ober Pajdaš kalendarium na navadno leto 1942. z doszta lejpim, dobrim i hasznoviiim cstenvom, pripovesztmi i versusami. XXI. letni tekaj. jm- |M Reditel i IasztnikfIrene, Muraszombat. V«/ 40-b-^ / Vendvideki konyvnyomda, Muraszombat. I Januar, md 31 dni j Dnevi Imenik PrBmenjSuinjB -"Vi Szunce Mejszec VFBjmBRBi mBjSZBCB zhod zahod zhod zahod 1 Csetrtek Nouvo leto Mrzlo H1 7 48 16 19 15 47 6 19 2 Petek Abel © 16 v. 42 m. 7 48 16 20 16 37 7 9 3 Szobota Genoveva d. zimszko HK 7 48 16 20 17 31 7 54 1 . tjeden Jezusa obrezavanye. Luk. II. 21. 4 Nedela Jez. sz. ime 7 48 16 22 18 30 8 35 5 Pondejlek Teleszfor pk. Mraz fT 7 47 16 23 19 32 9 11 6 Tork Tri krdli sznejg 7 47 16 24 20 37 9 44 7 Szrejda Lucian m. voterno * 7 47 16 25 21 42 10 15 8 Csetrtek Szoreny vrejmen "far 7 47 16 26 22 52 10 44 9 Petek Marceli r«-. 7 46 16 27 _ _ 11 10 10 Szobota Vilmos pk. C 7 v. 5 m. 7 46 16 29 0 2 11 43 2. tjeden Kak bi Jezus 12 lejt sztar bio. Luk. II. 42—42. 11 NedeSa Po tr. kr. 7 7 46 16 30 1 13 12 15 12 Pondejlek Erno ap. Mraz 7 45 16 31 2 25 12 52 13 Tork Veronika i zima Utr arš- 7 45 16 33 3 44 3 35 14 Szrejda Hilar pk. szvoje & 7 44 16 34 4 49 14 25 15 Csetrtek Rem sz. Pal vodrzsita 7 44 16 35 5 55 15 24 16 Petek Marc. pk. m. 7 44 16 36 6 54 16 29 17 Szobota Antal ap. 9 22 v. 32 m. 7 43 16 38 8 44 17 39 3. tjeden Szvadba vcsinyena v Galilejszkoj Kaniji. Jan. II, 1- -11. 18 Nedela Po tr. kr. 2 7 42 16 39 8 26 18 51 19 Pondejlek B. Margit Zimszko A 7 41 16 41 9 2 20 1 20 Tork Fab, es Seb. nesztalno 7 40 16 42 9 34 21 9 21 Szrejda Agnes d. m. voterno 7 39 16 44 10 3 22 16 22 Csetrtek Vince m. vre/men 7 38 16 45 10 39 23 19 23 Petek Raimund 7 38 16 47 10 56 — — 24 Szobota Timot pk Q) 7 v. 35 m. 7 37 16 48 11 23 0 21 4 tjeden Jezus ozdravi gobavca i szlugo sztotnika. Mat. III. 1- -13. 25 Nedela Po tr. kr. 3 M* 7 36 16 49 11 54 1 21 26 Pondejlek Polikarp 7 35 16 51 12 26 2 20 27 Tork Zlv. sz. Janos Mrzlo M 7 34 16 53 13 2 3 18 28 Szrejda Nol. sz. Peter zimszko M 7 32 16 54 13 44 4 11 29 Csetrtek Szal. sz. Fer. vrejmen M 7 31 16 56 14 30 5 2 30 Petek Martina d. HK 7 31 16 58 15 22 5 49 31 Szobota Virgilia 7 29 16 58 16 20 6 32 Sztoulejtni Kalendar :• Januara prvi tjeden prijetno, od 10-ga viherno, na 16-ga pre-vecs mrzlo, potom prijetno i znouva viherno. 'C i E a 1 1 scaKacarear-T' -h^t t :rir i in ni i i n t n r Februar ma 28 dni =can 8 8 s Id Dnevi Imenik Premenv&sanji € Szunca Mejszeca irejmenai mejsiica zhod ;ahod zhod zahod 5. tjeden Od delavcov v goricaj. JV lat. XX. 1 — 16. 1 Nedela Septuages. & 10 v. 12 m. 7 29 17 0 17 23 7 11 2 Pondejl. Szvecsnica 7 27 17 2 18 27 7 46 3 Tork Balazs pk. Mraz iy 7 25 17 3 19 34 8 18 4 Szrejda K. Andr. pk. sznejg * 7 24 17 5 20 43 8 48 5 Csetrtek Agota d. m. voter 7 22 17 7 21 52 9 18 6 Petek Dorotya d.m. 7 22 17 9 23 3 9 37 7 Szobota Romuald ap. £*l 7 20 17 9 -- 10 19 6 tjeden Od szejacsa i szemena. Luk. ViH. 4— 15. 8 Nedela Sexages. C 15 v. 12 m. tMf 7 18 17 11 0 15 10 53 9 Pondejlek Alex. Cirili ' 7 17 17 13 1 25 11 33 10 Tork Skolasztika Szuncsno 7 15 17 14 2 35 12 18 11 Szrejda Bertold milejše tf 7 14 17 16 3 41 13 11 12 Csetrtek Lidia prijetno 7 12 17 17 4 41 14 12 13 Petek Ella zimszko 7 10 17 19 5 34 15 18 14 Szobota Balint A 7 9 17 21 6 18 16 27 7. tjeden Jezus ob tretjim prorokiije trplenye. Luk. XVIII. 31 —43. 15 Nedela Quinquag. O 11 v. 2 m. A 7 7 17 22 6 57 17 39 16 Pondejlek Julianna m. 7 6 17 24 7 31 18 48 17 Tork Fasenek Mrzlo 7 4 17 26 8 2 19 55 18 Szrejda Pepelnica voterno 7 2 17 27 8 30 21 2 19 Csetrtek Zsuzsana nesztalno 7 1 17 29 8 57 22 b 20 Petek Aladar pk. 6 59 17 30 9 25 23 7 21 Szobota Eleonora 6 57 17 32 9 53 — 8. tjeden Jezusa poszt i szkusavanye. Mat. IV. 1 —11. 22 Nedela Posztna 1. tj 6 55 17 33 10 24 0 7 23 Pondejlek Alfred 3 4 v. 40 m M 6 53 17 35 10 5^ 0 19 24 Tork Matyas ap. M 6 51 17 3 >113^ 2 0 25 Szrejda Geza m. K. Szpremembno M 6 50 17 3t 12 2'J 2 53 26 Csetrtek Sandor popusztno -K 6 48 17 3«= 12 12 3 41 27 Petek Gabor p. vrejmen -K 6 46 17 41 14 t 4 28 28 Szobota Roman ap. 6 44 17 4: 15 t 5 8 Sztoulejtni Kalendar: FebruaraTprve dni de mrzlo i vofreno, od 8-ga naprej miiejse, 16-ga sze razhladi. V zadnyem tjedni velki viherje. UI a B Marcius ma 31 dni 3Q 8 aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaannaaB Premenya»inyB u Szunca Mejszeca mjinena i mejszecs zhod zahod zhod ;zahod 9 tjeden Jezus sze na brejgi szpremeni. Mat. XVII. 1—9. 1 Nedela Posztna 2. Premenyavno 6 42 17 44 16 13 5 44 2 Pondejlek Simplic p. vedrno 6 40 17 45 17 20 6 17 3 Tork Kunigunda © 1 v. 20 m. 6 38 17 47 18 29 6 49 4 Szrejda Kazmer 6 37 17 48 18 40 7 19 5 Csetrtek Ozseb mrzeo A 6 35 17 49 20 52 7 50 6 Petek Gottlieb voter ih 6 33 17 51 22 4 8 22 7 Szobota Ap. Tamas me 6 31 17 53 23 16 8 56 10 tjeden Jezus z nejmoga odzsene vraga. Luk. XI. 14—28. 8 Nedela Posztna 3. Nesztalno r 6 29 17 55 — — 9 33 9 Pondejlek Frančiška C 23 v. 0 m. & 6 27 17 56 0 27 10 17 10 Tork 40 mantr. & 6 25 17 57 1 34 11 7 11 Szrejda Aladar milejše 6 23 17 58 2 33 12 3 12 Csetrtek I. Gergelyp. szuncsno & 6 21 18 0 3 28 13 6 13 Petek Krisztian voterno tk 6 19 18 1 4 15 14 14 14 Szobota Matild vrejmen A 6 17 18 3 4 54 15 21 11 tjeden Jezus nasziti 5000 liidi. Jan. VI. 1 — 15. 15 Nedela P. 4. N£r. sz. Lepše A 6 15 18 5 5 29 16 30 16 Pondejlek Henriette v** 6 14 18 6 6 0 17 38 17 Tork Gertrud ® 0 v. 50 m. 6 12 18 7 6 29 18 44 18 Szrejda Sandor, Ede ** 6 0 18 8 6 57 19 59 19 Csetrtek Jozsef szprotolejsnye 6 7 18 10 7 19 20.52 20 Petek Hubert vrejmen 6 5 18 12 7 53 21 45 21 Szobota Benedek 9* 6 3 18 13 8 23 22 53 12 tjeden Sto me more karati med vami ? Jan. VIII. 46—59. 22 Nedela Csarna n. Hladno t* 6 1 18 15 8 67 23 50 23 Pondejlek Viktorian m. nesztalno M 5 58 18 15 9 34 —. — 24 Tork Gabr. ang. M 6 56 18 17 10 16 0 44 25 Szrejda Cepi. B. M. Q) 1 v. 1. m. 5 55 18 19 11 3 1 34 26 Csetrtek Mano -K 5 53 18 20 11 65 2 19 27 Petek Bol. M. voter -K 5 52 18 22 12 52 3 1 28 Szobota Gedeon 5 49 18 23 13 64 3 10 13 tjeden Gda bi sze Jezus Jeruzsalemi priblizsao. Mat. XXI, —9. 29 Nedela Cvetna n. 5 47 18 24 14 52 4 14 30 Pondejlek Izidor Malo 5 45 18 35 16 7 4 46 31 Tork Arpad lepše l> 5 43 18 37 17 19 4 19 Szfoulejtni Kalendar: Mejseca prve dni trdi mraz, potom milejše vrejmen z. dezsdzsom. Druga polovica mejszeca neprijetno hladno vrejmen. Prvoga je den dugi 11 vor 2 min., do kona mejszeca 1 voro 45 min. priraszte. Zacsetek szprotolejtja 21.-ga ob 7 vori 11 min. | Aprilis ma 30 dni J iaaaaoaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaas Dnevi Imenik PramenjSianje 0) Szunca Mejszeca mjniBna 1 mejsiBca zhod zahod zhod zahod 1 Szrejda Hugo pk. @ 13 v. 32 m. sh 5 41 18 28 18 32 5 48 2 Csetrtek Vel. csetrtek Voterno sh 5 39 18 30 19 47 6 19 3 Petek Vel. petek nesztalno usC TBl 5 36 18 32 21 2 6 53 4 Szobota Vel. szobota mrzlo tMT 5 35 18 32 22 16 7 30 14. tjeden Jezus gorisztane od mrtvi. Mark. XVI. 1—7. 5 Nedela Viiz. ned. Szprotolesnye 5 33 18 33 23 26 8 13 6 Pondejl. Viiz. pond. szuncsno Ur 5 31 18 35 -- 9 2 7 Tork Herman & 5 29 18 37 0 28 9 58 8 Szrejda Denes pk. C 5 v. 43 m. 5 27 18 37 1 26 11 0 9 Csetrtek Konrad 5 25 18 40 2 14 12 5 10 Petek Zsolt hladno A 5 23 18 41 2 56 13 12 11 Szobota Leo nesztalno trh 5 21 18 42 3 32 14 19 15. tjeden Jezus sze prikazse vucsenikom. Jan. XX. 19—31. 12 Nedela Po viiz. 1. 5 19 18 44 4 2 15 27 13 Pondejlek Ida Voter -Ste -en* 5 17 18 45 4 31 16 31 14 Tork Tibor H1 5 15 18 47 4 59 17 38 15 Szrejda Anasztazia $ 15 v. 33 m. 5 13 18 48 5 26 18 40 16 Csetrtek Lambert 5 11 18 50 5 46 19 42 17 Petek Anicet p. mrzlo 5 10 18 51 6 23 20 43 18 Szobota Apolloniusm. nesztalno 5 8 18 52 6 55 21 41 16. tjeden Jaz szem dober paszter. an. X. 11 — 16. 19 Nedela Po viiz. 2. M 5 6 18 54 7 31 22 36 20 Pondejlek Tivadar Nesztalno M 5 4 18 55 8 11 23 28 21 Tork Anzelm aprilisno M 5 2 18 57 8 55 -- 22 Szrejda Szoter Hk 5 0 18 50 9 45 0 16 23 Csetrtek Bela pk. m. Q) 19 v. 10 m. HK 4 59 19 0 10 39 0 68 24 Petek Gyorgy m. mrzlo 4 57 19 2 11 37 1 26 25 Szobota Mark ev. vrejmen «f 4 55 19 2 12 41 2 12 17. tjeden Edno malo i nete me vidli. Jan. XVI. 16—22. 26 Nedela Po viiz. 3. * 4 53 19 4 13 46 2 44 27 Pondejlek Arisztid Lepše 4 51 19 6 14 56 3 15 28 Tork Valeria szuncsno * 4 50 19 7 16 7 3 45 29 Szrejda Albertina vrejmen sh 4 48 19 8 17 22 4 15 30 Csetrtek Katalin © 22 v. 59 m. fh 4 47 19 9 18 38 4 47 Sztoulejtni Kalendar : Aprilis mejszec z dezsdzsom zacsne, naszrejdi de premi-nyavno, zadnyi tjeden lejpi szprotolejsnyi dnevi. Den ZAMERKANYE NotrljBmanye Vodavanye Pengo Pengo f. - • - 1 • j i . \ I Majus ma 31 dni J aaaaaaaaaaaaanaaaaoaaaaaaas PrmnfimjB 3 Szunca Mejszeca" Dnevi Imenik vrejmena l mejszeca zhod zahod zhod zahol 1 Petek Ful. i Jakab 4 45 19 10 19 54 5 23 2 Szobota Atanaz IJremenyavno 4 43 19 12 21 9 6 b 18. tjeden Idem k onomi, ki me je poszlao. XVI. 5—14. 3 Nedela Po viiz. 4, 4 42 19 13 22 19 6 5 k i 4 Pondejlek Florian Toplo 4 40 19 15 23 20 7 4^3 5 Tork Gotthard oblacsno 4 38 19 16 -- 8 49 6 Szrejda Frida voterno ■a, 4 37 19 17 0 13 9 5h 7 Csetrtek Napoleon C 14 v. 13 m. A 4 36 19 18 0 57 11 4 8 Petek Gizella nesztalno & 4 34 19 20 1 35 12 11 9 Szobota Ger 4 36 119 36|22 09|10 0 31. tjeden Prilika od farizeusa i publikanusa. Luk. XVIII. 9- -14. 2 Nedela Szv. tr. 10. * 5 12 18 48 30 37 8 47 35. tjeden Od bozse previdnoszti. Mat. VI. 24 — 33. 30 Nedela Szv. tr. 14. Topio 5 14 18 46 21 5 9 53 31 Pondejlek | Rajmund | m* 5 16 18 44 21 35 10 57 Sztoulejtni Kalendar: Od 1—12-ga prijetno lejpo vrejmen, potom po nikeliko oblacs-• ni dnevaj dezsdzs i hladno vrejmen pride. Prvoga je den dugi 15 vor, do konca mejszeca sze 1 vdro 35 min. skrajsa. Den ZAMERKANYE HotPijemdnye tfodavanse Pengo f. Pengo f. • r ' \ r'4 ■• i ' - " " > . i J j - ' i 1 1 | ma W dni S aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaap Dnfevi PremenjaBanju @ Szunca Mejszeca Imenik vFBlmena i mejszecn zhod zahod zhod zahod 1 Tork Egyed 5 17 18 42 22 8 11 59 2 Szrejda Rebeka C 16 v. 42 m. M 5 19 18 40 22 44 12 57 3 Csetrtek Hilda merno H 5 19 18 39 23 23 13 52 4 Petek Rozalia vroucse M 5 21 18 37 -- 14 44 5 Szobota Viktor -K 5 22 18 34 0 8 15 31 36. tjeden. Od mladenca vu Naimi. Luk. VII. 11 - -16. 6 Nedela Szv. tr. 15 •« 5 24 18 32 0 50 16 13 7 Pondejlek Regina Premenyavno tff 5 25 18 30 1 54 16 51 8 Tork Mala mesa nesztalno m* 5 27 18 58 2 53 17 28 9 Szrejda KI. szv. Peter 5 27 18 27 3 56 17 57 10 Csetrtek Tol. Miklos ® 16 v. 53 m. * 5 29 lR 24 5 1 18 27 11 Petek Prot. i Jac. mokro 5 30 18 22 6 8 18 55 12 Szobota Guido vrejmen [h 5 32 18 20 7 16 19 27 37. tjeden. Jezus ozdravi vodenoga. Luk. XIV. 1- -11. 13 Nedela Szv. tr. 16 sh 5 33 18 18 8 26 19 54 14 Pondejlek Szerenke Toplo 5 35 18 16 9 36 20 26 15 Tork Nikodem lejpo 5 36 18 14 10 47 21 2 16 Szrejda Edit UZC ^Bri 5 37 18 12 11 57 21 45 17 Csetrtek Szv. Fran. r. 17 v. 56 m. 5 38 18 10 13 4 22 35 18 Petek Titusz sztalno 4P 5 40 18 8 14 6 23 32 19 Szobota Vilhelmina vrejmen a 5 41 18 6 15 2 -- 38. tjeden. Od najvekse zapouvedi. Mate XXII. 34 —40. 20 Nedela Szv. tr. 17 & 5 43 18 3 15 52 0 36 21 Pondejlek Mate Lejpo A 5 44 18 1 16 31 1 44 22 Tork Moric jeszenszko A 5 46 18 0 17 6 2 55 23 Szrejda Tekla 5 46 17 58 17 38 4 7 24 Csetrtek Gellert @ 15 v. 34 m. 5 48 17 56 18 7 c 17 25 Petek Kleofas vrejmen ** 5 49 17 54 18 34 6 28 26 Szobota Jugztina 5 51 17 51 19 4 7 35 39. tjeden. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mate IX. 1 —8. 27 Nedela Szv. tr. 18 Premenyavno 5 52 17 49 19 33 8 41 28 Pondejlek Vencel krao toplo 5 54 17 48 20 4 9 28 29 Tork Mihaly ark. vrejmen 5 54 17 46 20 39 10 45 30 Sprejela Jeromos * 5 56 17 43 21 18 11 42 Sztoulejtni Kalendar: Szeptembra mejszeca de z veksega tala lejpo zmerno toplo vrejmen. V zadnyom tjedni szpremenyavno. Prvoga je den dugi 14 vor 25 min., do konca mejszeca sze 1 voro 41 m. szkrajsa. Szeptember I Oktober ma 31 dni S saaaaaaaaaaaaaanaaaaaananas rinaiM PretnenvžsanjB Szunca Mejszeca unevi Imenik vrejmena I iubJszbcs i | zhod zahod zhod zahod 1 , Csetrtek Remig pk. H 5 57 17 41 22 1 112 36 2 Petek Angelje var. C 11 v. 27 m. HK 5 59 17 39 22 49' 13 25 3 S Szobota Helga Nesztalno 6 2 17 37 22 42 14 8 40. tjeden Prilika od kralevszke zsenitvi. Mat. XXII. 1 — 14. 4 Nedela Szv. tr. 19 6 2 17 35 — .— 14 49 5 Pondejlek Aurel Lepše 6 3 17 34 0 39 15 34 6 Tork Bruno toplo l«f 6 4 17 32 1 40 15 57 7 Szrejda Amalia merno * 6 6 17 29 2 44 16 26 8 Csetrtek Etelka vrejmen * 6 7 17 27 3 51 16 55 9 Petek Denes * 6 9 17 25 4 58 17 24 10 Szobota Gedeon © 5 v. 6 m. sh 6 10 17 23 6 10 17 54 41. tjeden Jezus ozdravi kralevszkoga szina. Jan. IV. 46—53. 11 Nedela Szv. tr. 2u ih 6 12 17 21 7 22 18 25 12 Pondejlek Miksa Toplo HK 6 13 17 20 8 35 19 1 13 Tork Kalman szuncsno 6 14 17 18 9 47 19 52 14 Szrejda Helen vrejmen & 6 16 17 16 10 57 20 311 15 Csetrtek Terezia & 6 17 17 14 12 2 21 26[ 16 Petek Gal 23 v. 58 m. & 6 19 17 12 13 0 22 28 17 Szobota Hedvig a 6 21 17 10 13 49 23 35 42. tjedeu Od neszmilenoga szlugo. Mat. XVIII. 23—35. 18 Nedela Szv. tr. 21 A 6 21 17 9 14 31 _ _ 19 Pondejlek Luciusz Lejpo tk 6 23 17 7 15 7 0 44 20 Tork Irene jeszenszko 6 24 17 5 15 39 1 53 21 Szrejda Orsolya vrejmen 6 26 17 3 16 8 3 4 22 Csetrtek Kordula d. 6 28 17 1 16 36 4 12 23 Petek Ignac p. 6 29 16 59 17 4 5 20 24 Szobota Rafael ark. @ 5 v. 5. m. ** 6 30 16 58 17 34 6 26 43. tjeden Ti szi zsidovszki krao ? Jan. XVIII. 33- -37. 25 Nedela Szv. tr. 22 a* 6 32 16 56 18 3 7 30 26 Pondejlek Domotor Premenyavno s* 6 33 16 54 18 36 8 32 27 Tork Szabina m. nesztalno M 6 35 16 52 19 13 9 32 28 Szrejda Simon i Jud. mokro M 6 37 16 50 19 54 10 28 29 Csetrtek Narcisz pk. vrejmen M 6 37 16 49 20 40 11 19 30 Petek R. szv. Alfonz "4K 6 39 16 47 21 31 12 5 31 Szobota Szpom. ref. -K 6 40 16 46 22 26 12 46 Sztoulejtni Kalendar: Z-vddrzsecsim dezsdzsom sze zacsne, od 16-ga lejpo vrej- men, 24-ga sze zacsne jeszenszko dezsdzsouvje, dosztakrat megla. Prvoga je den dugi 11 vor 54 min., do konca mejszeca sze 1 voro 42 m. szkrajsa. I November ma 30 dni I l^aoaccoaoocoocacaaoaaaoJ PreiMnjavanjB Szunca Mejszeca Dnevi Imenik vrajmena i mejszBca m zhod zahod zhod zahod 44. tjeden Od oszem blajzsensztva. Mate V. 1 — 12. 1 Nedela Vszej szv. d. @ 7 v. 18 m. 6 42 16 44 23 24 13 32 2 Pondejlek Mrtvecov den *f 6 44 16 43 -- 13 56 3 Tork Gyozo Voterno 6 46 16 41 0 26 14 26 4 Szrejda Bor. KaroIy megleno 6 47 16 39 1 31 14 54 5 Csetrtek Imre herceg hladno 6 49 16 38 2 38 15 22 6 Petek Lenard vrejmen sh 6 50 16 37 3 47 15 49 7 Szobota Engelbert pk. S*2 6 51 16 35 4 59 16 22 45. tjeden Kokoly med pšenico v Mate VIII. 24- -30. 8 Nedela Szv. tr. 24 C 16 v. 19 m. rjzr 6 53 16 34 6 13 17 56 9 Pondejlek Tivadar m. 6 55 16 32 7 29 i' 35 10 Tork Avell. Andras Lepše 6 56 16 31 8 43 1« 22 11 Szrejda Marton pk. szuncsno & 6 58 16 29 9 52 19 16 12 Csetrtek Jonas voter & 6 59 16 28 10 54 20 17 13 Petek Szaniszlo -O. 7 0 16 28 11 48 21 24 14 Szobota Klementina A 7 2 16 26 12 33 22 35 46. tjeden Od mustarszkoga zrna. Mate VIII. 31- -35. 15 Nedela Szv. tr. 25 $ 7 v. 56 m, (h 7 3 16 25 13 11 23 45 16 Pondejlek Odon pk. 7 5 16 24 13 44 -- 17 Tork Csiid. Gerg. Premenyavno 7 7 16 22 14 13 0 54 18 Szrejda Pet.-Pav. baz. nesztalno M- 7 8 16 21 14 40 2 3 19 Csetrtek Erzsebet dezsdzsevno 7 10 16 20 15 7 3 10 20 Petek Jolan 7 12 16 20 15 35 4 15 21 Szobota Oliver 9* 7 12 16 19 16 3 5 19 47. tjeden Od szlednye szoudbe. Mate XXIV. 15- -35. 22 Nedela Szv. tr. 26 3 21 v. 24 m. 7 13 16 18 16 35 6 31 23 Pondejlek Kelemen H 7 15 16 17 17 10 7 23 24 Tork Emma Voter ti 7 17 16 16 17 49 8 20 25 Szrejda Katalin m. mrzlo ii 7 18 16 15 18 34 9 13 26 Csetrtek Miloš mokro [! -K 7 20 16 14 19 22 10 2 27 Petek Virgil -te 7 20 16 14 20 16 10 44 28 Szobota Štefan ia 7 22 16 14 ■21 13 11 23 48. tjeden Konec szveta. Luk. XXI. 25—33. 