskega konsenza. Zdi se presenetljivo, da ESČP ob raznolikosti družinskega življe- nja še vedno nudi le malo opore za argumente v prid enakemu obravnavanju zunajzakonskih partnerjev in drugih de facto dru- 351 Oluić proti Hrvaški, št. 61260/08, 20. 5. 2010, 48 - 66. odstavek in Manual on Human Rights and the Environment, 2012, str. 53. 118 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic žinskih razmerij, v primerjavi s privilegirano pozicijo tradicional- ne družine zakoncev. Tradicija naj ne bi bila odločilen dejavnik, ko gre za tako pomembne pravice, kot je pravica istospolnih pa- rov do poroke ali enakost pri obravnavanju različnih družin. Na- tančno sledenje evropskemu konsenzu lahko vodi celo do zmanj- šanja obsega že priznanih pravic. Z ozirom na begunsko krizo je pričakovati zaostrovanje politike evropskih držav na področju priseljevanja, zato je povsem mogoče, da bi ESČP sledilo strožjim politikam držav članic in se pri presoji pravice do družinskega ži- vljenja še bolj nagnilo na stran suverene pravice držav podpisnic pri nadzoru državnih meja. Sodišče že sedaj gleda na nacionalne države kot zaprte enote, v katere se lahko migranti vključijo le kot izjema od pravila. Ne glede na določene pomanjkljivosti sodne prakse lahko zaključimo, da je ESČP vsekakor kos izzivom, ki ga prinaša raznolika narava družinskih razmerij. LIteratura IN VIrI Monografije Akandji-Kombe, Jean-François, Positive obligations under the European Convention on Human Rights: A guide to the implementation of the European Convention on Human Rights, Human rights handbooks, Council of Europe, 2007. Choudhry, Shazia, Herring, Jonathan: European human rights and family law, Oregon, Oxford in Portland, 2010. Christoffersen, Jonas: Fair balance: proportionality, subsidiarity and primarity in the European Con- vention on Human Rights, Martinus Nijhoff Publishers, Leiden in Boston, 2009. Confronting the frontiers of family and succession law: liber amicorum / ur. A.-L. Verbeke, Intersen- tia, Antwerp, 2012. Family law and culture in Europe : developments, challenges and opportunities /ur. Werner Gephart, Intersentia, cop., Cambridge, Antwerp in Portland, 2014. str. 217 - 228. Grabenwarter, Cristoph, European Convention on Human Rights : commentary, Helbing Lichten- hahn, München, 2014. Greer, Steven, The exceptions to Articles 8 to 11 of the European Convention on Human Rights, Human rights files No. 15, Council of Europe, Strasbourg, 1997. Harris, O' Boyle & Warbrick : law of the European convention on human rights, druga izdaja / David Harris ... [et al.] Oxford University Press, cop., New York, 2009. Harris, O' Boyle & Warbrick : law of the European convention on human rights, tretja izdaja / David Harris ... [et al.] Oxford University Press, cop., New York, 2014. Harris-Short, Sonia, Miles, Joanna: Family law: text, cases, and materials, druga izdaja, Oxford Univer- sity Press, cop., New York, 2011. Human rights and civil liberties in the 21st century / ur. Yves Haeck in Eva Brems, Dordrecht: Sprin- ger, 2014. Str. 69 - 129. Jacobs, White and Ovey: The European convention on human rights/ Bernadette Rainey… [et al.], Oxford University Press, cop., Oxford in New York, 2014. Janis, Mark W., Kay, Richard S., Bradley, Anthony W., European human rights law : text and materials, tretja izdaja, Oxford University Press, New York, 2008. Kilkelly, Ursula, The right to respect for private and family life : a guide to the implementation of Article 8 of the European Convention on Human Rights, Directorate General of Human Rights, Council of Europe, Strasbourg, 2001. Kuhelj, Alenka, Evropski standardi varstva človekovih pravic in njihov vpliv na nacionalno (ustavno) 119 DIGNITAS n Pravica do družinskega življenja v praksi Evropskega sodišča za človekove ... pravo članic Sveta Evrope: analiza osmega, devetega in desetega člena konvencije, (doktorska disertacija), Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 2003. Lampe, Rok, Pravica do zasebnosti - zagovor njene široke implementacije: doktorska dizertacija, Pravna fakulteta v Mariboru, Maribor, 