29 1 Nedela Advent 1 rf 7 23 16 13 22 12 11 57 30 j Pondejlek Andras ap. 7 24 16 12 23 14 12 28 Sztoulejtni Kalendar : Prvi tjeden vedrno i voter, natou szpremenyavno, • od 17-ga prevecs dezsdzsevno, 22-ga tiidi dezsdzseven sznejg D rrxrxr? r-T—i-71 icancra t=x-ara rrrarT-T^rs-Tr^ r-r—n—r-ira S December ma 31 dni 1 iaaaaac:aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaH Prcmenyž»anye (T Szunca Mejszeca Dnevi Imenik vFB]mena i msjszBca V zhod zahod zhod zahod 1 Tork Elza C 2 v. 37 m. 7 26 4 12 — — 12 56 2 Szr-ejda Bibiana m 7 27 4 11 0 19 1 23 3 Csetrtek XaverFerenc Nesztalno th 7 28 4 11 1 25 1 50 4 Petek Borbala m. mrzlo sH 7 30 4 10 2 34 2 19 5 Szobota Vilma megleno 7 31 4 10 3 46 2 50 49. tjeden Ivan Krsztiteo vu vouzi. Mat. XI. 2- -10. 6 Nedela Ad. 2. Miki. Premenyavno 7 32 4 9 5 1 3 26 7 Pondejlek Ambrus pk. 7 33 4 9 6 16 4 8 8 Tork Mar. popr. © 2 v. 59 m. 7 34 4 9 7 30 5 0 9 Szrejda Natalia # 7 35 4 9 8 39 5 59 10 Csetrtek judit oblacsno 7 36 4 9 9 39 7 6 11 Petek Arpad voter A 7 37 4 9 10 30 8 18 12 Szobota Gabriella padavina A 7 38 4 9 11 12 9 32 50. tjeden Ivan Krsztiteo da szvedocsbo od Jezusa. I. 19—28. 13 Nedela Advent 3. 7 39 4 9 11 48 10 44 14 Pondejlek Szilardka 3 18 v. 42 m. •Jm* 7 40 4 9 12 18 11 53 15 Tork Johanna 7 40 4 9 12 46 — — 16 Szrejda Albina voterno H> 7 41 4 10 1 13 1 1 17 Csetrtek Lazar megleno 7 42 4 10 1 39 2 8 18 Petek Gracian mokro 7 43 4 10 2 7 3 11 19 Szobota Pelagia vrejmen t* 7 43 4 10 2 34 4 14 51. tjeden V 15-tom leti kraliivanya Tiberius caszara. Luk. III. 1—6. 20 Nedela Advent 4. trt 7 44 4 11 3 10 5 15 21 Pondejlek Tamas ap. n 7 45 4 12 3 47 6 13 22 Tork Zeno m. © 16 v. 3 m. M 7 45 4 12 4 31 7 8 23 Szrejda Viktoria -K 7 46 4 13 5 17 7 58 24 Csetrtek Adam i Eva mrzlo Htt 7 46 4 13 6 9 8 44 25 Petek Bozsics premenyavno -K 7 47 4 14 7 5 9 24 26 Szobota Stevan m. sznejg «f 7 47 4 14 8 3 9 59 52. tjeden Prerokiivanye Simeona. Luk. II. 33— -40. 27 Nedela Po bozsicsi mf 7 47 4 15 9 3 11 31 28 Pondejlek Dr. dece den Sznejg * 7 47 4 15 10 6 11 8 29 Tork Tamas pk. m. * 7 48 4 16 11 9 11 26 30 Szrejda David C 19 v. 37 m. 7 48 4 17 -- 11 52 31 Csetrtek Szilveszter mraz ih 7 49 4 18 0 15 12 19 Sztoulejtni Kalendar: Prve dni vecskrat szneig, 14-ga sze vrejmen scsiszti ali ne szegreje, od 22-ga prijetno, na konci mejszeca doszta sznejga. Prvoga je den dugi 8 vor 46 min., do 22-ga sze 19 min. szkrajsa, potem do konca mejszeca 3 min. priraszte. Zima sze zacsne 21-ga ob 12 vori 40 min. Den ZAMERKANYE Nofpi]emin?e 9odayanye Pengo l Pengo f. ♦ i . f , % Potrejbna znanya na 1942. leto. To 1942 leto je navadno leto, stero z-365 dnevov, ali z 52 tjedna i z-1 dneva sztoji. Zacsne sze z-csetrtkom i dokoncsa sze z-csetrtkom. Sztaroverszkoga kalendarija 1942. januara 1. den na nas januara 14. den szpadne. Zsidovje lejta od sztvorjenya szvejta mao racsunajo. Szvoje 5703. leto majo od szeptembra 1942. Torki i Mohamedanszkoga vadliivanya drugi naszledmci vrejmen od Mohameda pobejga z-Mekke v-Medino zacsnejo, ka za Hedsra imenujejo i je nyihovo 1360. leto. 1. Zacsetek leta 1942 : Obcsno i drzsavno leto sze zacsne 1. januara: cerkevno leto pa z 1. adventszkov nedelov. 2. Lejtni csasz: Szproiolejtje sze zacsne 21-ga ob 7 vori 11 min. Noucs i den szta toga csasza ednako dugiva. Leto sze zacsne junija 23-ga ob 2 vori 17 min. Prinasz je toga csasza najdugsi den. Jeszen sze zacsne szeptembra 23-ga ob 17 vori 17 min. Noucs i den szta zdaj pa ednako dugiva. Zima sze zacsne decembra 22-ga ob 12 vori 40 min. Prinasz je toga csasza najkracsisi den. 3. Presztopni szvetki: Veliki petek aprilisa 3., Vtizem aprilisa 5., Krisztusa v nebo zaszto-plenye majusa 14., Riszalszka nedela majusa 24., Szv. Trojsztva nedela majusa 31., I. adventszka nedela novembra 29. 4. Fasenszki tekaj: Fasenszko vrejmen sze zacsne po Trej krali na drugi den, tou je januara 7-ga i trpelo bode do februara 17-ga, 42 dni. 5. Kvaterni poszti: 1. kvatre szprotoIejsnye ali posztne : 18, 20, 21 februara. 2. kvatre riszalszke ali letne : 27, 29, 30 majusa. 3. kvatre jeszenszke : 16, 18, 19 szeptembra. 4. kvatre zimszke ali adventszke 16, 18, 19 decembra. 6. Premenyavanye mejszeca sze znamenuje: O mlad, mladanics, ® pun, C sztarics. 7. Szunce z szvojimi planeti: Na szrejdi szvoji planet je nase szunce. Glavne planete szo : Merkur: szkoro 8 milijon mil od szunca; leto na nyem trpi 88 dni. Venus: 15 milijon mil od szunca; leto na nyej trpi 225 dni. Zemla: 20 milijon mil od szunca; leto na nyej trpi 365 dni. Mars: 32 milijon mil od szunca; leto na nyem trpi 687 dni. 1204 mali planet do 1925. leta; ali zvejzdozbrodjavci ji escse vszako leto najdejo vecs na tisztom tali pod nebov. Jupiter: 107 milijon mil od szunca: okouli szunca obhodi szvo-jo pout v 12 lejtaj ednouk, zato na nyem 12 nasi lejt trpi edno leto. Saturnus: 194 milijon mil od szunca; szvojo pout okouli szunca obhodi v 29 leti i 116 dnevi, zato na nyem edno leto tak dugo trpi, Neptun: 621 milijon mil od szunca; okoulik pride ednouk v 164 lejtaj i 216 dnevi; leto na nyem zato tak dugo trpi. Uranus: 396V2 milijon mil od szunca; okouli szunca obhodi szvojo pout v 84 lejtaj. Planet-planete, stere sze naimre okouli veksi planet vrtijo i z veksimi vred pa okouli szunca, sze za mejszece zovejo. Zemla ma 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mejszec. 8. Narodnj szvetek: 20. auguszta: Istvan kiraly (Stevan krao). 9. Planet znamejnye: Szprotolejtje: Kos Bik ff, Dvojki M Leto: RakHE, Oroszlanfjf, Devojka & Jeszen: Vaga sh, RoglacsHK, Sztrejla#" Zima: Bak Dezsdzs. A ,Ribe £ POSTNA TARIFA: Za navadna piszma: V drzsavi: v mčszti do 20 gr. 12 fil., do 40 gr. 16 fil., do 250 gr. 20 fil., do 500 gr. 30 fil.; vo z meszta do 20 gr. 20 fil., do 40 gr. 28 fil., do 250 gr. 36 fil., do 500 gr. 50 fil. — V drzsave Nemcsijo, Csehszko, Polszko, Hrvatszo do 20 gr. 40 fil., za vszaki nadalnyi 20 gr. 24 fil. vecs. V Italijo i v nyene kolonije, Szlovasko i Vatikanszke drzsavo do 20 gr. 40 fil., za vszaki nadalnyi 20 gr. 30 fil. vecs. — V osztale druge drzsave do 20 gr. 50 fil., za vszaki nadalnyi 20 gr. 30 fil. vecs. Za levelezolape (karte) v drzsavi: v meszti 8 fil., vo z meszta 12 fil. — V Nemcsijo, Hrvatszko, Italijo itd. kak pri piszmaj 24 fil. — V osztale druge drzsave 30 fil. Nyomtatvanyi (tiszkovine) v drzsavi poštnina do 20 gr. 3 fil., do 50 gr. 5 fil., do 100 gr. 10 fil., do 250 gr. 14 fil., do 500 gr. 20 fil., do 1000 gr. 40 fil., do 2000 gr. 70 fil. — V Nemcsijo po 50 gr. 6 fil. — V druge drzsave po 50 gr. 8 fil. Aruminta (vzorci blaga) v drzsavi do 50 gr. 6 fil., do 250 gr. 20 fil., do 350 gr. 26 fil., do 500 gr. 30 fil. — V Nemcsijo po 50 gr. 6 ali pa 12 fil. — V druge drzsave po 50 gr. 8 ali pa 16 fil. Ajanlot (priporoucseno) v drzsavi: v meszti 30 fil., vo z meszta 50 fil. — V vsze druge drzsave 50 fil. Expres. Za poszlana postna piszma, vrejdnosztna piszma, vrejdnoszt-ne skatiile i za postne nakaznice v drzsavi 60 fil., v zvunsztvo 80 fil.; za pakete v drzsavi 60 fil, v zvunsztvo 90 fil. Dosztav-nina za sterokoli posiljatev je 1'60 P. Postautalvany (postne nakaznice) v drzsavi: do 20 P-jov 20 fil.. do 100 P-jov 60 fil., do 500 P-jov 1-20 P, do 1000 P-jov 2.00 P, do 1200 P-jov 2'20 P. — V zvunszke drzsave do 40 P-jov 50 fil., do 100 P-jov 80 fil., za vszaki 100 P-jov 50 fil. vecs. Tavirat (brzojavka) v drzsavi: Ednosztavna brzojavka rejcs 10 fil., minimum cejna 1"— P.-, piszmena brzojavka rejcs 06 fil., minimum cejna 1'— P; mesztna brzojavka rejcs 06 fil., minimum cejna —'60 P; novinszki brzojav rejcs 02 fil., minimum cejna —70 P. Paketi kaksekoli vszebine v drzsavi: Mali brezvrejdnosztni paket do 1 kg. 50 km 30 fil., od 50 do nad 200 km 50 fil.; 1—5 kg do 50 km 50 fil., od 50 do nad 200 km 80 fil.; 5—10 kg do 50 km 50 fil., od 50-100 km 1.- P, od 100-150 km 1'20 P, od 150-200 km 1*40 P, nad 200 km 2 P; 10—15 kg do 50 km 60 fil., od 50-100 km 120 P, od 100-150 km 160 P, od 150 do 200 km 2 — P, nad 200 km 3 P; 15—20 kg do 50 km 70 fil., od 50—100 km 150 P, od 100-150 km 2 - P, od 150 do 200 km 2'80 P, nad 200 km 4 — P. — Veliki brezvrejdnosztni D3 paket do 1 kg 50 km 45 fil. od 50 do nad 200 km 75 fil. ; 1—5 kg do 50 km 60 fil., od 50 do nad 200 km 105 P; 5—10 kg do 50 km 75 HI., od 50—100 km 1"50 P, od 100—150 km 1*80 P, od 150-200 km 210 P, nad 200 km 3— P; 10-15 km do 50 km 90 fil., od 50—100 km 180 P, od 100—150 km 2'40 P, od 150-200 km 3 - P, nad 200 km 4'50 P; 15-20 km do 50 km 105 P, od 50—100 km 2'25 P, od 100—150 km 3 — P, od 150—200 km 4'20 P, nad 200 P. Potemnejnye szunca i mejszeca : V 1942-gom leti potemnej szunce trikrat i mejszec dvakrat. Cejlo potemnejnye mejszeca marciusa 2-ga i 3-ga. Prinasz de sze tudi vidlo. Zacsne sze marciusa 2-ga ob 22 vori 28. minuti, szkoncsa sze 3-ga ob 4 vori 15 min. Talno szuncsno potemnejnye marciusa 16-ga i 17-ga. Prinasz sze ne bode vidlo. Talno szuncsno potemnejnye augusztusa 12-ga. Prinasz sze ne bode vidlo. Cejlo mejszecsno potemnejnye augusztusa 26-ga. Prinasz de sze tudi vidlo. Zacsne sze ob 2 vori 2 min., koncsa ob 7 vori 34 minuti. Talno szuncsno potemnejnye szeptembra 10-ga. Prinasz de sze tiidi vidlo. Zacsne sze ob 14 vori 57 min., koncsa ob 18 vori 21 min. Najvekse potemnejnye ob 16 vori 49 min. gda mejszec vecs kak polovico zakrije szuncsnomi premeri. Odgovor reditelsztva: Drage cstejoucse našega kalendara proszim, ki mate „ Dober Pajdaš kalendarium" od leta 1931 i 1935., da mi ga prineszete v reditelsztvo „Dodebr Pajdaš kalendariuma", Muraszombat, Arany Janos u. 13. Za sztaroga dobite nouvoga od leta 1942. Nadale edna nasa prijajelica proszi, csi stoj zna peszem „Kralica venca rouzsnoga", naj jo posle v reditelsztvo, za trud sze zse naprej toplo zahvalim. Hajdinyak Jozsef. Poszlano peszem nemremo nastampati, ar je „kranyszka". Poslite kaj v vendszkom jeziki napiszano. Nadale vszem tisztim, steri szo kaj piszmeno poszlali i v le-tosnyem kalendari ne najdejo szvoji versusov i szpiszov naj tou nezamejrijo, ar sze je tou zgoudilo za volo menkajoucsega meszta l! v kalendariji, pa tudi, ka je moremo prepiszati na vendszki jezik. Za bodoucse pa proszimo, da nam vsze szpisze poslete v nasom sztarom vedszkom jeziki, ar szamo tak lejko nastampamo. Kocet Istvan 4. bat. 16 art. Ljubljana, ar szte nam od tec poszlali peszmi z sztaresinszki knig, bi Vasz proszo, csi bi mi ob priliki prineszli knigo na reditelsztvo. Knigo bi rad pogledno i tak z nye dao vszigdar nekaj nastampati. Kak je Venszka krajina nazaj prikapcsena szvojoj sztaroj domovini, szo palik gratale aktualne nase indasnye peszmi. Steri je escse znate, proszim Vasz, da je napišete i poslete na Reditelsztvo „ Dober Pajdaš kalendariuma". Drugo leto je damo nastampati pod imenom tisztoga, ki nam je notri posle. Nadale vam naznanyam, ka szem sze priszelo z Stajera do-mou v Muraszombat. Veszelij me, ka szo nasz tej velki szvetovni dogodki palik zdruzsili sztarov domovinov. Csi stoj ma kaksi stecs poszeo z reditelsztvom Dober Pajdaš kalendariuma, Vam na razpolozsejnye sztojim, tak z recsjouv kak piszmeno. Szrca pozdravlam vsze cstejoucse, prijatele i znance Dober Pajdaš kalendariuma. Vszem Vam zselem szrecsno nouvo leto 1942. TALANYI FERENC reditel Dober Pajdaš kalendaruma" Muraszombat, Arany Janos u. 13. Tudi reditelsztvo Dober Pajdaš kalendariuma vam zselej veszelo i szrecsno nouvo leto. EBENSPANGER SALAMON ROFOS ES DIVATARU KERESKEDESE MURASZOMBAT Mindennemii kototaru, ferfi es noi fehernemu valamint ferfi nyulszor kalapok nagy valasztekban. BORONDOK ! ESERNY0K 1 KEZTY0K 1 Vszakovrsztno pleteno blago, perilo za moške i zsenszke, za moške krscsaki z zavecsega koszminya, na preberanye. POUTNI KUFRI; MARELE! ROKAVICE! m mmBmu^SSsmmmmfMam 1942 Priklanyanye. Letosz pdlik z radosztjov k Vam prihajam, I od letosnyega vrejmena razldgam. Kakse de ono, dobro ali szlabo? Bode dezsdzsa doszta ali premalo? Bozsi blagoszlov szem med vdsz prineszo, Ar szem med zvejzdami od vžs/. dobro zvedo. Zima sze rano na zemlou pusztlla, Tak vdsz je v deli preči zamudila. Kak sze k£žse nede ona tak osztra I kak v zacsčtkf, ttidi nej tak mokra, Zimszko delo te lejko opravili, Rdvno tak szi ttidi drva szpravili. Szprotolejtje. Lejpi szprotoIejsnyi dnevi szo prišli, Sterim sze m£te z szrcš veszeliti. Szunce zsč dava blajzseno toplouto, Voter pa nšglo poszusij mokroto. Tak sze znouvics na nyivaj zacsne delo, Stero de blžjzseni blagoszlov melo. t Leto. Leto pozdržvla szvojim zsgčcsim szuncom, Po potrejbi z bldjzsenim rajim ddzsdzsom. Po sterom szi rasztllne odehnejo, Znouvics friske zelene posztdnejo. Szetva je obilna i sze zsč zori, Zsnyeci zsenyajo, včrt pa notri vozi. Jeszen. Szejanyom dugo nikaj ne csakajte, Nego kak te mogli tak oprdvlajte. Ar vam je zsč itak vszčm dobro zndno, Da tou jeszenszko vrejmen je nej sztalno. Letosnyoj jeszeni sze veszelite, Kak v deli Bozsi blagoszlov vidite. Szlobod. Na krdtko szem Vam povedo vsze tiszto, Moji dragi ludjč, stero szem miszlo. Ka de Vam tou vsze na haszek hodilo, Csi te znali, ka de sze vsze zgoudilo. Zdaj pa z-Bougom, ne szpozdbite sze z toga, Z drdgoga bldjzsenoga blagoszlova. Steroga te v-etom leti doubili, Mogoucsnomi sze z szrca zahvžliti! Nouvo leto 1942. V tihoj, polnocsnoj vori, Prejk praga sztoupi, Naraji kloncka voni. Sorsa knigo noszi, Szvetesnye oblecseno, V steroj je zapiszano, Pridoucse nouvo leto. Zveksega szamo csarno. Tu pa tam szo litere Tudi szvekle kak zvejzde, Te nasz razveszelijo, Da lepši dnevi prido, V bodoucsem nouvom leti, Kak pa szmo v sztarom meli. Talanyi Ferenc Himnusz. Isten aldd meg a magyart Jo kedvvel boseggel, Nyujts feleje vedo kart, Ha kiizd ellenseggel: Bal sors a kit regen tep, Hozz ra vig esztendot, Megbiinhodte mar e nep A multat s jovendot. Oseinket felhozad Karpat szent bercere, Altalad nyert szep hazat Bendeguznak vere, S mere zugnak habjai Tiszanak, Dunanak, Arpad hos magzatjai Felviragozanak. Erttiink Kunsag mezejin Ertt kalaszt lengettel, Tokaj szolo vesszejin Nektart csepegtettel, Zaszlonk gyakran plantalad Vad torok sancara, S nyogte Matyas bus hadat Becsnek biiszke vara. Haj! de buneink miatt Gyult harag kebledb^n, S elsujtad villamidat Dorgo fellegekben Most rablo mongol nyilat Zugattad fellettunk, Majd toroktol rab igat Vallainkra vettiink. Hanyszor zengett ajkain Ozman vad nepenek, Vert hadunk csonthalmain Gyozedelmi enek? Hanyszor tamadt ten fiad Szep hazam kebledre? S lettel magzatod miatt Magzatod hamvvedre? Bujt az iildozott s fele Kard nyul barlangjaban, Szerte nezett s nem lele Honjat a hazaban. Berczre hag es volgybe szall, Bu s ketseg mellette, Ver ozon labainal S lang tenger felette. Var allott, most kohalom, Kedv s orom ropkedtek; Halalhorges, siralom Zajlik mar helyettek, S ah szabadsag nem virul, A holtnak verebol, Kinzo rabsag konnye hull, Arvank ho szemebol! Szand meg Isten a magyart, Kit veszek hanyanak, Nyujts feleje vedo kart, Tengeren kinjanak. Bal sors a kit regen tep, Hozz ra vig esztendot, Megbiinhodte mar e nep A multat s jovendot. Szozat. Hazadnak rendiiletlenul Legy hive, oh magyar; Bolcsod az s majdan sirod is, Mely apol s eltakar. A nagy vilagon e kivul Nincsen szamodra hely; Aldjon vagy verjen sors keze : Itt elned, halnod kell. Ez a fold, melyen annyiszor Apaid vere folyt; Ez, melyhezminden szent nevet Egy ezred ev csatolt. Itt kiizdtenek honert a hos Arpadnak hadai; Itt tortek ossze rabigat Hunyadnak Karjai. Szabadsag! itten hordozak Veres zaszloidat, S elhultanak legjobbjaink A hosszu harc alatt. Es annyi balszerencse kozt, 01y sok viszaly utan, Megfogyva bar, de torve nem, El nemzet e hazan. S nepek hazaja, nagy vilagl Hozzad batran kiallt; „Egy ezred evi szenvedes Ker eltet vagy halalt!" Az nem lehet, hogy annyi sziv Hiaba onta vert, S keservben annyi hu kebel Szakadt meg a honert. Az nem lehet, hogy esz, ero, Es oly szent akarat Hiaba sorvadozzanak Egy atoksuly alatt. Meg joni kell, meg joni fog Egy jobb kor, mely utan Buzgo imadsag epedez Szaz ezrek ajakan. Vagy joni fog, ha joni kell, A nagyszeru halal, Hol a temetkezes folott Egy orszag verben ali. S a sirt, hol nemzet sulyed el Nepek veszik korul, S az ember millioinak Szemeben gyaszkony iil. Legy hive rendtiletlenul Hazadnak, oh magyar: Az eltetod, s ha elbukal, Hantjaval ez takar. A nagy vilagon e kiviil Nincsen szamodra hely; Aldjon vagy verjen sors keze Itt elned, halnod kell. Hitvallds. Hiszek egy Istenben, hiszek egy hazaban, Hiszek egy isteni orofe igazsagban, Hiszek Maggarorszag Feltamadasaban. Ez az en vallasom, ez az en eletem, Ezert a keresztet vallaimra veszem, Ezert magamat is red feszittetem. Szeretnem harsogni ketkedok fiilebe, Szeretnem egetni reszketok lelkebe, Langbetukkel irni veres magyar egre. Ez a hit a fegyver, hatalom es elet, Ezzel porba zrizod minHen ellenseged, Ezzel megvalthatod minden szenvedesed. E jelszot ha irod lobogod selymere, Ezt ha belevesed kardod pengejebe, Halottak orszdgat feltamasztod vele. Harcos, ki ezt hiszed, csatadat megnyerted, Munkas, ki ezt vallod, boldog jovot veted, Asszony, ki tanitod, aldott lesz a neved. Ferfi, ki ennek elsz, dicsoseget vettel, Polgar, ki ezzel kelsz, uj hazat szereztel, Magyar, — c szent hittel mindent visszanyertel. Mert a hit az Ero ! Mert aki hisz gyozott, Mert az minden halal es karhozat folott Az elet Uraval szovetseget kotott. Annak nincs tobbe rem, mitol megijedjen, Annak vas a szive minden vesszel szemben, Minden pokol ellen, mert vele az Isten! Annak laba nyomdn zoldiil a temeto, Viragdiszbe borul az eltiport mezo, Ždes madardaltol hangos lesz az erdo. Napsugartol fenyes lesz a hdza taja, Mezes a kenyere, boldog,sag tanyaja, Minden nemzetsegen az Isten aldasa. Magyar I te most drva, elhagyott, veszendd, Minden nemzetek kozt lenn a foldon Fekvo, Magyar legyen hited, s tied a jovendo. Magyar, legyen hited, es leszen orszagod, Minden nemzetek kozt az elso, az aldott, Isten amit neked c{meredbe vagott. Szived is dobogja, szavad is hirdesse, Ajkad azt rebegje reggel delbe, este, Veredde hogy valjon az ige, az eszme : Hiszek egy istenben, hiszek egy hazaban, Hiszek egy isteni drok igazsagban, Hiszek Magyarorszag feltamadasaban ! Bozsics. Pistek je bio vrli pojeb. Ma-miko je rad bougao, escse rajši jo je pa csemerio. Na predbozsicsni vecser za-dvecsarek szo domacsi delali bozsicsno drejvo, te szo Pisteka zaprli v drugo szobo, da ne bi vido. Nikaj csasza sze je csemerio, na tou pa zamahno z rokouv : „Eh, ka bom sze csemerio, sze ne szplacsa, Vej szem pa zse velki 1" Vlego sze na divany i je za-szpao. Tak cstidno sze nyemi je szenyalo : Zagledno je bozsicsno drejvo. Vsze je bilou v zlati ino szrebri, szrebrni fticsi szo szedeli na jalicsovi vejaj, diamantne kroglice szo sze gunckale na drejvi. Pod jalicsom pa szo bile jasz-lice, v nyi Jezusek z szvojov materjov i Jozsefom, voni okou-lik pa szo bile birke, paszteri i szveti Trije krali. Vszi szo sze poklonili Jezusi i escse nas Pistek sze je poklono v szenyaj. Pa tou escse nej bilou vsze ! Pod drejvom je bilou za nyega escse puno senkov : Zseleznica, szoldacke, lejpa kniga, „ftics ficsfirics", pa niti ne vem, ka vsze drugo. Zse je szegno po nye i sze veszelio, pa je naednouk pozvonilo. Szam Angel sze je pri-kazo v szobi v nebeški lepoti i v tak bliscsecsom gvanti, da je Pisteki krnica gratala pred ocsmi. Angel je sztoupo pred Pisteka i zakricsao : „Tak Pistek, zdaj szva miiva vktiper ! Escse senke scses meti zatou, ka szi mamiko cejlo leto csemerio. Pistek je zaioukao : „Vej nej isztina ! Nigdar szem jo nej csemerio !" Tak escse zlagati mi scses, v obraz ? Za kastigo ne bos vecs meo mamike. Vmrla bo !" Angel sze je dotekno mamike z zlatov palicov i v trenutki je gratala szmrtno blejda v licaj i vmrla. V skrinyo szo jo djali i nameszto bozsicsnoga drejva szo szvejcse vuzsgali pri mrtvom tejli matere. Pistek je sztrasno zajoukao i zakricso : „Mamika, vej pa ne vmerjij Nigdar te vecs nemo csemerio!" Mamika je csula jocs v drugo szobo, szkocsila je i poglednola, ka sze je zgoudilo. Zaglednola je zajoukanoga Pisteka. Zbudila ga je. Gor je szkocso, obijno je ma-miko okoulik sinyeka i jo je kiisuvao. „0, mamika, szamo da nej szi vmrla !" „Ka sze ti szenya, dejte moje ?" — ga je zacsudeno pitala mati. „Ne szpitavli me mamika, tak grde szenye szem meo". Potom nyej je vsze povedo,, ka sze nyemi je szenyalo. Mamika ga pa je pobouzsala. „Nikaj ne joucsi Pistek, vej te mam rada. Vej ne bom vmrla !" Na tou szta sla v drugo szobo i — csiidivajte sze. Pistek je zagledno pod bozsicsnim drej-vom ravno tiszte spilaraje, stere je vido v szenyah : zseleznico, szoldake i Jticsa Hcsfirics"-a.. Razveszelo sze je nad senkami i je zse vtegno rokou prouti nyim. Pa szi je naednouk pre-miszlo, porino je spilaraje da-lecs vkraj, szkocso je prouti mamiki i jo veszelo obijno. „ Hvala Bougi, da szi zsiva mamika ! Hvala Bougi, da szi nej vmrla ! Nigdar te vecs nemo csemerio !" Csi ne vorjete, da sze je tou zgoudilo, pitajte Pisteka i on vam povej, pa escse veszele bozsicsne szvetke i szrecsno nouvo leto de vam zselo, kak Vam tou jaz zselem urednik Dober Pajdaša. Vendvideki indulo ! Ezer even dt Nagymagyarorszag volt a mi hazank ! Nem kivantunk mi soha mas hazat, soha mas hatart. Ide hazott almunk, a sziviink, Vissza vdgytunk, vissza is jottiink! Ezer even dt Nagymagyarorszdg volt a mi hazank! Vendseg ereje, Mara mezeje, maggarokra var ! Dombos ligete, ifja, drege, ujra magyar mar. Vend az ajkunk, magyar a dalunk, A hazankert eliink es halunk ! Ezer even dt Nagymagyarorszag volt a mi hazank ! Šiftar Istvan Mati. Marija je po ceszti sla i je prišla v velki varaš, steri je vo vido, kak da bi bio bozsji Bet-lehem. Ceszte vsze szo raz-szvetlena z rdecsim, bejlim i zelenim — muzsika drgecse z hizs, szmeh ino peszem . . . Vsze je dobro i lejpo kak v paradizsomi. Hizse szo viszike szkoro do nebe, okna za oknom razszvetlena i nindrik nega sztrehe. Automobili, tramvaji, ludje veszeli, szkorom, szkorom paradizsom . . . Mati Bozsja sz szmehom ide prouti policaji i tiho, tiho ga pozdravi : „ Dober, dober vi gosjpoud, szte vidli gde mojega szinu ?" Premislavle szi policaj i odgovori : „Tu ide vszako voro sztou-krat sztou ludi, edni z szmehom, drugi z bolecsinov v szrci, vszi sze nikam nezgruntano pascsi-jo. Mogoucse, da je Vas szin med nyimi bio, mogoucse ka nej. I sto bi ga v tom mravli-nyeki poznao ?" „0, moj szin je taksi, da ga lehko vszaksi pozna. Dober je, tihi i bogat, kak sztou kralouv." Marija je po ceszti sla, po bejloj ceszti, kak da ide szkouz szprotolejtja v bozsji paradizsom. Tam ide tiidi zsalosztna goszpa. vsze zakrita z csarnim slarom, vsze poszlpana z dijamanti i oringlinami. „Csujte vi, prezsalosztna goszpa, szte vidli Vi mogoucse moje drouvno, malo dejte — Jezusa ?" „Nej szem vidla dece i niti Jezusa. — Razpreszterala szem csarne, csarne slare, hodila szem po tihi drevoredaj. Ka me brigajo deca i szkrbi v licaj blejdil" Marija je po ceszti sla, po szivoj ceszti, po szivoj ceszti, kak da ide v egiptovszko dezse-lo. Szrecsala je prezvisenoga goszpouda szredi szivoga szveta. „Csujte prezviseni goszpoud, moje dejte je slo od tec, szte ga vidli, kak je trouszo szmeh i peszem v vnozsico vsze po-vszedik ?" „Nej szem ga vido nindrik. Moja peszem i moj szmeh szta nej od dece. Zdubla mi jo je z szveta cslovecsa trda rouka, pa popejvlem szvojo peszem, csvid-no peszem, cejli vecser." Marija je po ceszti sla, po csarnoj ceszti, tezski ceszti, kak da je krizsna pout. Poszvejti sze vgasiivlejo, bej-le hizse sze zgubavlajo, niszike kucse rasztejo povszedik. Marija je po ceszti sla, liidje szo sztali pred kucsami, csarni-mi hizsami, odpirali duše i szrca. Med nyimi je sztao mali Jezus, zvao mater v csaren Bet-lehem. Roke je siro k zsaloszt-nim ocsam. „Mati, mati, tii osztaneva. Tii je vszaka hizsa, kak nasa bet-lehemszka : mala. Tii szo delavci, teszari, tii szo deca, da mo sze lehko spilao, tii szo zsenszke — kak Ti — o Mati." Vinopivec Vince. Jonapot1 Boug daj Boug ! Ka je pa z Vami g. Vinopivec Vince, ka szte tak dobre voule ? Dobre voule ? Kak nebi bio. Nevejte ? Ka naj bi znao ? Zaisztino nevejte ? Ka? Tou, ka szo nasi honvedje zse v Proszenyakovci. Vutro. do pa v Murszko Szoboto — Halt werdo, v Muraszombat — notri masejrali. Prineszte nama eden liter, na tou velko veszelje. Veszeli szem. Ar me zdaj vecs niscse nede na odgovornoszt jemao, csi mo szi popejvao : Tele van a varos Akacfavir&ggal, Akacfaviragnak Edes illataval. Ta peszem me je kostala ed-inn ob drugim pa 150 nouk 100, dinarov. Szpominyate sze na tou, g. krcsmar ? Kak szem te, v mojoj dobroj vouli zacsno tou peszem popejvati, zse mi je za hrbtom sztao „orozsnik" i dva dni szledi szem zse v rokaj meo — Pla-csaj ali bos zaprt 1 Za Bozso volo, sztou dinarov, za tou neduzsno peszem ? Sou szem i szem doli placso sztou dinarov. Vecser znouvics v krcsmo odidem. Miszlo szem szi : Csi zse ednouk szem za štiri redi peszem placso szto dinarov, naj bode. Za te sztou dinarov pa jaz scsem vecs popejvati i szem znouvics zacsno : Befordultam a konyhaba, Ragyujtottam a pipamra, Azaz ragyujtottam volna, Hogyha mar nem eget volna. Ka vraga ? zse znouvics pred menov sztoji eden orozsnik. Pravim nyemi: Vašega Ponciusa, ka pa hodite za menov. Nyajte me na meri. Ali nyegov odgovor je : Tiho bojte ! Kaa ? — i zacsnem znouvics: Hajnalba, hajnal elott, Rozsafa nyilik a hazam elott. Orozsnik mi znouvics pravi : Boszte tiho 1 Zakaj ? — odgovorim i z zsebke vopotegnem „potrdilo", stero szvedocsi, ka szem sztou dinarov zse placso — i nyemi jo pod nousz podrzsim, da naj vidi, ka szlobodno popejvlem. ar szem zse za vogrszko po-pejvanye placso i zato znouvics zacsnem: Edesanyam is volt nekem, Keservesen nevelt engem, Ejtszaka font, nappal mosot, Jajj, de keservesen tartott! Nete tiho! I naprej vzeme notesz pa me pa zapise. Natou szem doubo sztoupetdeszet di-narszki pozdrav. No, vijdite, g. krcsmar, tou sze zdaj vecs ne zgodij. Potem toga mo lehko popejvao stero stecs peszem. * Jeszen je i sze zacsne bratva, letosnya vina szo szrejdnye do-broute, i jih je malo szladki. Hodo szem na goricskom i jaj moj prijatel g. krcsmar: Gde szte pa tou vino kupili, ka je tak kiszilo ? Tou ne razmim ! . . . Vej je pa badacsonyi Sziirke barat prima — tiszto szi po-szkrbte. No, pa zakaj majo ta vina tak moutno farbo ? Tou prijde szamo od szebe. Jaz szem pa miszlo, da vij krcsmarje mate v lagvi lanc i z tisztim lancom vszaki den gori zmejsate. Ehj, kabi ! Sou mo k mojemi sztaromi prijateli na Stajar. Mo vido, kak je kaj z nyegovim vinom ? Oho, hop ! Szkoro bi v Moro odleto kak szem sze pelo na mouszt. — Mouszt je podrejti. — Skoda, ka szo te lejpi mouszt podrli. Gda szem lanszko leto prejk More hodo, szem od brodara szloboud vzeo. I zdaj znouvics szem pri brodari. Szkouz Radeina sze pelam. V ednoj krcsmi sze miszlim sztaviti. Krcsma je zaprejta, na dveraj viszi tabla z napiszom „Ruhetag", tou sze pravi po na- šem „Pocsitka den". Escse bi szamo tou trbelo ! Na Kapeli szeni. Prvle kak bi mojega prijatela obiszkao, sztoupim v edno krcsmo, da szi malo odehnem — proszim dva deci. Vina nemarno ! — odgovorij krcsmar. Kaa? V krcsmi vina nega ! Kaj taksega szem pa escse nej csiio. Pa tak je, tou nevejte ? Od-kec szte pa te ? Z Vogrszkoga — nyemi odgovorni. Tak, Vi mate tam vszega za-doszta. Idem k mojemi prijateli. Boug daj —"sze poklonim — gde pa mate goszpouda ? Vcsaszik pride, — dobim odgovor — i zse pred menov sztoji eden mali mladi cslovik, ki me pita : Zselejte ? Z g. krcsmaron bi rad gucso. Jaz szem — sze mi notripo-kazse i povej szvoje ime. Vi szte ? . . . Ne razmim ? Vej je pa tou g. Talanyi-jova krcsma ! Tiszta je ! Gde szo pa te oni ? Na Vogrszkom! Ka delajo tam ? Tam szo. Odszelili szo zse. Mirovscsino scsejo meti. Najdete ji v Muraszombati. Tam szi pouvajo! Tak je tou ! Jaz szem pa miszlo nyihov disecsi Traminec kostati. Tou lehko kostate v Szoboti. Vino sz oudali krcsmari gosz-poudi Benkicsi. G. Benkics szo kupili tiszto dobro szlatko vino ? Hvala Boug,, donok mi nede trbelo za tem dobrim vinom tak dalecs na Stajer hoditi. Pravite, da szo od g. Talanyi Ferenca vsze vino g. Benkics kupili. Z Bougom mladi prijatel. Nemo sze duzse miduo, Csi zse tu v Stajerszki goricaj nemate vina, pridite k nam na Vogrszko po nye. Mi mamo tam zadoszta. No, tou sze mi je escse nig-dar nej zgoudilo, ka bi z Stajerszki goric zseden sou ! Znouvics szem v Szoboti. Goripoiscsem vsze krcsme, da szi malo zsejo pogaszim. Kak pridem pred Faflikov Hotel „Central", vidim ka vo z peovnice nebeszko sze lejvle voda, prej zse eden keden jo pumplejo. Boug moj — szi misz-lim — csi bi vino tak teklo, bi sze odszpodi lego i napio kak zsibek. Poglednem v peovnico. Tam betonejrajo. Pitam g. FaJlika : Ka pa delate. Vej pa indrik hizse v liifte zidajo, Vi pa notri idete v zemlou, kak Francuzje z Mazsinotovov linijov ? Pravijo mi ka zaprejto keglis-cse. Hm, zse znam. Szkrivaliscse za mozse pred zsenami. Nazadnye idem k g. Benkicsi. Tu szem najso, mojega sougora. Szedem szi k nyemi i szi zapo-vem trij deci Rizlinga. Decsko mi da trij deci navadnoga vijna. Je tou Rizling ? I csidi je ? Csidi ! Goszpoudov, znankar nej szouszidov! — Mi odgo-vorij. Gde szo pa Benkics ali pa goszpa ? Ravnok szta notri prišla. G. Benkics, bio szem na Sta-jeri i szem tam zvedo, da szte lekar vi kupili vsze g. Talanyi-ovo vino. Csi je tak, te mi pa dajte najprvle trij deci Rizlinga. G. prijatel Vinopivec Vince, za trij deci je nej vrejdno eksztra v peovnico idti, csi scsete eden liter pa prineszemo. Sougor, ka povejs k tomi ? Jaz szem zatou, ali orginal-noga nama morejo dati. Goszpa szo bejzsali po nyega, ar szo g. Benkics pretezski, da bi po sztubaj hodili. Rizling ! Tou je tiszti. Tou je vincsek, az aldojat ! K nama sze szedejo Stevan gazda, Fliszarov Jancsi, Poredosa, moj prijatel z Vane-csa, z Tesanovec i Mlajtinszki szvak. Par litrov szmo z Rizlinga szpraznili. Po tem „Speciala" i na zadnye Disecsega Traminca. Na tou gor sztanem i zacsnem gucs drzsati : Veszela druzsba ! Znate csido vino zdaj pijemo ! Tou je tiszto szlatko „Dober Pajdaš" reditela vino, stero szem jaz vszako leto na Stajer hodo pit. Letosz szi pa tiszto pout lejko prisparam, šr ga tu pri g. Benkicsi v krcs-mi dobimo, ki szo ga všzedoli kupili i . . . Hej! Decski I Gde szte pa ! Glej ga, glej ! Eden tu lezsij, drugi tam, tretji je odisao. Na zadnye szem szam oszto z mojim sougorom. No, sougor, ka pa ti povejs? Domou va sla miiva tudi. Dobro! nyemi odgovorim. Na drugi den, kak szem znouvics k Benkicsi priso i zacsnem razlagati moje vcserasnye dogodke, ka na drugo nepoumlim, kak szamo na telko, da szem z krcsme zdrav odiso. Dober vecser g. Vinopivec Vince. Dobro, ka szem Vasz tu najso. Sze szpominyate na mene? Jaz szem Vasz sznoucsi, gda szte domou sli, komaj nazaj zadrzso, ka szte nej prejk ceszte sli za vašim vertom, steroga szte šteli zbiti. Za tou mi zdaj lehko placsate eden liter, ali szamo tisztoga dobroga Traminca ! Ne szpominyam sze, nikaj sze ne szpominyam. Te goszpoud Traminca szpije i odijde. Notri prijde eden drugi. No, g. Vinopivec Vince, me poznate ? Ka je pa vcseraj bilou z Vami, ka szte tak pszii-vali i sinfali onoga goszpouda... Csi nyemi jaz vsze tiszto povem gvusno de V&sz sou touzsit. Ali znate, jaz szem nej taksi cslovik, ka bi drugomi bozsno zselo. Z menov sze da gucsati, csi scsete ? Sze