2003. Mowbray, Alastair, Cases, materials, and commentary on the European Convention on human rights, Oxford University Press, cop., New York, 2012. Manual On Human Rights And Environment, druga izdaja, Council of Europe Publishing, Strasbourg, 2012. Migration And International Human Rights Law, Practicioners guide no. 6./ Róisín Pillay…[et al.], International Commission of Jurists, Geneva Switzerland, 2014. Reid, Karen, A practitioner's guide to the European convention on human rights, druga izdaja, Thom- son / Sweet & Maxwell, London, 2007 Reid, Karen, A practitioner's guide to the European convention on human rights, četrta izdaja, Thom- son / Sweet & Maxwell, London, 2011. Research Handbook on International Law and Migration / ur. Edward Elgar, E. Elgar, cop., Chelten- ham in Northampton, 2014. Str. 194 - 215. Roagna, Ivana, Protecting the right to respect for private and family life under the European Conven- tion of Human Rights, Council of Europe human rights handbooks, Council of Europe, Strasbourg, 2012. Theory And Practice Of The European Convention On Human Rights / Dijk, Pieter van Hoof... [et al.], Intersentia, Antwerpen in Oxford, 2006. Članki Ammaturo, Francesca Romana,The Right to a Privilege? Homonormativity and the Recognition of Same-Sex Couples in Europe, Social & Legal Studies, št. 2 (2014), str. 175 - 194. Aleca, Carmina, Duminica, Ramona, Jurisprudential issues concerning the interpretation of Article 8 of the European Convention on Human Rights, Current Issues of Business and Law, št. 1 (2012), str. 108 – 121. Cvetić, Goran, Immigration Cases in Strasbourg: The Right to Family Life Under Article 8 of the Euro- pean Convention, International & Comparative Law Quarterly, št. 3 (1987), str. 647 - 655. Dohrn, Bernardine, Something's Happening Here: Children and Human Rights Jurisprudence in Two International Courts, Nevada Law Journal, št. 6 (2006), str. 749 -773. Dogaru, Lucretia, Preserving the Right to a Healthy Environment: European Jurisprudence, Procedia - Social and Behavioral Sciences, št. 141 (2014), str. 137 - 144. Evans, Matt, Prisoners and the Right to Family Life, Criminal Law & Justice Weekly, št. 175 (2011), str. 705 - 707. Harris-Short, Sonia, Making and Breaking Family Life: Adoption, the State, and Human Rights, Journal of Law and Society, št. 1 (2008), str. 28 - 51. Hart, Betty, Love Thy Neighbour: Family Reunifi cation and the Rights of Insiders, European Journal of Migration & Law, št. 3 (2009), str. 235 – 252. Hasselbacher, Lee, State Obligations Regarding Domestic Violence: The European Court of Human Rights, due diligence and International legal minimums of protection, Northwestern Journal of International Human Rights, št. 2 (2011), str. 190 - 215. Howell, Courtney R.,The Right to Respect for Family Life in the European Court of Human Rights, Brandeis Law Journal, št. 34 (1995), str. 693 - 716. Kilkelly, Ursula, Protecting children's rights under the ECHR: the role of positive obligations, Nort- hern Ireland legal quarterly, št. 3 (2010), str. 245 - 262. Kilkelly, Ursula, Children's rights: A European perspective, Judicial Studies Institute Journal, št. 2 (2004), str. 68 – 95. Lampe, Rok, Pravica do družinskega življenja na podlagi 8. člena EKČP, Dignitas, št. 21/22 (2004), str. 96 – 106. Letnar Černič, Jernej, Pravica do družinskega življenja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, Dignitas, št 59/60 (2013), str. 183 – 202. Liddy, Jane, Current topic: the concept of family life under ECHR, Human Rights Law Review, št. 1 (1998), str. 15 – 25. Masson, Judith, Fair Trials in Child protection, Journal of Social Welfare and Family Law. 2006, št. 1 (2006), str 15 - 30. Marochini, Maša, The interpretation of the European Convention Human Rights, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu, št.1 (2014), str. 63 - 84. Murdock, Tera Rica, Whose Child Is This?: Genetic Analysis and Family Reunification Immigration in 120 DIGNITAS n Evropsko in mednarodno pravo človekovih pravic France, Vanderbilt Journal of Transnational Law, št. 5 (2008), str. 1503 - 1534. Murphy, Clíodhna, The