lehko pogodiva. Ne proszim doszta, szamo pet-deszet pengojov. Za Bozso volo 1 Nikaj piiszti-te z toga ? Na, naj bode po Vasem. Tre-szeti je tudi zadoszta. Dobro, dobro .... mo tiho, vecs drugomi nindri nika nemo gucso. Z Bougom 1 Vinopivec Vince sze tak csuti kak da bi ga na razsni pekli. V krcsmo pride edna zsenszka i sze zraven k tisztomi sztoli szede, gde Vinopivec Vince szedij, pa nyemi pravi : Ni, glej ga, dnesz me niti poznati nescses. Sznoucsi szi pa taksi grobijan bio ? . .1 znas kak szi sze oponasao prouti meni na ceszti. Pred telikajsimi liidmi . . . Ali goszpa 1 Za Bozso volo. ka scsete z menov ? Tiho, pomali, radi bojte, ka Vasa zsena tou naj ne zvej. Vinopivec Vince dva desze-taka zsenszki v rokou potijszne tak, ka niscse ne vidi. Zsenszka sztane i brezi rejcsi odijde. No, z menov sze lepou godi — pravi Vinopivec Vince. — Najbougse de, csi gnesz domou odijdem, Boug te zsivi, Vince, — me pozdravla sougor, steri je ravno zdaj priso. Szi zdrav, me nadale pita ? Zdrav szem, zdrav. Ali mi nevejs povedati, kak szem jaz vcseraj domou sou ? Kak bi sou ? . . . po nogaj 1 Sze ne szpominyas, ka szem jaz z sztebov sou i ka szva pri goszpej Kirbisch-ovoj vszaki eden spricer szpila ? Ka pa jaz szem po pouti kakso norijo delo ? Je isztina, ka szem miszlo mojega šefa zbiti ? Nej 1 Pa ka szem miszlo nekso zsenszko napadnoti ? Nej ! Pa ka szem niksoga goszpouda sinfo ? Eh, ka sze ti pa szenya ? — Odgovorij sougor. Prokleto ! Vcserasnyo dobro volou szo mi tej pošteno vopo-niicali. Zdaj zse vszeedno. Sougor poszluhsaj, eszi eden liter Traminca i ga szpijeva. G. Benkics proszim te liter Jaz Vinopivec Vince. Nega csasza . „Gdasze pa zse ednouk ozse-nis Ferko ?" — je pitao nisterni den sztari Recek szvojega edi-noga szina. „Nemam csasza ocsa, nemam csasza I" „Za zsenitev majo liidje vszigdar zadoszta csasza, Feri." „Vej pa, ali ka naj napravim ocsa ?" je pravo mladi Recek. „0d ranoga viitra pa do keszne noucsi szem zaposzleni v bauti. Delam stirinajszet vor na den i komaj vtegnem jeszti i szpatt Vcseraj szem bio v Budapesti, viitro morem v Szoboto i med vozsnyov morem miszliti na veksa dela, kak na tou, da bi pogledno za kaksov zsenszkov". „Ka pa na tebe je escse ed-na zsenszka nej poglednola?" „Vej pa, vej pa, ali —" „No ?" Mladi Recek je brezszkrbno zamahno z rokouv : „Zakoj vragi vszigdar naprej noszite tiszto sztaro historijo, ocsa ? Jaz bi mogo tisztoga csasza vzeti Ilonko, ali dobro znate ka szem te mogeo odpo-tiivati zavolo ksefta na Francus-ko. Szledi szva sze pa rejdko gda vidla. Zdaj pa nemam ed-no voro csasza za szebe, ka bi nyej lejko povedo, da jo mam rad ?" „ Ali bi ti mogoucse jaz lejko pomo, kak tvoj ocsa?" „ Csasza mi tudi tij nemres dariivati, ocsa 1" Sztari sze je zaszmejao. „Ocsevje zmorejo doszta moj i" szin ! Ednoga dneva sze obrne sztari Recek k szinovi i ga pita : „Jeli bos sze pelao viitro v Buda pest ?" Szin je pokimo. „0b oszmi vgojdno szeodpe-lam. Najprvle szem miszlo ob deveti sze odpelati — ali tak szem edno voro prvle tam i csasz je zlat." Potaksom ob oszmi ?" „Ja, ocsa." „ Potem bi pa tij lehko szpu-no rejcs, stero szem dao mojmi dobromi prijateli ?" „ Drage voule !" „0n sze pela viitro vgojno v Szombathely, pelaj sze na allo-mas mimo nyegove hizse i ga vzemi szebov." „ Dobro, ocsa. Sto je pa tiszti tvoj dober prijatel ?" Sztari je povedo pomali : „Ilonka sze imenuje." ♦ Gda sze je drugo gojdno pripelo mladi Recek pred Ilonki-novo hizso, je ona zse vonej sztala z poutnov taskov. „Halo, Feri !" — je zazvala veszelo. „ Dobro iitro, Ilonka ! Szamo li hitro sztoupi notri." „Ka sze ti tak miidij ?" „Nega csasza ! Vcsaszik za-mudijva zseleznico !" Auto je odleto. Bilou je escse deszet minut csasza do odhoda zseleznice. Mela bi escse zadoszta csasza „cse" — ali pri-so je tiszti „cse". — Siirki spe-diterszki vouz za prevazsanye pohištva je sztao prejk po ceszti i nej je tnogo nej naprej i nej nazaj. Fferi je obrno auto, sze pela dalecs nazaj i zavozi v drugo vilico prouti allomasi. Ali tudi tu je nej mogo szkouz. Dva takszija szta sze zaletejla vkiiper i sofora szta eden ovo-ga krivila. Krejgala szta sze. Nej szta poszluhsala na Ferijov szignal i tak je nej mogo mimo. Osztala nyemi je escse tretja i zadnya pout k allomasi, vou-szka mala vilica. Ali kak da bi bilou zacomprano. Na szrejdi vilice je szedo sztari moški i je ravno zacsno goritrgati tiszte kamle, z sterimi je bila vilica vozozidana. Pomali sze je zdigno i nazaj popravo kamenye tak, da je Feri jelko szmukno z autom mimo. Pripelo sze je na allomas gda je ravno zseleznica odisla. „Ka pa zdaj ? je pijto Feri vesz nevolen. „Zdaj mava edno cejlo voro csasza za szebe 1" je odgovo-rijla Ilonka. * Vora je zse bila szkoron devet, gda je zazvouno telefon. Sztari Recek je nervouzno zdigno poszluhsalko pri telefoni. „Proszim ?" „Ocsa jaz szem I" „Feri?" „Ja, ocsa ! Scsem ti nikaj lej-poga povedat P „ Nikaj lejpoga ?" „ Ravno zdaj szem sze zmej-no z Ilonkov, ka bou drugi mejszec gosztiivanye. Za tou pa nej trbej ocso, ka bi mi po-mago 1" Sztari Recek z zadovolnim obrazom doj djao poszluhsalko je sztoupo k piszalnomi sztouli i je voszpuno trij cšeke. Ednoga za voznika (speditera), drugiva dva pa za sofera, ar je vsze trij on zapovedo vcseraj, naj zaprejko delajo szinouvi. Sztaromi moški na ceszti pa nikaj — ar je bio tou on szam. Natou je pa vzeo naprej kejp szvojega szinuj i pravo ; „Moj szin, ocsevje znajo tudi csasz daruvati !" FASENEK. Na fasenek: muzsika, plesz i krofli, Vszepovszčdlk zsivčjo tak, kak grofi. Krcsme szo pune, ludJ6 dobre voule, Dnesz niscse ne pita, viitro ka bode ? Micke, stere szo sze ne) ozsenile, Nyih troust; da szvoj p&r do k vuzmi dobile. Ali itak sze zdaj brltko Joucsejo, Omouzsene pa vesz^lo jufcsejo. Taksi szmehi sze med nami godijo, Ludjč plčsejo i sze veszeiijo. Pijdjo 1 Ne mžtra eden ne drugi, Kak sze gulljo zaszluzsenl trudi. Z krcsme idoucslm, szo zdaj ceszte vouszke, Zsenszke krcsijo-brecsljo, kak gouszke. V szneg szpadnejo i tam lezsijo kak pčn, Med temi, stera ml Je zsena — szam nev6m! talAnyi ferenc ALFA! ALFA SZEPARATORI ZA MLEJKO ALFA SZEPARATOR ZA IZDELAVO ZMOUCSAJA ALFA ŠKROPILNICE ALFA SZILOSZI (TakarmanyfiiIlesztok) kak i vszakovrsztne mle-karszke masijne, priprave ino potrebscsine szi lejko kiijpite nojfolej pri ilLFi) SEPARATOR R. T. fabrika mlekarszki- goszpo-darszki i hladilni masinov BUDAPEST XI., CSURGOI U. 15. SZENYA Alsolendva (konyszko, zsiv. i kram.) januara 25., februara 16., marca 27., aprila 17., junija 16., julija 28., auguszta 28., szeptembra 28., oktobra 28., decembra 18., pa vszaki tork szinyszko sze-nye. Csi pride na tork velko szenye, teda je szvinyszko szenye na drugi den. Bagonya (zsiv. i kram.) februara 15., marca 20., maja 19., julija 20., szeptebra 4. i novembra 16. Battyand (zsiv. i kram.) maja 28., julija 10., szeptembra 10. i novembra 10. Battyanfalva (zsiv.) marca 26., v tork pred Riszali, julija 2., auguszta 16. i oktobra 8. Bantornya (Tomiscse — zsiv. i kram.) v csetrtek pred Cvetnov ne-delov, drugi pondejlek po Viizmi, csetrtek pred Riszali, junija 12., v csetrtek pred Velkov mesov, drugi den po Maloj mesi, oktobra 4. i vszaki csetrtek szvinyszko szenye. Csi szpadne velko szenye na csetrtek, te je šzinyszko szenye na drugi den. Belatinc (zsiv. i kram.) januara 20., februara 24. na presztopno leto pa 25., aprila 25., junija 27., julija 15. i novembra 5. Cserfold (zsiv. i kram.) marca 14., v pondejlek po 3. maji, v pondejlek po 14. szeptembri i oktobra 20. Felsolendva marca 28., junija 21., auguszta 15., szeptembra 29. i novembra 30. Felsoszentbenedek (kram.) pred Pepelnicov, po posztni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jeszenszki kvatraj i pred koledi vszigdar v pondejlek. Korong (kram.) maja 4. Ledvavasarhely (Dobrovnik — szamo zsiv.) aprila 6., (zsiv. i kram.) v pondejlek po Tejlovom, julija 25., oktobra 2. Martonhely (zsiv. i kram.) maja 23., auguszta 6. i oktobra 27, Murahely (Doklezsovje — konyszko, zsiv. i drovno) junija 18. i auguszta 21. Muraszombat prvi pondejlek januara zsivinszko szenye, prvi pondejlek februara zsivinszko i kramarszko, prvi pondejlek marca zsivinszko i kramarszko, prvi pondejlek aprils zsivinszko, prvi pondejlek maja zsivinszko i kramarszko, prvi pondejlek junija zsivinszko, prvi pondejlek julija zsivinszko i kramarszko, auguszta 24. zsivinszko i kramarszko, prvi pondejlek szeptembra zsivinszko, oktobra 15. zsivinszko i kramarszko, prvi pondejlek novembra zsivinszko, decembra 7. zsivinszko i kramarszko. Csi szpadne na prvi pondejlek szvetek, sze vrsi szenye na drugi den.. Nagydolany (drouvno) na Tejlovo i 6. decembra. Nagytotlak (Szelo — kram.) prvo nedelo po Szrpnoj Mariji i na Miklosovo. Partosfalva (zsiv. i kram. marca 15., junija 16., szeptembra 2. i novembra 28. Palmafa (Puzsavci — kram.) julija 13. Peterhegy (kram.) na Szv. Trojsztva nedelo, julija 4., szeptembra 8. i oktobra 28. Szentszebestyen (kram.) januara 20., 2 nedela po Vuzmi, junija 15. i decembra 21. Totkeresztur (zsiv. i kram.) aprila 16., junija 4., oktobra 27., pa vszako prvo szoboto v mejszeci szvinyszko szenye. Csi szpad-ne na tou szoboto szvetek, je szvinyszko szenye prvejso szoboto. Csaktornya na Cvetni pondejlek, junija 29., auguszta 13., oktobra 3. i novembra 25. Kotormany marca 9. junija 27. szeptembra 30. i novembra 30. Muraszerdahely maja 1., auguszta 20. i oktobra 26. Perlak Riszalszki tork i v pondejlek po Jakobovom. Rackanizsa maja 19., junija 24., auguszta 19. i v szrejdo po Bejloj nedeli. Strido marca 19., julija 22., szeptembra 30. i decembra 4. Szent Ilona auguszta 18. i szeptembra 22. Szentgotthard marca 10., aprila 10., maja 1., junija 9., julija 22., szeptembra 22., oktobra 18. i decembra 22. Oriszentpeter lebruara 28., marca 21., maja 19., auguszta 1., szeptembra 13. i novembra 4. CVETICS JANOS FEHERNEMUBYQR9 ROFOS ES ROVIDARU KERESKEDESE MURASZOMBAT TEMPLOM UTCA Cslovecsi sors po rojsztnom mejszeci. januar. Moški, steri sze je naroudo v tom mejszeci, de prebriszan i mouder v taksi poszlaj od steri nikaj ne razmi. Srecsen je v razni kseftaj, pozselen je za velkim delom i escse lejko grata v szvojom sztrmlejnyi velki cslovik Zsenszka rojena v tom mejszeci rada obracsa knige, stere ravno ne cste. Zselej szi hitro omozsitev, ali tou nej zato ka bi szrecs-noga napravila szvojega mozsa, nego zato, da bi kak najprvle za-piisztila szamszki sztan, po tisztom bi pa lejko szidejla za pecsjov, manyarila i gijbala szvoj jezik. februar. Moški rojen v februari je prevecs obcsiitliv, preči zaliiblen, ali mocsno neszrecsen. Ar nega za nyega rojene lubice. Zsenszke sze doszta brigajo za nyega, ali szrce nyemi niedna ne vzeme. Naszled-nye sze ozseni z miliivanya ali pa vmerje kak szamec na velko zsaloszt szvoje vertinye. Zsenszka rojena v tom mejszeci ma ledeno mrzlo szrce, pa nyej je vendar cejli tucat kiisev premalo. Gda sze ednok odloucsi, ka de sla k mouzsi, doszta neprilike prinesze k hrami. Inacsi pa ma 'pri omozsitvi szrecso. Nyeni mouzs pa sze lehko tolazsi sztem, da je tudi lubezen nej brezi kalnih dnevov. mArcius. Moški, ki sze je rodio v etom mejszeci, je nikelko trmaszti i szvojeglaven, itak pa marliv i je priporoucsen za vcsenye. Ma vnou-go prijlike za szrecso ali nescse voponiicati. Ledicsen ne osztane. Malo pred zsenidbov sze nyemi zacsne neveszta upirati ali k ne-veszti prijde kaksa tetica i szpravi vsze vred. Na nouvo omouzseno zseno pa lejko csujes naszkori po gosztiivanyi popejvati, da sze globoko vara, sto csaka od zlatoga prsztana zlate dneve, ar ne pozna moskoga szrca. Zsenszka rojena v tom mejszeci, je veszela i zsiva, vendar tocšna. Ar nema dara, da bi szi znala pomagati z lazsjov' prijde dosztakrat v nepriliko. Zna szi pridobiti vnougo prijatelov i ma szrecso v zakonszkom sztani. Bogata pa ne grata nigdar. aprilis. Moški rojen v aprilisi je v mladoszti preči lejkomiszeln, vcse-nye nyemi ne disij, zna szi pa pomagati z maminov herbijov i vteg-ne ecse kaj gratati z nyega, csi nyemi kaksi szklep ne podletij. Zsenszki szpol nyemi vzeme vnougo csasza i pejnez, pa i escse na sztaroszt sze rad veszelij. Zsenszka, ki je rojena v aprilisi je preči vcsenya zselna, vsze mogoucse sze vcsi, szamo sijvati, pleszati i kuhati nescse. Mati ma z nyouv velki krizs, v sesztnajsztom leti sze pobougsa i grata vszem na csiido dobra i szkrbna vertinya. MAJUS. Moški rojen v majusi je nadarjen, szamo ka tou nerazvija. Sztarisje majo za nyim doszta placsila i vnougo brige. Rad sze ka-zse z junaškim delom, pa tudi je podjeten. Bogate dekline ma najrajši. Zseniti sze boji, vendar sze da nagucsati i ma pri izberanyi szrecso. Zsenszka rojena v majusi je jako zaliiblena, ali vendar proba prikrivati tou szvojo szlaboszt. Rada szi da karte slogati, ali navadno pri tom gori placsa. Mouzs, ki jo dobi za zseno, je nej ravno prevecs zadovolen zsnyouv. Druge zsenszke jo rade za norco majo, goszpoudje pa miszlijo, da je zanimiva. JUNIUS. Moški rojeni v etom mejszeci je pameten, veszeli i frisek. Sale, stere rad ma, prisztajajo nyemi. Navcsi sze poštene mestrije i vcsa-szi ma veliko postiivanye. Zsenitev ga ne vlecse i csi dozsive kaksi sramec stirideszeto leto, ma pred zsenitvijov razne tajne razmere. Zsenszka rojena v juniusi je miloszrcsna i ma zavolo toga vnougo neprijetnoszti. Omedlejvice szo pri nyej szkoro vszakdenes-nye. Od szamszkoga sztana nescse nikaj csuti i sze poteguje za zakonszkim sztanom. Kda dobi mozsa, sze za szilo escse razmi z nyim, vendar pa je z nyim jako vliidna i mouzsi je tou povouli. JULIUS. Moški rojen v juliusi je nad vsze pameten, a tou falingo ma, da je feltekeny (liiboszumen). Tou szvojo napako zna dobro prikrivati. Javno nema vnougo szrecse z nezsnim szpoulom. Szrejdnyo serecso ma, vendar szi zna pomagati, da nyemi ludje pravijo, te pa je zaisztino liszjak. Zsenszka rojena v juliusi sze zna jako dobro vrteti v odlicsni krougaj. Szvojo zsenszko mehkouto zna dobro vezati z moskov tr-dosztjov. Dobro szrcsna je i sze zna nadlezsnoga odkrizsati. Moške liibi bole kak szvoj zsenszki szpoul. Szovrastvo szi hitro nakopa, ali zna sze ga tudi odkrizsati. Pejneze bole liibi kak szama szebe. AUGUSZTUS. Moški rojen v augusztusi je mocsnoga diiha, v szvoji mladi letaj vnougo kricsi i sze rad krejga gda gori zraszte. Za opomine sze ne briga, nakople szi vnougo szovrazsnikov, Za pejneze sze tiidi ne briga vendar rad csiije, csi ga hvalijo. Szvojoj zseni, csi jo dobi, je liibeznivi mouzs ali prevecs sze ne ponizi pred nyouv. Zsenszka rojena v etom mejszeci je hiidodiisna, sze rada šminka i ne zanicsiije plesza. Sztarisje morejo jako paziti na nyou, ar (Dampf-Dres-masine), polszke i versztvene, tudi moli- toure i bicikline Vam najfalej popravi mehanik: ZSALIG LALOS, geplakatos Muraszombat, Mura utca. dekla liibi tajne prenaglene sztopaje. Z szvojim popejvanyom zna zvati, zapelavati. z ocsmi gucsati, zna dobro piszati piszma, poszeb-no cse szo te kakse poszebne vrszte. SZEPTEMBER. Moški rojen v szeptembri je nej szamotar ali poszebnezs. Ve-szeli je i liisen, pacs pa dela szvojim skolnikom britke vore. Po zsenszkom szpouli zacsne gledati zse rano i nyim osztane prijateo celo zsivlejnye. Pri zsenitvi ma szrecso i lejko dozsive visziko sztaroszt. Zsenszka rojena v etom mejszeci, rada pobozsno zapelava. Neszrecse jo rade doletavajo i priliznyeni liidje radi hodijo za nyouv. Hudobni jezicje gucsijo od nye, da sze hvali z trdnosztjov pri mos-kaj. Csi ma neszrecso, da posztane vdovica, sze tudi z tem szta-nom zadovoli. OKTOBER. Moški rojen v oktobri pije rad dobro kaplico i szi ne dela vnougo szkrbi. Gleda da poniica tou, ka sze je navcso i sze rad sali z nezsnim szpoulom. Lagati zna navadno dobro i rad doszta pripovidava. V liibezni dozsivi doszta neprijetnoga i gda sze ozseni, ga pošteno obdelavajo hudobni jezicje. Zsenszka rojena v oktobri szi dela doszta szkrbi brez potrejbe. Gda dokoncsa sesztnajszto leto, ma zse tri zaliiblence, ali rada bi moške oszvedocsila, da escse nigdar nej bila zaliiblena. Ali tou nyoj niscse ne vorje. Gda sze ozseni, scse napraviti mozsa szrecsnoga, on tou obcsiiti ali navadno nikaj ne pravi. Ar ma pejneze prevecs rada, sze vszigdar touzsi po szlabi csaszaj. NOVEMBER. Moški, ki sze je rodio novembra, rad jezdi i sze vozi. Prene-sze duševno i tejlovno vnougo, navcsij sze v mladoszti igrati te sze pa zna obracsati tak, kak voter pijse. Zsenszke ga li tezsko pri" vlecsejo k szebi. Dugo Iejcse od edne do druge, na konci vendar grata szrecsen zakonszki mouzs. Zsenszka, stera sze je rodila v novembri, zacsne zse rano kazati, kak je csedna. Vcsaszik v zacsetki szvoje liibezni csuti prvo nagnenye do oficejra ali do szoldaka, pa tiidi do vdovca z decov. Csut ma dober. Driigoga szkrivnoszti nemre zadrzsati za zobmi ali od szvoji je tiha kak grob. DECEMBER. Moški, ki je decembra zagledno poszvejt szveta, ma pri vszem szvojem talentumi li malo szposzobnoszti, da bi bio naduti ali giz-davi. Rad sze veszelij z veszelimi, delo nyemi je prijetno, v zse-nidbi ma velko szrecso. Szploj vsze delo nyemi ide izpod rouk. Zsenszka, ki je prišla na szvejt decembra, sze ne spila rada dugo z malimi spilaraji. Zna sze napraviti, ka sze dopadne i rada ma druzsbo. Szrecse v zakoni nema. Nisterno tiho bolecsino ob-joucse. Zsenszka navada. No mladi ozsenyeni mouzs, kak sze kaj mas? Nej dobro. Zakaj nej? Zato, ar gda vgojdno gor szta-nem, najprvo ka scse od mene je Pejnez. I opoldne, gda domou pride pa Pejnez. Vecser znouvics Pejnez. Zmerom szamo, pejnez, pejnez i pejnez. Ka pa dela tvoja zsena z tel-kimi pejnezi? Ne vem, doszejgamao szem nyej escse niti ednoga filejra nej dao. * Znas moja zsena ma grdo navado, cejlo noucs nejde szpat. Ka pa dela? Mene csaka. * Prvi lump: Zse ides domou ? Drugi lump : Sze zna, zse je gojdna. Prvi: Ka pa praviš szvojoj zseni, gda prideš domou ? Drugi: Nikaj, szamo poszliisam i csakam, gda de viheri konec. * Sef: Sto je pri telefoni? 1 Piszacs : Ne vem, szamo pszii-vanye csvijem. Sef: No te pa mene piisztite k telefoni, tou je moja zsena. Sztrto szrce. On nyej: Cse me zavrnete, te bom vmrou. Zavrnola ga je. I on je za petdeszet lejt vmrou. Zakonca. Ona: Proszim te Lajcsi, daj mi pet pengojov. On : Zakoj ti pa bode pejnez ? Ona: Vu olepševalni szalort idem. On : No, te szi pa vzemi dvaj-szti pengojov. Tocsno. „Kama csloveka szpravi pi-janszko pozselejnye ?" „V krcsmo?" Obcsutek. On : „Donok ednouk vasz najdem szamo, goszpodicsina Ma-riska. Ali csutite, ka vasz scsem pitati?" Ona: „Ja. Ali ne bi me pitali vi, cse bi csutili, ka vam misz-lim odgovoriti." Csi scsete dobro popravle-ho voro meti — Te morete szamo k Dittrichi neszti. Csi placsate, znate bar tou — Vora bode sla ^TT'^ dvej leti vszeszkou ! ! I Hvalezsnoszt. „Ka bi napravo ti, csi bi na sztou metrov zagledno leva?" „Na zemlo bi poklekno i bi sze Bougi zahvalo". „Zakaj pa?" „Zato, ar szem lak kratkoviden, ka niti na deszet metrov ne vidim. Vsze bi moglo škripati. „Pravis,dati csrevli skriplejo"; „ Mogoucse szi je nej placso?" „Tou je noroszt, te bi tudi oblejka mogla škripati." Tocsna vora. Szouszida je pravla vertinyi : „Eta vasa sztenszka vora pa ne kazse dobro". Vertinya; Vej pa, nikaj je pokvarjena, pa escse nam dobro szluzsi, vej szmo sze je navadili. Gda lezsi posztrani, kazse seszt i bije dvanajszet, te je tocsno tri vora. Vej pa ravno zato. Nemrem razmiti, kak sze morete razpitati od szvojega mozsa, steri je vszepovszedi prilubleni i ga zsenszke tak trnok rade majo' Vej pa ravno zato, ka zsenszke ga rade majo. V krcsmi. Csujete goszpoud kelnar, jeli v vasoj krcsmi nigdar ne perejo sztolnyeke ? . Ne vem goszpoud reditel, jasz szem escse szamo tri mejszece lii v szliizsbi. * Jeli mama ka angelje znajo leteti ? — pita mala Lizika. Kak nej, tak kak fticsi. Kak pa te tou, ka nasa szlii-zsecska dekla Mariska ne leti, ravno zdaj nyej je ajta pravo moj angel. Malo csakaj, bos vidla, kak de letela. V krcsmi. Gouszt: Kelnar, ka je tou za dela, v želji szam edno gumbo najso. Kelnar: Hvala Bougi, vej szam jo zse dva dni iszkao. Pri zobnom doktori. Betezsnik: „Za bozso volo goszpoud doktor, ka miszlite 25 Pengojov za eden zoub? Doktor: Navadno kosta szamo 5 Pengojov, ali vi szte sze tak drli, ka szo mi štirje driigi csa-kajoucsi pacijentje odbejzsali. Zakaj trbej poszvejt? V krnici sze pela szkouz va-rasa eden kmet brez poszvejta. Policaj ga opomina naj vuzsge poszvejt. Vert pravi policaji: „ Zakaj naj vuzsgem poszvejt ? Vej pa kony je szlejpi". Gda pa te? Skolnik : „Deca zse v tak mladi letaj lazsete!" Vucsenec: „ Goszpoud skolnik, gda pa te naj zacsnemo ?" Poszlo: Antalics Istvan Nagytotlak 82. hAhn p Al MURASZOMBAT Vasut utca 1. — Telefon 49. ODAVA SZE SZAMO NA VELIKO: MANUFAKTURNO, PLETENO I KRATKO BLAGO. i--^-■ SVAJCI KAR- ES ZSEBORAK faliorak es vekerek, arany es eziist aru. — KRISTALY es latszeresz O P T I K A I aru nagy valaszteka DITTRICH FERENC oras, ekszeresz es latszeresz MURASZOMBAT Horthy Miklos u. 25. Ocsa szini pravi: „Te nej szram, ka mlajšega brata bijes, te, gda szi ti doszta mocsnejsi." Szin ocsi: „Vej szi pa ti tudi doszta mocsnejsi od mene". * Skolnik : Jancsi tou mas eden Pengo pa idi v bauto po pamet. Jancsi do dver pride i pita: „Goszpoud skolnik naj povem, da naj dajo za Vasz?" Poszlo: Gomboc Istvan Zsidahegy. Profeszor: Kak sze mourje zove med szhodnov Azsijov i zapadnov Amerikov ? Vucsenik : (je tiio). Profeszor: Dobro : Tihi Ocean. V souli. , Povej Pista, zakaj je Boug Adama i Ejvo z paradizsoma vo sztirao ? — pita katahet. Zato, ar bi nyemi ovak vsze jaboka pojela. Vrag i Szoldak je doubo szabadsag, pa je mogo peski iti domou, zato ar je v tiszti kraj nej vozo nej cug i nej auto. Med poutjov je jako truden pousztao i szi je pouleg ceszte doli szeo. Meoje z szebom goszli i je igrao na nye, da ne bi zaszpao. Naednouk sze nyemi prikazse vrag, v podoubi sztaroga sztarcs-ka z kusztov knigov v rouki. „Dober den" sze nyemi pokloni sztarec. „Boug daj, dober cslovik" je odgouvoro szoldak. „Poszliisaj pajdaš" je pravo vrag — jaz tebi dam knige, ti pa meni goszli . . . szoldak. „Ka bom z tvojov knigov, zse dugo szam na szvejti, pa nej szam sze navcso nej piszati i nej csteti." Ali vrag ga je vszedno pre-gucso, ka szta membo napravila. Vrag vzeme goszli i zacsne vlacsiti z locsecom po sztrunaj, ali nej je bilou pravoga glasza. Zato je proszo szoldaka, naj osztane par dni pri nyem, ka ga navcsi igrati i za tou de nye-mi vrag pomagao v sztiszki. Szoldak je privolo. Na tretji den je szoldak pro? szo vraga naj ga piiszti domou. Vrag ga je tudi piiszto. Gda szoldak pride domou, v . pamet vzeme, ka je on tri lejta pri vragi szluzso, nej pa tri dni. „Vrag prekleti, dobro szi sze zneszao nad menov" szi je zgu-csao szoldak. Nyegov szabad-sag je zse dugo doli prisao, ka naj vcsini zdaj. Naednouk sze pa szamo pred nyim pokazse vrag i nyemi pravi: „Ne cse-meri sze prijateo. Szpravim te za trgouvca v velkom varasi i de ti dobro slo". Szoldak je bio zadovolen. Vrag nyemi zdaj na-dale pravi „jaz odidem dalecs vkraj od tebe v trikrat deveto dezselo i tritreszeto drzsavo. Tam zsive krao z lejpov hcserjouv i tou scsem mantrati." Szoldaki je bauta dobro sla i je drugim trgouvcom vsze kupce vkraj szpravo. Bautosje szo szi vkuper zgucsali, da do ga sli pitat, sto je i čse ma pravico odavati^ Gda szo prišli k nyemi bautosje i szo ga scseli pitati, je nyim odgouvoro, da zdaj nema ■csasza, liki viitro nyim vsze povej. Szoldak bautos sze presztraso i szi premislava, ka za odgovora naj da bautosom. Nazadnye sze odloucsi, da pobere vsze pejneze i odide za vragom. Po dugom potiivanyi je priso do tisztoga grada, gde je miszlo, da je vrag tii. Med poutjov je zvedo, da je toga krala hcsi ja-ko betezsna, zatou sze je szoldak pred sztrazsov vodao za doktora. Gda szo obvejsztili krala, ka sto pride, ga je krao zse zselno csakao i nyemi pravo, csi ozdravi nyegovo hcser, jo da nyemi za zseno. Potom pravi krali, naj nyemi da prineszti trouje karte za spi-lati, tri glazse szladkoga vina, tri glazse vinszkoga cveta, tri funte orejov, tri funte szvincseni krugeo, tri pakline szvejcs i go-szli. Vecser szoldak vsze tou vzeme i odide v kralicsino szo-bo. Tam zacsne piti sze vesze-liti i igrati. Pounoucsi je priso vrag, szkocsi k nyemi, sztiszne-ta szi rokou i nyemi pravi vrag, ka dela eti. Szoldak nyemi od-gorij, da medeniko ceca. Szoldak je tudi nyemi nalejao puno kupico i tou meszto vina vin-szki cvet. Gda je vrag tou vo-szpio, szo nyemi ocsi vo od cse-la prišle. Natou ga proszi nekaj za jeszti. Meszto orehov, stere je tam vido vrag, nyemi je dao szoldak szvincsene szvejcse. Potom pa szta sze zacsnola kar-tati i szta sze kartala, dokecs sze je nej kokout oglaszo, potom je vrag odiso. Tak je kra-licsina mirno noucs mejla. Driigo noucs jo ravno tak bilou. Tretji vecser proszi szoldak edne velke klejscse i tri zselez-ne palice. Pride vrag i zacsata piti i sze veszeliti. Med tem pa ovara vrag te velke klejscse i pita, ka je tou. Szoldak nyemi pravi „krao me je v szluzsbo vzeo i vcsim nyegove goszlare igrati. Ali oni majo ravno tak venkrajive prszte kak ti, zato nyim morem z klejscsami vo-ravnati prszte". Vrag je proszo szoldaka naj tiidi nyegove vo-zvednacsi. Szoldak je bio vcsa-szi pripravleni i nyemi pravi, naj dene prszte v klejscse. Vrag dene prszte v klejscse, szoldak pa mocsno sztiszne, szegne po zselezni palicaj i ga tak dugo kleszto, dokecs nyemi vrag nej obliibo, ka vecs nigdar ne pride v te grad. Tak je szoldak zvracso deklino, stero je tiidi doubo za zseno. Na gosztiivanyi szem tudi jaz bio i vino mi je teklo vecs po bradi kak po guti. Poszlo : Car Erno, Salamon. mM Szkrivno pitanye BI LETOSNYE VGANKE : VI. 2. Z trejmi ednakimi linijami rasztalaj tak, ka ta v ednom prosztori szamo dvej piknyi fkiiper. II. V ednom szva dvej szesztri. Csi nemave kaj za grizti, tak edna ovo grizeve. Ka je tou ? III. Velka csuda szem na cejlom szvejti : Nega me na nebi, nej na zemli, niti nema me orszag. Szem v vszakom varasi szamo Muraszombat me nema. Szem v vszakoj maloj vodej, ali mourje me nema. Meszto mam v vejdri, v škafi pa nej. Oblada me vrabeo, kony, junec pa nej. Sto szem ? V. 1. Gda krava mlejka ne da ? Kaksi jagod sze kmet boji ? VII. 3. Stera trava prevecs diši lii-dem ? VII. 4. Steri paszter nigdar ne pasze. Paszter je — pa nindar ne pasze. Poszlala : Josar Maria - Peterhegy. Vszem našim prijatelom damo naznanye, ka letosz ravno tak, kak vsze ova preminoucsa lejta 10 nouvi kalendarov za leto 1943 vopotegnemo i steri do szrecso je meli dobiti, tisztim je po posti domou poslemo i nyihova imena v Dober Pajdaš kalendarium damo nastampati. Resenya sze morejo do 15-ga marca v reditelsztvo poszlati. Pijszma etak adreszirajte: Reditelsztvo »Dober Pajdaš kalen-dariuma" Muraszombat, Arany Janos u. 13. DOBRO SZO REJSILI v lanszkom kalendari prinesene vganke i szo gvinali po lutriji vopotegnyeni Dober Pajdaš kalendarium szledecsi : Josar Maria Peterhegy 83, Stranjsak Antal Kapela, Gergar Geza Totkeresztur 20, Gomboc Istvan Zsidahegy 11, Hajdinyak Jozsef Felsocsalogšny 66, Vajda Aladar Muraszerdahely, Racz Istvan St. Anna, Graj Janos Kapela, Horvat Istvan Radein, Toplak Jozsef Pince. Gratolejramo vszem našim pri-jatelom, steri szo tou szrecso meli, ka szo nas Dober Pajdaš kalendarium gvinali. Nadale szo escse tudi dobro rejsili nase vganke, ali nej szo meli szecso do dobicska, po-troustamo je pa z tem — naj probajo letosnye vganke rešiti, lejko do pa letos vekso szrecso meli : Szmodis Lajos Kerkaszabad-hegy, Boldizsar Istvan Salamon, Obal Erno Zoltanhaza, Zsisko Zoltan Petofa, Boldizsar Maria Salamon, Vida Agnes Nagytot-lak, Pecsek Istvan Kosarhaza, Csrnko Gyorgy Kerkafo, Sebja-nics Vilmos Peterhegy, Bencak Istvan Bodohegy, Antalics Istvan Nagytotlak, Olasz Erno Totke-resztur, Car Erno Salamon. V lanszkom kalendariji szo vganke etak pravilno rešene: I. 5 szvejcs, ar jih 11 zgorij. II. 6.75 km 4Vz vore. III. Mrtvi. IV. Riba. V. Szrce. SALNA PIJTANYA INO ODGOVOR: Gda je szomar tak rigo, ka ga je cejli szvejt cstio ? (i>|JBq [OAoC-aofvj Bjvj) Gde ma junec najvecs mesza? (Aosznoij poj) Sto vu lougi na ednoj nougi sztoji ? (5q°o) Sto ma seszt noug, hodi pa po stiraj ? (lAuoij eu ijiAojs^) Kaksi kamlov je v Mori najvecs ? (uypw) Stera vora ide brez potacsov? (eusounzg) Stera glava ne miszli ? (BAorpZ) Stera nouga je brez krvi pa donok sztoji ? (BAopjzs) Poszlo : Csrnko Janos Kerkafo. Vszakovrsztno delo vzemem gorik po zmernoj cejni, ka szpadne v SLOSZARSZKO MESTR1J0 kak: sparhete, skarjaszte mre-zse, rocsne blagajne, zselezne plote, popravilo biciklnov itv. AUTOGfiNSZKO VARJENYE! Gombossy Ferenc epiilet es mulakatos Muraszombat Kiss u. 3. Nasa zemla. Kak je Goszpon Krisztus z szvetim Petrom negda szvejta po zemli hodo i preglejiivao zemlo, ka sze gder kaj dela i v sterom kraji ka raszte? Kak je do nase zemle priso, je houbo doli z glave vzeo, ro-szatno cselo zbriszao i sze za-szmejao od radoszti. Peter tou v pamet zevsi je pitao: — Goszpodne, zakaj sze szmejes ? Odgovorij Goszpon Krisztus: — Pogledni to krajino! Vidiš kak lepou szetva raszte. Kla-szovje ponizsno glave pred nama prouti zemli drzsij i z tem hvalo dava Vszemogoucsnomi. Za tou nyeno ponizsnoszt naj je nyeno zrnye kuszto i rodno. — Szadno drevje, stero szvo-je veje pred nama nagible, naj bode vszigdar puno i najboksi szad naj rodij. — Pogledni te brejg! Na trszi kak obilno grozdje viszi. Tou grozdje naj da najszlatkejse vino, od steroga do pivci vszigdar veszeli. — Pašniki naj szo vszigdar zeleni, da sze zsivina lejko pa-sze. Tak nede pomenkanye v meszej. — Vode naj majo vnougo rib vu szebi. — Logouvje naj majo visziko i kuszto drevje, da drva nedo falile. — Od szevera naj szo visziki bregouvje, steri obvarjejo zemlo prouti neprijateli. — Liidje szo naj zdravi, szol-dacke batrivni, da obvladajo neprijatela. — Naj kraliije pravicsnoszt, blajzsensztvo i zadovolnoszt med narodom. Mi mamo v našem orszagi vszega toga zadoszta hvala Bougi Haza jottem, itthon vagyok ... Vendvidek! Szep szulofoldem, Vegre en is haza jottem. Sok even at tavolletem, Stajer foldrol, ahol eltem. Haza hozott honszeretett, Sorstol iildozott gyermeked! Szep szuidfolddn most lakom, Szivembol jon magyar dalom, Mely volt nemam belem fojtva Most fogsagbol szabadulva. Zuzva, torte szet rabsagat Es kivivta szabadsagat. Magyar dalom szep zengese, Ket tized ev pihenese. Megujulva szol belolem fis szabadon szal szet tolem. Hirdeti a szabadsagot, Vend nepnek a regi almot. Muraszombat. Talanyi Ferenc. Stevan je kravo Tam gor na Goricskom v ed-veszi (v steroj, tou vam neova-dim) szta zsivela Stevan i Eva. Eva je pravla szvojemi mo-zsevi : „Znas ka, za par dnevov de v Szoboti Miklosovo szenye, tf naso Seko odzsenes ta i jo tam odas. Stevanova krava je ne bijla za nikoj. Sztara je bijla i mrsa-va, rebra szo sze nyej vidle, kak kaksi sztari kramp, lejko jih je precsteo. Stevan jo prizsene na szenye i zacsne kricsati na vesz glasz : „Kupte, kupte kravo, Isztina, ka je nej vrejdna niti poucse-noga cvajara, ar mlejka nema, tele pa zse vecs lejt nej mejla, ali vszeedno je k odaji!" Tak je Stevan „hvalo,, szvojo kravo, ar kak pravim je vrli i pošteni Stevan lagati nej znao i je lazs za grdo delo drzso. Kiipci szo csuli kak Stevan z Goricskoga kricsij, zato je niscse noncs nej steo niti poglednoti nyegove krave. Zoupszton je kricsao i poniijao niscse jo nej scseo kupiti. gnao