Concept of Integration in the Jurisprudence of the European Court of Human Rights, European Journal of Migration and Law, št. 12 (2010), str. 23 - 43. Mrazik, Ryan, Schoenholtz, Andrew. I., Protecting and promoting the human right to respect for family life: treaty – based reform and domestic advocacy, Georgetown Immigration Law Journal, št. 24 (2010), str. 651. O'Donnell, Kath, Protection of family life: Positive approaches and the ECHR, Journal of Social Wel- fare & Family Law, št. 3 (1995), str. 261 - 279. Popelier, Patricia, Van De Heyning, Catherine, Procedural Rationality: Giving Teeth to the Proportio- nality Analysis, European Constitutional Law Review, št. 2 (2013), str. 230 – 262. Roffe, James A., No Consensus on Incest? Criminalisation and Compatibility with the European Con- vention on Human Rights, Human Rights Law Review, letn. 14 (2014), str. 541 – 572. Ronen, Yaël, The ties that bind: family and private life as bars to the deportation of immigrants, In- ternational Journal of Law in Context, št. 2 (2012), str. 283 - 296. Sanderson, Mike, A New Approach to Sex-Based Classifications in the Context of Procreative Rights: S.H. & Others v. Austria in Context, European foumal of Health Law, letn. 20 (2013), str. 21 – 40. Sanz Caballero, Susana, Unmarried cohabiting before the European court of human rights: parity with marriage?, Columbia Journal of European Law, št. 1 (2004), str. 151 - 166. Shoenberger, Allen E., Alternative visions of the family: the European constitutional perception of family law: comparison with American jurisprudence, Transnational Law & Contemporary Pro- blems, letn. 18 (2009), str. 419 - 460. Simmonds, Claire, Paramountcy and the ECHR - A conflict resolved?. V: The Cambridge Law Journal, št. 3 (2012), str. 498 – 501. Spijkerboer, Thomas, Structural instability: Strasbourg case law on children's family reunion, Europe- an Journal of Migration and Law, letn. 11 (2009), št. 3, str. 271 - 293. Stalford, Helen, Concepts of family under EU law – lessons from the ECHR, International Journal of Law, Policy and the Family, št. 16 (2002), str. 410 - 434. Staiano, Fulvia, Good Mothers, Bad Mothers: Transnational Mothering in the European Court of Hu- man Rights' Case Law, European Journal of Migration & Law, št. 2 (2013), str. 155 - 182. Steinorth, Charlotte, Uner v. The Netherlands: Expulsion of Long-Term Immigrants and the Right to Respect for Private and Family Life, Human Rights Law Review, št. 1 (2008), str. 185 - 196. Stevens, Dallal, Asylum-seeking families in current legal discourse: a UK perspective, Journal of Social Welfare & Family Law, št. 1 (2010), str. 5 - 22. Velkavrh, Aleš, Obnova postopka ugotovitve očetovstva na podlagi novih dokazov, Pravna praksa, št. 18 (2014), str. 25 Thym, Daniel, Respect for Private and Family Life under Article 8 ECHR in Immigration Cases: A Human Right to Regularize Illegal Stay?, The International and Comparative Law Quarterly, št. 1 (2008), str. 87-112. Tirosh, Yofi, »A Name of One's Own: Gender and Symbolic Legal Personhood in the European Court of Human Rights«, Harvard Journal of Law and Gender, št. 33 (2010), str. 247 – 307. Walker, Lara, The Impact of the Hague Abduction Convention on the Rights of the Family In the Case- law of the European Court of Human Rights and the UN Human Rights Committee: The Danger of Neulinger, Journal of Private International Law, št. 3 (2010), str. 649 – 682. Pravni predpisi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, URL:www.echr.coe.int/Do- cuments/Convention_SLV.pdf 25. 6. 2015. Haaška konvencija o civilnopranih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, URL:http://www.hcch.net/ index_en.php?act=conventions.text&cid=24 25. 6. 2015. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini iz leta 2011. URL:https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?id=1772191 25. 6. 2015. (KZ-1) KAZENSKI zakonik. Uradni list RS, št. 95/2004, s kasnejšimi sprem. in dopol. ZAKON o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Uradni list RS, št. 15/1976, s kasnejšimi sprem. in dopol.