na szenye. Pa sztoupi k nyemi eden szobocski handlar i nyemi pravi vu vuho : „Ka sze ti je pamet zmejsala? Cslovik more szvoje blago hvalite, csi scse dobro odati. Daj meni Seko, pa bos vido, kak sze more odavati. Ti pa tecsasz idi k Fafliki, da ludje nedo znali csida je krava." Stevan nyemi da kravo i odide, handler pa odzsene Seko na drugi kraj szenya i zacsne kricsati : „ Kupte, kupte ocsa kravo 1 Tak dobre krave nindri ne kupite I Gda je mlejko najdragse, ta krava ma deszet litrov na den. Tele ma vszako leto i letosz de tiidi mejla!" Tak na velko je zacsno hvaliti Seko, da je naednok cejlo Szoboto meo okolik szebe i vszi szo ga pitali: Kelko kosta? Nej je pa vtegno escse cejno povedati, gda zse Stevan prouti nyemi bezsij i kricsij : „Csi je moja seka tak dobra te jo pa szploj ne odam!" 1 vzeo je handleri vajet z rouk i dobre voule jo gnao prouti doumi. Nagy valasztek kituno badacsonyi es lutembergi fajborokban a legjutanyosabb napi arban Nadai Jozsef bornag y kereskedese Muraszombat Kelnar. Jancsi je bio edini szin szvo-ji sztarisov. Nyegov ocsa je vor-tivao na malom versztvi i kak mali vert, je bogme nej meo doszta szredsztva za soulanye szvojega szinu. Ali Jancsi szi je pomagao tak, da je kak dober vucsenik instrukterao nemes Bi-bo velkoga verta szina Sandora, steromi je vcsenye tezsko slo. Pri nemes Bibojovi szta bila dva deteta, Sandor i Sarika. Sandor je hodo v tretjo gimnazijo, Sarika pa v prvo, Sandor kak dvanajszt lejt sztar pojbar, je bio jako razvejan — vsze nika nej vrejdno delo nyemi je — meszto vcsenya — hodilo v glavi, zato je mogeo meti in-struktora. Jancsi, kak inštruktorje vszaki den popoudnevi sou Sandora vcsit. Jancsiji szo bile te vore najlepše i tou nej za volo Sandora, nego zato, ar je v tom vrejmeni lehko bio med dvoma goszpockima prijatelima, steriva je szkrivoma opaziivao, nyihovo goszpocko oponasanye. Jancsi je meo jako inteligentni csut, zato sze je vszigdar tak opona-sao, kak kakse goszpocko dejte. No, pa veszelila ga je vszako-dnevna jiizsina, kava i bejli vrtanik, escse bole pa ga je veszelila ta mala Sarika, stera ga je rajši mejla, kak szvojega brata, ar nyej je on doszta znao razlicsni pripovejszti pripovedovati. I on ? On pa, kak stirnajszt lejt sztar decskec, je v szvojom szrci obcsuto szkrivno moucs liibezni do Sanke . . . Szramota sze, szramota ta, Jancsi je za-liibleni bio v malo Sariko i ta liibezen ga je gnala do vcsenya, vcsio sze odlicsnyak je bio, kak odlicsnyak je malo maturo napravo brez vizsge. Jancsi je miszlo fiskalis po-sztanoti. V szvojem mislenyi je vecskrat namalao bodoucsno zsivlejnye; i kak heresen fiskalis, z dobro idoucsov ,piszarnov de ravnao i te, te de sztou-po pred ocso Sarike sz szpros-nyouv za nyeno rokou. Te nede nikaksega zadrzska, da bi sze nyegove szenye nebi zresznicsile. Cslovik szi za bodoucse zsiv-lejnye plame dela i sors je z ednim mignenyom poruši. Jancsi je nej gratao fiskalis, nej je mogeo dale v soulo hoditi, ar nyemi je ocsa mrou. Mati ga je dala k szvojemi brati v varaš, steri je krcsmar bio, za kelnarszkoga inasa. Jancsi je z doumi odisao, soulo i szvoje prijatele je doma mogo nihati, ravno tak fiskaliske plame. Prerejzana je bila nye-gova pout, po steroj je miszlo idti, visziko gor, ta gor do Sarike . . . Nemre biti drugo, kak szamo kelnar. Nede meo fiskaliske diplome i nede nigdar vel-ki goszpoud? Prouti jeszeni je vecskrat pro-szo szvojega viijca, te gda szo sze zacsnola vpiszavanya v gimnazijo, naj ga dale da vcsi-ti, solarivati. Viijec sze nyemi je szmejao. Ka miszlis, da szamo latej-nerje v razlicsni piszarnaj szo goszpoudje ? I je szamo tem dana zmozsnoszt sze obogatiti ? Tak sze moutis! Csi bos poste-nyak, nebos sze karto, nebos lumpao i sze pošteno vonavcsis tvoje dneszdnevne obrti i k tomi dobro kalkulacijo, bos vido, da escse z tebe cslovik bode. Jancsi szi malo premislavao nad viijecovomi recsami i je do toga zakliicska priseo, ka viijec isztino majo. Cslovik sze v vszakom pozvanyi lehko szka-zse vo i kariero napravi csi razmi szvoje pozvanye i zna jo voponiicati. 2 Grand Hotel Royal v Buda-pesti je te eden najveksi i najfinejši hotelov, v sterom je Jancsi v szvojem sesznajszt lejt sztaroszti zaposzlenoszt doubo. Tii je meo priliko viditi razko-šeno zsivlejnye velike bogate goszpode, ki szo z pejnezi ravnali, kak voter z lisztjom. Doubo je vpogled v szkrivno zsivlejnye szeparejov — navcso sze elegantnoga szervejranya i oponasanya z velikov goszpo-dov, szpozno je razloucsne fine jesztvine i pitvine, priliko je meo viditi minisztre, steri vodijo or-szacske poszle i je vopidinivao. Med temi razmerami je vekso izobrazbo doubo, kak da bi oszem gimnazij szkoncsao. V prousztom vrejmeni je pa csteo razlicsne sztrokovne knige i je hodo na tecsaje zviinszki jezikov. Z Budapesta je odiso v Berlin, tii je bio zaposzlen v Hotel Bristoli na Unterdenlinde strasse, potem v Briiszel, Pariš i London. Gucso je vecs jezikov: vogrszki, nemški, francuszki, angleški i spanszki. Duzse csasza je bio na ednom velkom hajovi v szliizsbi kak tumacs. Tii je vnougo pejnez zaszliizso i ar je poutnikam notrimenyavao do-lare tisztoga csasza po pet koron. Kak je domou priso je pri-neszo szebov nezerenszko dosz-ta dolarov, steri szo bilij po 14 pengojov. Szvetovno bojno je prezsivo' v Ameriki. Domou je priso, kak szvejt vidoucsi velke inteligence gentleman. Oponasao sze je arisztokratno i ravno tak elegantno oblacso. 3 Po petnajszti lejtaj znouvics tii sztoji, gde je nigda v szvoji decinszki lejtaj bio te, gda je v gimnazijo hodo. Te tisztoga hipa je bio sziro-maski dijak i nyegovo edino veszelje je bilou pri plemeniti Bibojovi jiizsinszka kava z ku-glofom i mala Sarika. I dnesz po petnajszti lejtaj ? Dnesz pa nyemi vsze na raz-polaganye sztoji, vsze, ka szi pozselej . . . Po obedi je sou na korzo, rad bi znao, jeli ga stoj szpo-zna ? Niscse ga nej szpozno. Gledali szo ga na velko, kak elegantnoga tiihinca i en-ovoga pitali: Sto je tou, te elegantni tiihi-nec ? On je pa med spancerajocsi-mi doszta szpozno. No, glej szi zgucso : Tou je pa Lenika, stera je tisztoga csasza tak za dijaka-mi norejla i zdaj je gviisno steroga profeszora ali doktora zsena. Kak elegantno hodi. Ni, ni, glej, glej, tou tam pa je Joska, steri je edno leto pred menov napravo malo maturo i zdaj je gviisno kaksi uradnik. Tak sze csuti tii na ceszti, med temi spancejrajocsimi liid-mi, kak neviden cslovik. On nye vidi i je pozna, te gda ovi nye-ga ne poznajo i nevejo sto je... Marciusko szprotolejsnye szun-ce je zse toplo szegrejvalo i te nisterni szo szi zimszke kapute zse doli szlekli. Jancsi je tiidi l esuto trudnoszt toga lejpoga szprotolejsnyega dneva i zato je zse rano sou k pocsitki. Kak tak szam v maloj hotel-szkoj szobi pri sztouli szedij, szi premislava od pretecsenoga szvojega zsivlejnya i v mislenyi dela plame bodoucsoga zsiv-lejnya, v sterom bi tudi tao mejla v nyegovom szrcej edino za-prejta Bibojova Sarika. Sarika! — szi globoko zdejne. Sarika je zse znankar orno-zsena... Oh grozno mislejnye, petnajszet let szem delao za nyo i sparao! Ali, sto zna ? . . . Ah, kaj takse mislejnye . . . Kak dobro je, da drugi liidje ne vidijo v csloveka i ne vejo pre-csteti nyegovo neszpametno, vsze vkiiper zmešano mislejnye i csii-tejnye. Szmejali bi sze, csi bi znali, ka je on escse nigdar v driigo ne bio zaliibleni, kak v Bibojovo Sariko! No, pa to je tiidi rejdko, da treszeti lejt sztar decsko v szvojem szrcej obdrzši to prvo, decinszko liibezen ! No, pa itak, csi je zse omozsenaL. — ga znovics mantra to mislej-nye . .. Drugi den rano sztane i po-mali ide vo z varasa prouti ne-mes Bibojovomi kasteli, steri sztoji na konci varasa. V ednom velikom parki, steroga okoulik jemlejo i zakrivajo vecs sztou lejt sztaro razlicsno veliko drevje. Na konci parka med nyivami sze vlecse na dva kraja ceszte na-szajenimi topolami redna duga ceszta steroj konca nej mogou-cse viditi. Po toj ceszti zamis-leno, brez vszaksega cila i v globokom mislejnyi pomali szto-pa i ide naprej. Prouti nyemi od dalecs bezsij eden podivjani zaszedlani kony brez jezdeca. Ocsividno je, da je goszpodar nindri z nyega szpadno. Jancsi pred konya szkocsi, ga miszlo zgrabiti, ali nej sze nyemi je poszrecsilo, ar sze ga je kony dalecs na sztran ogno. Kony bezsij naprej. Ravno tak sze Jancsi z najveksov nag-losztjov pascsi po ceszti, odkec je kony pribejzsao. Szkoron na konci drevoreda, ne dalecs od orszacske ceszte je najso gosz-podara podivjanoga konya pri ednom grmi nezavesztnoga le-zsati. Kony sze je presztraso od edne szrne, stera je od toga grma vo szkocsila. Par sztopajov od grma v ednom jarki zsluborij tekocsa voda. Jancsi v narocse vzeme neza-vejsztno tejlo i jo odnesze k jarki i z friskov vodov previdno mujvle glavo. Za nikelko minut odprej ocsi i namilo zasusnya: „Jancsi, ti, tii!" Potom znou-va v nezavejszt szpadne. Jancsi presztraseno gleda i szi zasusnya: „Je to mogoucse?" Ali zdaj nega csasza szi pre-mislavati. Bezsi prouti orszacskoj ceszti po steroj sze ravno eden auto pela i ga sztavi. Nezavesztno tejlo na auto dene i sze zraven vszede. V spitao. „Betezsnik de nikelko dnevov mogo tii osztanoti" — ercse doktor. Par vor szledi, kak betezsnik k szebi pride i odpre ocsi, za-gledne na nocsnoj omari rdecse klince, sterim sze z szrca raz-veszeli i pita: od koga szo te rouzse ? Jancsi je dao prineszti i na nocsno omarico polozsiti. Kak szo ga obvesztili, da je betezsnik zse k szebi prisao i da nyemi je zse boukse, je Jan- csi v szobo sztoupo, v steroj je betezsnik lezsao. Odpusztite milosztivna — ne vem ali goszpa, ali goszpodicsi-na — da po tak dugi lejtaj v taksoj neszrecsi mi je uszoda dala mozsnoszt sze z vami szre-csati — ercse Jancsi — i szlo-bodno sze mi je intereszejrati od vasoga zdravja. Ona sze zaszmeje i ercse: Jancsi, ti szi to? i nyemi da roko, stero Jancsi naraji primle i kiisne. Povej mi, odkec te je stoj prineszo, da szi me v taksoj neszrecsi najsao ? Zahvaliti sze ti morem, ar szi mi rejso zsivlejnye. Sto zna, mogoucse bi zse mrtva bila, csi ti nebi prisao na po-moucs, morem sze ti zahvaliti kak reseniki mojega zsivlejnya. Ne vejm, sz kim bi ti tou pla-csala ? Proszfm te, gucsi... Povej mi, gde hodiš, ka je sz te-bov, odkec szi prisao po tak dugi lejtaj ? Gde sze zdrzsavas ? szi ozsenyen? Ti moj ditecsi prijateo. Znas, escse zdaj znam tiszte pripovejszti, stere szi mi tisztoga csasza pripovedavao. Odpusztite goszpoud Jancsi, odpusztite mi g. Csoka Janos, da tak gucsim z vami, da vasz telko naednouk pitam i telko scsem naednouk od vasz znati ino vasz szem tikala. V toj velkoj hvalezsnoszti, da szte mi zsivlej-nye rejsili, sze csutim prouti vam, kak v deszet lejt sztaroszti, kak szem te bila. gda szte od nasz odisli i v tisztom prijatelsztvi, kak szva tisztoga csasza bila, Miszlim, da sze midva lehko tikava, ar szva escse dnesz den po petnajszeti lejtaj tisztiva, ste-riva szva v najni decinszki lejtaj bila! Csoka Jancsi zacsne Sariki od zacsetka Dripovedavati, kak je od doumi odiso i po maloj maturi sze nej mogo dale vcsiti zavolo szmrti szvojega ocse. Na to sze vrata odprejo i notri sztoupi plemenite Bibo Sarike ocsa z zdravnikom. Goszpoudje — pravi zdravnik — Betezsnik osztane par dni v spitali. Isztina je, ka sze dobro csuti, ali itak, da ne bi gratale kakse komplikacije, pa tudi moremo pocsakati, naj ote-csenoszt mine. Po tom razlaganyi sze zdravnik obrne i odide. Sarika ocsi notripokazse Jan-csija, steroga je plemeniti Bibo zse vecs nej poznao. Sarika nyemi tolmacsi : „Sze ne szpominas ? To je Jancsi! Nas Csoka Jancsi, in-straktor našega Sandora, ki je dvej leti hodo k nam." „Ah, tak, — nigdarga ne bi szpoznao, tisztikrat je bio navaden kmecski pojbec i zdaj . . . Glej ga, glej ! Vo zgleda tak elegantno, kak eden grof." Plemeniti Bibo szegne v roko Jancsiji i ga nadale pita ? „No, decsko odkec zdaj ? Kak je tou, ka te tu najdem pri mo-joj betezsnoj cseri I" I znouvics ga od glave do pete pogledne. Nameszto Jancsija zacsne Sarika ocsi praviti, ka sze je z nyouv zgoudilo, kak jo je Jancsi omedleno najsao i sze v spitao priprelao. Plemeniti Bibo zdaj znouvics szegno v rokou Jancsiji, mocsno nyemi jo sztepe i ga pozove, da gda de zse Sarika doma zdrava, naj je obiscse. 4 Sarika je v spitali osztanola cejli keden i Jancsi jo je vszakr den pogledno i vszaki den nyej je friske klince poszlo. Pripovedavao nyej je znou-vics, kak negda, ali zdaj nej razlicsne fabule, nego pravo isztino z szvojega zsivlejnya. Negdasnyo decinszko prijatel-sztvo sze nyima v szrcaj v go-recso liibezen vuzsgalo. Sarike neszrecsa nyima je mozsnoszt dala, ka szta sze lehko vszaki den najsla i sze veszelila, tak kak negda v de-cinszki lejtaj. Po ednom kedni je Sanka zapusztila spitao, par dni szledi pa je Jancsi obiszkao plemenitoga Bibo goszpouda, gde szo ga preči prijazno szprejeli, ali donok szo nyemi na pamet dali vzeti, ka je nej med nye valon szamo Sarika ga gledala z glo-bokov liibeznosztjov. Prouti vecseri je vzeo szlo-boud i kak je sou v mlacsnom vecseri, szi je zacsno premisla-vati. Prevido je, da kak brezi dela „facer kelnar", nemre pro-sziti plemenitoga Biboja za ro-kou cseri. Isztina, ka doszta pejnez mam — szi je zgucsao —, ali pejnez v tom nesztalnom vrejmeni nema doszta vrejdnoszti. Morem nekaj kupiti, kaj stecs, ar szamo tak lehko sztoupi pred plemenitoga Biboja i proszi Sariko. Ali ka naj kupi ? Nekaj sze zse najde. Po szvetovnoj bojni je kon-juktura razloucsne prijlike ponudila tisztim, steri szo meli pejneze. Jancsi sze v toj konjukturi hitro znajso, Bio je prefrigani, — kak szo zse za zsivlejnye valon kelnarje. Z Ausztrije je pripelao vecs koul manufakturnega blaga i szol, od nasz nazaj pa vino, meszo, zrnye, melo itv. Konye i roglato maro naednouk po razni mesztaj cejle csrejde szo nyemi prejk meje szpravili. Tou blago sze je oudalo ednouk dragse, kak je pa kiipleno bilou. Kak szo sze carinszke razmere sztrdile, je te nevaren po-szeo zapuszto i je zacsno z drugov konjukturov. Raszpresztro je szvojo mrezso na nej stemplani pejnez, steroga je' odpelao v Fiumo, gde je duzse valao, kak prinasz i tam szpokupiivao razlicsno blago, stero je tu prinasz za trij-kratno cejno oudao. Zvedo je da v N. varasi je k odaji eden velki hoteli. Sou je i ga kiijpo. Kak je Jancsi lasztnik grato toga velkoga hotela, szi je miszlo, da zdaj zse vecs nikaksega za-drzsanya nega, da ne bi obiszkao toga plemenitoga Biboja kasteo. 5. Kak Jancsi v parki pouleg kasfela sztoji, gleda te sztari poznani zid, steri zdaj po petnaj-szeti lejtaj — kak ga Jancsi nej vido — jako sziromaski obraz kazse. Sztene szo csarne zamazane i doj zdrejte. Sztrejha tu i tam goule laptene rebra kazse. Vo vidi, kak indasnyi brez go-szpodara na szamotni bregaj sztojecsi porušeni grad. Z grada sze vidi, da nyegov goszpodar nemre biti v dobri goszpodarszki razmeraj. Mogoucse, da bi driigi cslovik tou razmerje zsaluvao, ali Jancsi pa sze vszemi tomi v szrci ve-szelio. Za gvusnoga sze csiiti, da pouleg nyegovoga bogasztva ga nemes Bibo ne vrzse vo z kosarov vred. V gradi je Jancsiji vsze dobro poznano. Ide ednako po tiszti sztubaj gori prouti tiszti dveram, kak je negda pred pet-najszetimi lejtmi hodo. V szrci nyemi naglo i glaszno bije. Ner-vouzno sze csiiti kak tii pred vratami odzvuna sztoji i na onkraj vrat odznoutra v nisternoj szobi je nyegova lubezen, draga Sarika. Kak tak sztoji i szi premisla-va, sze odprejo vrata i na nye vo sztoupi plemeniti Bibo. Jancsi pozdravi plemenitoga Biboja i odpiiscsenye proszi, da sze prvle nej prijavao za obiszk. — Da pa dneszden sze ravno tak csiitim, kak pred petnajsze-timi letmi, gda szem meo vszaksi szloboden vhoud ... — je pravo med drugim Jancsi plemeni-tomi Biboji. Pleminiti Bibo Jancsija pod pazdje primle i zsnyim v szobo ide, sztolec nyemi ponudi i sze obadva szedeta. No Jancsi prijatel, zdaj pa povej Kak szi kaj? — Gde hodiš? — Ka szi studerao? — I tvoj denesnyi poszeo? Vidim, da ti nemre szlabo iti, ar szi dobro szitoejrani." „Hvala na pitanyi. Mojposzel?.. Kupo szem „Grand Hotel Royal" v N. varasi, steri ma stoudvaj-szet szob za szpanye, edno resz-tavracijo i kavarno. V tom obrati jasz dirigejram. Ka? — pa ti tou razmis? — edno takse podjetje voditi? Pa gde szi priso do telko pejnez? Szi meo kaksega sztrica v Ameriki? Ali szi szi pa tak bogato deklino ozseno? Jancsi v obrazi rdecsi poszta-ne. Nej szem herbao i nej szem sze ozseno. Tou vrejdnoszt szem szi szam szpravo z mojim zna-nyom, poštenim delom i kalku-lacijov. Morem ti gratulejrati szincsek. Te szi vozreda velko szrecso meo i pošteno moreš razmiti szvoje delo. Pa csi te szlobod-no pitam: V kaksem uradi, ali mestriji szi pa? Zdaj szem lasztnik kiiplenoga hotela. Bio szem pa: Kelnar v veksi hotelaj v raz-licsni Europszki drzsavaj i v Ameriki pa tolmacs z Evrope v Ameriko hodecsoj ladji. Szliizso szem telko penez, kelko szem steo. V pruszleko-voj zsepki szem meo privatno banko. Menyavao i kiipiivao szem razlicsno valuto. Na ednoj turi z Europe v Ameriko i nazaj szem vecs zaszliizso, kak edna banka na sziihom v ste-romstecs varasi zaszliizsi v ednom mejszeci. Nega taksega uradnika, stero-ga bi mejszecsna placsa doszeg-nola moj eden turni zaszluzsek. Sors me je prekrajsao v mojem studejranyi sztem, da szem po maloj maturi zgiiboocso. Po ocsinoj szmrti me mati nej mogla dale dati soulati, ar nase malo versztvo nej noszilo telko dohodkov, da bi pokrivali sztros-ke za soulanye. Odisao szem k viijeci — steri je krcsmar — sze vcsit za kel-nara. Te mi je bilou preči zsao za soulo, Ali zdaj szem pa rad. Sors, steri mi je onemogocso od studejranya, mi je sou na rokou. Priliko mi je sors dao viditi velki tao szveta i v nyem raz-licsni bogatcov szkrivno zaprav-livo zsivlejnye. Vido szem za kuliszami v ednoj nocsi jezero plugov menyajoucse lasztnike, v szeparejaj zmenyajoucse orgije i v baraj na sztotine glazsov plavajoucse drage sampanije, te gda na driigoj sztrani doszta sztoujezer tudi nema falajcsek kriiha i na noucs szi nevej kama polozsiti trudno glavou. Nadale mi je sors mogoucs-noszt dao sze v kratki lejtaj obogatiti. Sparao szem! Nej szem dao po nepotrejbnom ni ednoga kraj-cara vo. Pri zaszliizski mi je vszigdar pred ocsmi plavao kejp moje zaliiblene bodoucse zsene, da bi nyej omogoucso mirno i pošteno goszpocko zsivlejnye. Sparao szem i sze trudo, da kak najvecs pejnez szpravim vkuper. Szpravo szem telko, da szem zaisztino bogat. Ali odpiisztite mi g. plemeniti Bibo, nej szem priso k vam kak bogateč, nego prisao szem, ar liibim vaso hcser Sariko i ona ravno tak mene. Tou vam povem, ar vam tou morem povedati, 1 prisao szem k vam z pros-nyov, da ocsinszki blagoszlov date dvoma zaliiblenima, ar naj-no blajzsensztvo je v vasi rokaj. Plemenitoga Biboja obraz kii-hanomi raki podobno farbo dobi i viiszta nyemi odprejta osz-tanejo od csudejnya kak je csiio Jancsijovo zselejnye. Brez rejcsi razburkano sztane i pomali po szobi szem i ta hodi. Na obrazi sze nyemi vidi, da sze borij z razlicsnim mislej-nyom. Razzsaljeni sze csiiti, mi-szlecs, kak sze viipa eden pa-verszki szin, en kelnar v nye-govo plemenito druzsino klacsiti. Eden kelnar! Kaj taksega je szvet escse nej -dozsivo, da bi szi vupao eden kelnar plemenito Bibojovo, edino hcser za zseno prosziti. Nej mogoucse, da bi sze nye-gova hcsi na telko szpozabila, da bi z ednim navadnim cslove-kom zapravila szvojo lubezen. Razburkano zazove Sariko, od nye scse zvedeti, jeli je tou iszti-na, ka Jancsi pravi, da sze lubita? Kak Sarika v szobo pride i tam najde Jancsija, sze szrdca razveszeli na telko, da ocso pozabi pitati zakaj jo je zvao. Plemeniti Bibo v szvojoj raz-burjenoszti szkouz odprejte dveri na hodnik odide, te mlade pa szama v szobi piisztij. Jancsi razlozsi Sariki zakaj je prisao. Na drugi den sze najdeta na tisztom meszti, gde je Sarika z konya szpadnola i szta szi nadale pogucsavala. Plemeniti Bibo sze je na telko pomero, da je zacsno pre-mislavati Jancsijovo prosnyo. Csi je tak, kak szem vido, da sze mladiva lubita, pravzaprav ne bi szmeo nyima prouti biti. I csi je decsko zaisztino tak bogat, bi moje zaduzseno poszesz-tvo tudi haszek melo. Reso bi sze toga velkoga duga. Ar csi de escse edno leto tak szlabo, kak je lajnszko bilou, te nemo mogo te velki interes placsiivati. Csi pa sze interes nede placsii-vao, te pa pride boben. Kak je zse tou mogoucse, da szem v taksi dug priseo? Ka je tomi zrok? . . . Poglednimo! Szvetovna bojna, szlabe letine, rekviracije zsivine i szilja, Agrar-reforma i nazadnye zelena garda. Szvetovnoj bojni szem nej mogo pošteno zemlou obdelati, ar mi je zavolo rekviracije men-kala zsivina. Po tom szo escse prišle szlabe lejta. Po bojni ag-rarreforma mi tou boukso oratno zemlou vzela. Na zadnye pa escse Zelena garda mi je gotovino i drugo gibajoucso vrejd- noszt vkradnola. Po taksi raz-meraj szem sze zaduzso. Zadu-zso szem sze natelko, da szem niti interesa nej mogo placsati. Po taksi razmeraj mi je dug zacsno raszti i je od lejta, do lejta na tak velko zraszo, da zdaj zse obri szlemena szegne i sze zna zgoditi, da eden lejpi den mi cejlo versztvo z gradom vred pod noug vopotegnejo . . . Zdaj pa pride Jancsi z szvo-jimi pejnezami, steri me vszega duga rejsijo, csi nyemi dam Sariko. Ka gucsim? Ka szi premisla-vam? . . . Nej. V Jancsijovi zsilaj ne cirkulej-ra sziva krv. Moja plemenita diploma na peszkoj kouzsi je zse szedem-sztou lejt sztara. Sarikina babica je bila grofojca i mati pa je ba-rounojca. Mojo hcser pa zdaj naj dam ednomi kelnari? . . . Szamo zato, ar je on bogat, ar on ma pejneze. Nej . . . Te cslovik miszli, da za pejneze escse mojo plemenito hcser kupi ? Nej . . . Idem i povem nyemi! Kak plemeniti Bibo nazaj v hiso pride i vidi tejva mladiva od liibezni rdecse i cvetecse obraze, nyemi szrdce mehko posztane. Sarika kak vidi razburkanoga ocso, vo z hizse odide, Blemeniti Bibo pravi: Jancsi kak ti tou miszlis? Sze znamkar sengaris, da plemenito Bibojovo hcser proszis za zseno. Grozovito je tou. Ka vsze cslovik more pre-zsiveti ? Doszta neszrecs szem zse pre-szto i tou salo escse tudi bodem. Vidim, da ti nemas razmenya, ka szo tou plemenitasje. Plemenite driizsine sze szamo med szebov lejko zsenijo, nig-dar pa nej z nizse sztojecsimi... Pa csi sze dva liibita ? . . , i je vsza mogoucsnoszt dana za pošteno zsivlejnye? — ercse Jancsi. Kaksa liibezen? Liibezen je szamo mogoucsa gori, vise gori, pa nigdar nizse doli. Tou je sztrasno, da z taksim terorom pridete k meni — i z pesznicov csemerno vdari po sztouli pa szkrcsij: Zapusztite mojo hiso, odneszte sze od tec, ne szpozabite sze* da sztojite zoucsi plemenitoga Biboja. Nezgovorno! Miszlite vi, csi pejneze mate, da vam je vsze dovoljeno ? Jancsi v obrazi blejdi posztane, na kaj taksega je nej bio pripravleni i pravi: Odpusztite plemeniti Biboli go-szpoud, pomerte sze i gucsiva szi tak, kak fsze dvoma inteligentnima szpodobi gucsati. Ne pozabte, da je 1848. leta plemenitasom vszaka prejdnoszt nad drugimi odklenkala. Poszta-nola je demokracija, narod je doubo volilno pravico. Kmetje ravno tak glasziijejo kak plemenitasje i nyihov kandidat, steri dobi vecsino glaszov, posztane narodni kovet i mogoucse tudi miniszter. Vido szem velke plemenitase, steri szo pred revolucijov meli szrecso vujti— kak navadni delavci. — Tej szo szami pravli: Csi scsemo zsiveti, moremo delati. Nikakse delo je nej szramotno, naj je szamo pošteno placsano. Jaz nej szam herbao mojo vrejdnoszt, nego z poštenim delom szem szi zaszluzso. Cslovik, steri z praznimi rokami po szvejti odide i po lejtaj sze z bogasztvom vrne, je veksega postenya vrejden, kak pa tiszti, steri herbajoucso vrejdnoszt za-pravla i szi duge dela, pa zsive kak trot! ... Pa kak szem vii-pao prosziti rokou vase hcseri, po Vasom — kak kelnar — tak je, kak kelnar sze mam zahvaliti, da szem sze obogato. Kel-narija je bila fundament mojega bogasztva i mojemi sztrokov-nyacskomi znanyi, szkouz stero-ga szem pouszto lasztnik vecs milijonov vrejdnoga hotela. Odpiisztite mi plemeniti gos-poud, da Vam mam szamo escse telko povedati. Dobroga szrca cslovik z szvo-jim delom grata plemeniti i nig-dar nej z rojsztvom. Zato t>a je isztina, — da delo plemeniti csloveka i nej rodjenye. Escse telko Vam povem : Sarika i jaz sze lubiva, vorte mi, da najno lubezen nikaksa zemelszka moucs nerazrusi. Moja naklonyenoszt. Boug z Vami ! Sze obrne i odide. Nadaljiivalo de sze leta 1943-ga. Viizem. Viizemszke szvetke szvetijmo na szpomin Jezusa Krisztusa, na krizs razpetjenye. Vuzemszkim szvetkom sze nasa deca jako veszelijo, i tou, ar te zsegnyeno meszou i re-menke dobijo. Meszou sze pa zsegnya na szpomin stirideszet dnevni poszt. Zdaj pa poglednimo kaksi szpomin majo remenke i zakaj je na redecse farbamo. Kak Jezus Krisztus razpetjen bio na krizsi, je edna szirouta v košari bilice neszla. Pod Krisz-tusov krizs je gyala košaro, ona pa sze pokleknola doli i molitev molila. V tom csaszi szpadne edna kapla krvi v košaro na bilice, stere szo vsze v tom megnyenyi redecse posztale. Krisztusa krv ji je na redecse pofarbala. Na te szpomin escse dnesz den na Viizem redecse remenke farbajo. Viizemszko skroplenye. Eto negda szem tu hodo, Pa, da bi duzse zsivejla, Te szem vu okni vido rouzso, Zdaj szem szem škropit priso, Ta je vejnoti zacsela, Da sze naj ozsive frisko. Vremen Velka sztihsa je. dezsdzs ni-kak nemre priti. Liidje ga z proceszijov proszijo. — Goszpodne ne szpozabi sze z nasz, vsze vo zgorij, csi ta velka vrocsina ne popiiszti. V tom vremeni je ravno Gosz-pon Krisztus z szvetim Petrom po zemli hodo. Ercse Peter: — Goszpodne pogledni ejno csuporo ludi. Zakaj hodijo tej po sziihoj zemli szvete peszmi po-pevajo ? — Tej dezsdzs proszijo. — Pa zakaj nyim ne das, csi te proszijo ? Daj nyim ga ! — Miszlis? Dobro je! Ali prvle kak bi dezsdzs sou, ti Peter idi v vesz i opitaj tiszte ludi, steri szo doma, ka oni miszlijo od dezsdzsa ? Szveti Peter sze obrne v tou prvo vesz. V gucs sze piiszti na ceszti najdenimi liidmi, pa na-ravnoucs je pita : — Liidje ; scsete meti dezsdzs ? — Dezsdzs ? Oh Goszpodne, da bi ga li doubili. Vsze vo zgori csi escse par dnevov nede dezsdzsa. — Jaj, szamo escse eden keden naj tak lejpo sziiho vrejmen bode, te de moja hisa — stero zdaj zidamo — pod sztrehov. Escse eden keden. — Jaz pa escse szeno mam szuhsiti, — szamo dva dni naj tak lepo sziiho osztane. — Jaz pa miszlim viitro na szenye idti. edno kobilo scsem kupiti, tak szamo escse viitro naj lejpo osztane. — Vszeedno kama miszlitevi, dezsdzs trbej, csi dezsdzsa nede, tak za keden dni escse korenye vo zgorij — pravijo te edni. Tak je! Nikak szo sze nej mogli zglihati, jeli dezsdzs naj ide ali pa nej? Eden sztarec ercse: — Liidje csi bi vi ravnali z vremenom, znam, da bi taksa revolucija bila med nami, stera bi nam vszem pogiibelnoszt pri-neszlo. Zato pa je najbokse tak, kak je. Vremenszko ravnanye prepiisztimo nadale Goszpodno-mi Bogi. On zna, da je potreben dezsd? I steroj rasztlini, da je hasznovita mokrota, ali sziihsa. Szveti Peter sze obrne i nazaj ide k Krisztusi, pa etak pravi: — Goszpodne, liidje na Boga zavupajo vremenszko ravnanye I Naj bode tak, kak je Bozsa vola. Vagyunk, akik voltunk Vend nep neveben szolok, Es ezt magyarul mondok. Hogy masok is megertsek, Amelyben nincsen ketseg. Hogy vagyunk most is azok, Vendvideki magyarok. Akik voltunk azelott, A rongy trianon elott. Es vagyunk az igazi Magyar vendek fiai. Kik szeretjtik a hazat Es hazank szabadsagat! Talangi Ferenc. Dva pengoja. Nas sztari znanec Miška je bio v kavehazi. Kak je mejszec prouti konci sou, je nej bilou csuda, ka je Miška zadnyiva dva pengoja meo v zsepki. Stu-dejrao je, kak de mogo vopriti i sparati do prvoga. Szvojo csarno kavo je zse davno szpio i poleg toga escse niti nevej kelko kupic vode. No-vine je zse vsze pregledno kelko je bilou v kavehazi — i te na voro pogledne. Bilou je pou szedem. Csasz vecserje. „Ober placsati!" Ober na drugom kraji kave-haza kaszejra, gde sze ravno odpravla veksa druzsba. „Vcsaszi proszim" odgovorij ober i bezsij naprej prouti Miški i kak ide, od vszej sztrani ga zovejo i scsejo placsati. Sztavi sze pri goszpon Miški. „Csarno kavo". „Petdeszet filejrov, proszim". Miška tezsko sze loucsi od szvo-jiva dva pengoja i racsuna. Escse eden i pou mi osztane, ali ka szi morem? Ober ste: „Petdeszet, je eden pengo i štiri je pet pengojov! Vala, vredi!" i zse sze obrne. Goszpod Miška ste pejneze, ednouk, dvakrat — i gleda. „Zmouto sze je, nikaj vecs kak trij pengoje mi je vecs dao nazaj!" „Halo goszpod ober!" Vecs ga ne csiije ober, predalecs je. Zove ga driigics. — Nikaj ! Sztane i scse iti prouti nyemi ali ober vo odide. Goszpod Miška premisluje, ka naj napravi, da nyemi nazaj da — „ali do prvoga je escse doszta dni i tej trije pengoji nyemi ravno prav pridejo za dnevno csarno kavo. Ka je oberi trij pengojov, on tou noucs escse vecs zaszliizsi", szi je miszlo vu szebi Miška. Odloucsi sze i zgrabi szvoj krscsak i do dver po mali ide, kak v5 pride, szi odejne i szko-ron zacsne bejzsati. „Boug zna, — szi premisla-va, — jeli je ober v pamet vzeo?" „Tezsko, nevorvano. Prevecs dela je meo. Niti cajta nema nazaj miszliti. Mogoucse na ve-cser sze szpoumni", sze tolazsi Miška. Pogledne nazaj. „0, vrag!" Pred kavehazom sztoji mali kelnar Lajcsi. Zakaj? Miška hitro sztoupi za kiikeo. Prekeszno. Lajcsi ga je szpo-zno i zse bezsij za nyim. Goszpoud Miška szkoro bezsij. „Naj ga pocsakam i nyemi da nazaj pejneze? Eti na ceszti pred ludmi? — Nej, nej, nescsem szramote !" Dalina med nyim& je zmerom krajša, tou on dobro zna, ne vupa sze obrnouti. Zdaj szkocsi prejk ceszte i pogledne nazaj. Lajcsija je ravno zadrzso auto. Goszpoud Miška sze veszeli, hvala Bougi i z vsze mocsnej-sim tempom zacsne bejzsati. Escse par minut i zse szkocsi szkouz dveri v prvo krcsmo. Pogledne nazaj i znouvics vidi blizsajou-cso bejlo piko — kelnarov bej-li bluz. „Kama zdaj? V szobo ne-szmem — v sztraniscse". Csaka za dverami i poszliisa, Dveri v krcsmo sze odprejo. „Ka bode zdaj?" Naednouk csiije dva glasza. Szpozna kelnarov glasz. Pritisz-ne vuho na dveri i poszlusa. „Pa gviisno znas, ka je eszi notri sztoupo?" „Vej szam pa dobro vido" — pravi Lajcsi. „Pa zakaj nej szi za nyim beizso ?" ,,Vej szam bejzso ali auto mi Je pout zasztavo". „Ja, csi szi gviisen ka je go-•Szpoud eti notri sztoupo — naj-•boukse je, ka jo nazaj neszes, vej csi pride, nyemi povem. Goszpod Miška premislava, ka je tiszti „jo", ka more nosziti za nyim mali Lajcsi ? „Vrag vzemi, mojo nouvo ma-r.elo szam pozabo v kavehazi". Szkocsi Miška z sztraniscsa za Lajcsijom i Lajcsi nyemi da marelo. Miška napou zmejsani vopotegne z zsepke dobleni pej-nez od obera i nyemi sztiszne v prgiscso vsze trij pengoje. „Na, da szi tak dalecs bejzso". Lajcsi gleda pejneze, a goszpon Miški sze je pa kamen odvalo z szrca od velke sztrahote. Rouzsa na Goricskom. Lejpa rouzsa na Goricskom cvetč, Za nyou trii v liibčzni bije szrce. Kak rad bi bio, csi bi moja bila, Ar je ta rouzsa, lejpa deklina. Devojka veli: tvoja bi bila, Ali poglčj, zdaj je mraz i zima, I po zimi, dobro znas, ka neda Niksa rouzsica meda. Pocsakaj, gda pride szprotolejtje, Gda szunce U mrzel szvejt szegreje. I lacsne fticsice do veszele, 7č bom tvoja, tč pridi po mine! Rouzsa lejpa, zselejs szprotolejtje? Moja liibšzen zemlou szegreje, Szunce pa moj zaliibleni pogled; Odtopi sze od nyega sznejg i led. Meszto ftieskov bom pa jaz popejvo, Mrzeo szvejt bom na szrci szegrejvo. Szamo, da ti prvle bodes moja, Rouzsa Goricska, lejpa devojka. Poszlo: Boldizsar Pista, Salamenci. Ledava. V lepoj Vend krajini mamo Ledavo, stera tecse od Hegyszo-rosa szlouka szem pa ta po celoj nasoj krajini szkosz Muraszom-bata doj prek Alsolendva i za-csetki Murakoza sze vleje v Muro. Med doszta nasi potokov je Ledava ta najveksa, tak na du-goszt gledocs kak na nyeno su-rokoszt, pa tiidi je najbole saj-travo szloaka. Zakaj je Ledava tak szlouka ? Pogled nimo nyeno zgodovino i od nye indasnyo pripovejszt. Pravi sze: Kak je Vszemogocsi sztvoro szvet, je vszakomi szvoje meszto i pot pokazo. Prvle kak bi na Ledavo red priso, je ta bisztra i brbrava Ledava naprej pred Sztvoritela szkocsila i je zacsnola klepetati, kak nisterna zsenszka: — Ka pa jaz ? Ka je pa zme-nov? Gde je pa moja pot? — Dobro, dobro, na tebe tiidi red pride, malo pocsakaj. Ledava, csaka i csaka. Da pa na nyo nikak red ne pride, ar je Goszpodne Sztvoritel szvoje vekse delo prvle preglejiivo i to je dugo drzsalo. Ledava pa kak bisztro tekocsa voda sze ne mogla vcsakati, ka bi na nyo red priso, znovics pred Goszpon Sztvoritela szkocsi i pita? — Gde ta pa naj jaz idem ? Goszpodne odgovorij: — Dobro, csi sze ti tak mudi, idi po to j brazdi, stero za te po-tegnoti dam. V eden plug naprezseni szomar szem pa ta szkacse, ar bi omoud rad z szebe szpravo i ne bi rad plug vlejko. Kak je oszel szem pa ta hodo i pliig vleko doj proti Topolov-cam, Sztriikovcam, Polani i. t. d. Tu pa tam je tiidik za lepsov travov szegao i pliig gda tiisze, gda tamta potegno. Ledava pa sze za nyim lejvala i escse dneszden po toj prvoj szloukoj brazdi tecse. Nisterni sztari liidje pa pravijo: — Ledava je ravenszka voda, stera lubi ravnino i zato szem pa ta tecse, ar bi rada kak naj-Vecs ravnine obhodila. Arato munkas. Vendvideken szulettem en, Azert vagyok buszke legeny. Innen jarok nagy vilagba, Kenyer utdn a munkara. Van ket karom, nem felek en, A munkabol megelek en. Azert megis azt sajnalom,. Hogy kell idegenbe jamom. Megngitottak regi hatart, Hova eggkor az apam jart, Somogy, Baranya, Pest megye, Duna, Tisza kozt Szegedre. Igy mar hazamba mehetek, Ugy ezek utdn nem megyek En mas idegen orszagba Mar most tobbe a munkara. Mert is mennek idegenbe! Eleg munka van idebe. Magyarorszag szep hazamba, Minden kdzseg hataraba. Talanyi Ferenc. Mrou je Matyas kr« Narodne pripovejszti szvedo-csijo, da je Matyas vogrszki krao bio, te eden najbole pravicsen krao. Pod nyegovim vladanyom, csi sze je sziromaskomi narodi gde kaksa krivica zgodila i je Matyas krao tou zvedo, sze je preoblej-ko v nepoznanoga i je oszebno pogledno pa sze oszvedocso tou krivico. Pri ednom bogatom nemesnya-ki je vecs velki bogati goszpou-dov vkiiper prišlo, steri szo po tjednaj dugo sze veszelili, vecs akouvov vina szpili, pa doszta mesza pojeli. Z szvojimi delav-cami pa szo szlabo ravnali. Tou je zvedo Matyas krao. Da pozvati te goszpoude najii-zsino v gorice. Po jiizsini nyim da vrouke motike i zsnyimi ide kopat gorice, tak, da z brega doli kopajo. V kratkom sze vszi od tes-koga dela prevrnejo, na stero nyim pravi: Vidite goszpoudje! Kak tesko delajo delavci te gda sze vi szamo veszelite i drago szlatko vinszko kaplico zapravlate. Z tisztimi delavci, steri vam vsze tou pripravlajo, pa szlabo ravnate. * Edna druga pripovejszt pa pravi : Matyas krao je zvedo, ka Ko-lozsvari ritar szlabo ravna z szvojimi obcsanami i je mantra z nepotrejbnim delom. Matyas krao sze preoblecse, da ga naj niscse neszpozna i odide v Kolozsvar. Po ceszti ide prouti ritarovoj hizsi, sztoupa pomali i gleda kak liidje tesko drva noszijo v rita-rovo dvoriscse. Nyegovo poszta- , nega vecs pravice. panye zagledne eden hajdu i na nyega szkricsij : Ka pa ti tam z tem velkim noszom posztaplas ? Ne bos sou drva noszit? — i ga vudre z palicov po plecsaj. Ka bi ne bi, kelko pa placsate ? Koga ? — sze zdere hajdu. — Tou mas placsilo — i ponovno dvakrat vdari po nyem. — Idi csi ti pravim, Matyas vidi, da je boukse z lejpim iti i kak v dvoriscse pride, zagledne na trnaci szedecse-ga ritara, steri opazuje drva no-szecse liidij. Matyas krao pred ritarom posztane i ga pita : Hej poszpoud, szte vi ritar i goszpodar te hise? Ka te tou briga — odgovorij ritar. Prav mate, tou me nikaj ne briga, szamo bi rad znao, kelko mi placsate za delo? Koga ti prekleti paver — pszii-je ritar, — ka ti pa escse ne pride na pamet. Jaz ti vcsaszi placsam — i kricsi panduri. Pandur, potegni ga parkrat. Pandur szi nej dao dvakrat povedati i bot zse plese po Ma-tyasovom hrbti. Matyas krao brez vszakse rejcsi ide na delo i do vecsera noszi drva v ritarovo klejt. Kak ga niscse nej gledao, je vzeo z zsebke rdecso krajdo i na tri prekouli gor szpise szvo-je ime. Vecser odide, ali na drugo jutro znouvics pride v Kolozsvar i ide gori v kralevszko palacso. Natou pa ritara i driige cseszt-nike da pozvati pred szebe. Matyas krao sze obrne k ri-tari i ga pita : No goszpon ritar, ka mate nouvoga ? Nikaj nej znamenitoga, Veli-csansztvo ! Tak? Ka pa narod je zado-volen ? Ga ne mantrajo i za delo dobi pravicsno placso ? Velicsansztvo, narod je zado-volen, niscse ga ne manfra i ma dobro placso. Dobro je — odgovorij Maiyas krao — rad bi szi malo varaš pogledno. Kak po varasi idejo, pred rita-rovov hizsov krao posztane. Ej, ha, goszpon ritar, da doszta drv mate. Z bozsov pomocsjouv — pra-,'vi ritar. Zviin Boga vam je drugi nej pomagao ? — Pita krao. Liidje, Velicsansztvo. Ka szte nyim pa placsali ? Nikaj, senki z prijatesztva szo mi vcsinoli. Hm, jaz szem tou nikak nacsi csuo. Decski, razmecsite te drva. Drva sze razmetavajo! Krao pazi, gda pridejo do tiszti prekouli, na stere sze je on podpiszao. Kak je opazi, dene je pred ritara i ga pita: Znate csteti ? Znam, Velicsansztvo ! Te pa cstite, ka je na tej trej prekoulaj napiszano ? Matyas . . . Matvas . . . Ma-tyas . . . Tak je. Znate ka szem tou vcseraj jaz piszao, ar sz tisztim dugim nouszom paver szem jaz bio, na sterega je pandur trikrat vdaro na vaso zapouved. Oh, Veticsansztvo, i je z vkuper szkliicsenimi rokami pred kralevszke noge szpadno, ravno tak tiidi pandur. Pandur, — ercse krao — ti sztani gori, ar szi ti szluga i szi szamo tiszto vcsino, ka ti je tvoj feoszpodar zapovedo. Ali vi, goszpon rijtar pošteno kastigo dobite. Vrejdni szte obe-senyd, ar szte sztrasno mantrali sziromaski narod. Liidje steri szo tou pravicsno szoudbo csiili szo kricsali ! Naj zsive Matyas krao i pravica i Kak je Matyas krao vmrou, z nyim vred je prej tiidi pravica vmrla. Escse dnesz den majo segou liidje praviti : Mrou je Matyas krao, nega vecs pravice ! . . . Dva szomara. Dva szomara szta sze szre-csala na szrejdi edne brvi. Brv je bila visziko obri edne globo" ke tekoucse vode. Szomara szta sze nej mogla ognoti, ar je brv vouszka bila. Nazaj iti je pa ni-eden nej steo. Te sztarejsi pravi : Idi ti nazaj, ti szi mlajši ! Na tou odgovorij te mlajši : Jaz szem prvle priso esze, gde zdaj sztojiva. Zakaj bi jaz sou nazaj idi tij ! Rejcs za recsjouv, popusztiti je meden nej steo. Szvadila szta sze i eden ovoga szta zacsnola grizti i brszati. Konec tomi szvajiivanyi je bio, ka szta obadva z brvi v globocsino szpadnola. Rejcs pravi : Cseden pop jsztij i sze norca ogne. Teva dva szta pa nej po-pusztila i tou zato, ar szta oba szomara bila. Benko Jozsef fabrika meszni izdelkov i konzerv Muraszombat Delajo sze vszakevrszte kolbaszi, szalami (zimszki i letni) kak tiidi vszefele prekajeno meszou. Dobi sze Ia maszt tiidi na malo!! Niszike cejne ! Najbougsa kvaliteta! Ekszport govenszke zsivine, szviny, teocov i mesza ! ! ! FABRIKA ZA LED! IHI Naj znate . . . |§fj)| Automobil prvi je napravo francuz Cugnot leta 1769 i tou na paro, na bencin pa Daimler nemški inzsener leta 1885. Balon. Prvi zracsni balon szta napravila brata Montgolfier leta 1782, z vodikom pa Jaques Charles leta 1783. Cement szo poznali zse Rim-lani, ki szo mejsali rudnine z vapnom. Portlandszki cement pa je zmiszlo anglezs Aspdin leta 1824, steri je doubo ime po pouotoki Portland. Pejneze, najsztarejsi szrebr-nik, steroga poznamo, je iz leta 269 pred Kr. — Prvi je zacsno pejneze delati francuz Briot leta 1615. Dinamit je zmiszlo Alfred Nobel leta 1867. Fotografija. Prve kejpe na cinasztij ploscsaj je napravo Nieephore Niepce leta 1816. Gramafon je napravo nemški fizik Berlinez leta 1887. Mozi prvi je napravo francuz Lumiere leta 1895. Klavir prvi je napravo talijan Cristofori leta 1711. Bicikel prvi je napravo eden nemški logar Kari von Drais Pobougsao pa ga je francuz Michaux leta 1851. Eoroplan. Prvi projekt za eoroplan je napravo leta 1842 anglezs Henson. Litografijo ali kameni tiszk je zmiszlo leta 1796 Alois Senen-felder. Lokomotivo, ognyeno pecs na paro je prvi napravo leta 1814 Stephenson George. Mouszt, prvi mouszt je zidao anglezs A. Darby leta 1779. Nitroglicerin je odkrio talijan Sobrero. Kak razsztrelivo pa ga je poniico Alfred Nobel. Ocsale majo szvojo domovino na talijanszkom gde nyij je prvi delo Aleksandro de Spina okoulik leta 1300. Petrolejszke vrelce szo ob-prvim vrtali leta 1859 vu Pen-silvaniji. Plin (gaz) za szvejtiti je prvi zacsno niicati Dundonald leta 1786. Bojnszke pline szo prvi zacs-noli niicati francuzi leta 1914. Plug je zse poznani z indas-nyi csaszov. Prvi tocsno izra-csunani plug pa je napravo leta 1730 Pashley. Podmournico, prve probe je napravo Amerikanec Fulton leta 1800, ali prvo redno podmournico pa je napravo Nemec X. Bauer 1. 1850. Porcelan szo prvi poznali ki-tajci. Prinasz je napravo mehki porcelan 1, 1730 francuz Morin, trdoga pa leta 1709 apotekar-szki inas Bottger. Pošto (zseleznisko) szo vpe-lali anglezsi med Liverpoolom i Briminghamom. Saharin (500-krat bole szlat-ki od cukra) je napravo rusz Konstatin Easlberg. Salvarzan (szredsztvo prouti sifilisi) je odkrio nemec Paul Ehrlich i japonec Hato 1. 1910. Piiksin praj je voznajso 1. 1313 barat Bertold Schwarz iz Freiburga; brezdimni pa francoz Vieille 1. 1886. Stearin (loj za szvejcse) je vo znajso 1. 1820 francoszki kemik Chevreul. Szteklina (zbesnejnye). Ce-plenye prouti zbesnenyi je zacs-no francoz Lous Pasteur. Glazsovino szo poznali zse sztari ienicsani pred Kr. Glazso-vinate gledale szo pa napravili okoulik 1. 1280. Sztrelovod. Prvi sztrelovod je napravo 1. 1752 ameriški pisza- » tel Benjamin Franklin. Strihnin, csemer, steri je v rasztlini strychnos nux vonica i raszte v Vzhodnoj Indiji, je odkrio 1. 1818 francoz Pelletier. Masin (piszalni). Prvi taksi masin za szlejpe je napravo anglezs Hill I. 1714. Prvi masin za piszanye pa je napravo ame-rikanec Remington 1. 1873. Masin za sivanye podplatov je napravo anglezs Ph. Saint, za sivanye oblejke pa anglezs Dunean 1. 1804, nyegov masin pa je pobougso amerikanec Sin-ger 1. 1851. Svejcse prve szta delala iz stearina 1. 1818 v Parizi Bracou-not i Simonin, iz parafina pa Selligue 1. 1837. Laterno (poszvejt) na petro-leum je prvi napravo Benjamin Siiliman 1. 1860. Klabajsz (szvincsnik) je na-sztano na anglezskom 1. 1665. Vago je voznajso I. 1663 G. Persone de Roberval, mousztno vago pa 1. 1822 Quintenz i Schwilgue. Telefon je voznajso 1. 1861 fizik Filip Reis. Telegrafijo elektromagnetics-no szta napravila 1. 1833. Gantz i Weber, telegrafszki piszalni aparat pa amkrikanec Samuel Morse 1. 1837. Termometer. Prvi toplomer je voznajso 1. 1597 talijanszki fizik Galileo Galilei, z zsivim szre-brom pa nemški glazsovinar Ga-briel Fahrenheit 1. 1714. Lesztvi-ca, na stero je razdeljen, pa szta napravila francoszki fizik Rean-mur 1. 1730. i svedszki asztro-nom Celsius 1, 1742. Slamparsztvo je voznajso 1. 1440. Johan Guttenberg v Mainzi. Stiike pravijo, da szo prve niicali 1. 1247 pri oblejganyi Se-vilje. Granat szo napravili prouti konci 17. sztoletja. Srapnel pa je voznajso 1. 1809 angleški ofi-cer Srapnel. Tramvaj prvoga szo meli v New Yorki 1. 1850, steroga szo vlekli konyi. Na elektriko pa je napravila nemška fabrika v Lich-terfeldi Siemens i Halske leta 1881. Vore. Prvo voro na vodou szo poznali zse Aszirci 1. 600 po Kr. Szuncsno voro je voznajso 1. 560 p. Kr. grški filozof Anaksimandeo. Voro na potacse pa Pacifius iz Verone 1. 850, voro z gvihti Gerbert 1. 980. — Prva tormszka vora je bila na-pravlena 1. 1288 v Angliji na tormi v Westminsterhalli. Zsep-no voro je voznajso okoulik 1. 1500 Peter Henlein iz Norimber-ka. Elektricsno voro je napravo 1. 1839 nemški fizik Kari Stein-heil. Spice iz foszfora je vonajso 1. 1832 Jakob Friderik Kamme-rer, stere pa szta dala 1. 1833. Romer i Preschel vu promet. Zsamet prvikrat szta tou blago napravila brata Havart, an-glezsa. Zselezo szo zse poznali Kitajci 1. 700 p. Kr. Ocel je napravo Francoz Reaumur 1. 1722, csiszto zselezo pa Huntsman 1. 1740. Pa da escse tou naj znate da v Szoboti dobijte najfalej vszako vrszten zimszki i letni gvant, za moške i deco, za zsenske i dekline zimszke ino letne kapute z najbougsi stofov szomo v bauti prejk poste PREISS ADOLF Muravideki divat&ru uzlet MURASZOMBAT PRVLE BAUTA „TIVAR". Tam sze dobij escse vszake vrszte pleteno blago kak : HOUBE, SRAKICE, STRUNFLE ZA MOŠKE I ZSENSZKE, PERILO, STRIKANCI, DEKE (KOČE) I RAZLICSNO BLAGO. Oszvedocsite sze i poglednite szi : žir te zadovolni z našim blžigom I cejnaml ! i® V gosztilni. Gouszt (v gosztilni): „Zsali-boug dnesz nemam pejnez, mi date na porgo?" Kelnar: „Nika hudoga. Vase ime i Vas dug napišem na zid." Gouszt: „Tou pa nescsem, ka bi vszaksi vido moje ime". Kelnar: „Nikaj sze ne bojte, vej niscse nede vido, ar ka bom napisao, bom pokrio z Vašim kaputom, steri eti osztane". Prilozsnoszt. Birouv: „Zdaj pa mi povejte obtozsenec, zakaj szte vo z okna vkradnoli zlato voro?" Obtozsenec: „Goszpoud birouv, mirno szam sou mimo iz-lozsbe, pa zaglednem pod vo-rov napiszano „lejpa prilozs-noszt". No i tou prilozsnoszt szem voponiicao. I kak vidite goszpoud birouv, sze mi je po-szrecsila ta prilozsnoszt". Mouzs i zsena. Tak pravijo, gda sze cslovik narodij, te v nebeszaj naprej vzemejo edno nazerenszko vel-ko knigo, jo odprejo i eden angel v tou knigo notri szpise toga nouvorojenoga zsivlenszko uszodo, t. j. vsze tiszto, ka sze z nyim ma zgoditi v nyegovom zsivlejnyi na zemli i kak dugo de zsivo na tom puklavom szvejti, Stevan gazda je bio edini sin i kak edinca szo ga sztarisje preči v carti zgajali. Gda je zraszo je odiso szoldakom, tam te malo bole trdi pousztao. Kak je domou prisao sze je naszkori ozseno. Doubo je edno preči bogato ali escse pa bole brbra-vo zseno. Nyegova zsena ga je pod komandov drzsala. Pri hizsi je szamo ona mejla rejcs, vszi drugi pa szo mogli tihi biti i sze nyenoj zapouvedi podvrzsti. Pouleg te szvoje zsene je Stevan gazda doszta neprilik presztao. Szrecso je pa meo, ka je nej dugo zsivejla, ta nye-gova Zsiizska. Kak je vmrla, je sou k plebanusi i je placso edno meso za nyeno dušo, stera kak najprvle naj pride ta kama sze je v szvojem zsivlej-nyi i po nyegovom mislejnyi za nyeno hudobno delo prouti nye-mi zaszluzsila na zemli — v pekeo ! Stevan gazda je veszeli, ka sze je szvoje brbrave Zsiizske zse ednouk rejso, pouleg stere je nyegovo zsivlejnye v pekli bilou. Nikak szi je pa nej mogo v mislejnyi mera najti. Edna mi-miszeo ga je mantrala : Ka bode te, gda on tudi vmerje ? Jeli sze tam gori najde z szvojov Zsiizskov ? I te tam v nebeszaj de mogo z nyouv vecsnoszti zsiveti ? Z touv Zsiizskov, sterov szta sze na zemli vszaki den krej-gala i bila 1 * * * Szveti Peter odpre tou velko knigo i pogledne : Ti szi tou, Stevan gazda ? Kniga kazse, da dnesz mas pridti, priso szi na csasz, tak je vredi. Zdaj pa hodi z menov, ka ti pokazsem, gde mas tvoje meszto. Aha, Stevan 1 Ti szi tiidi tii, priso szi . . . Ka me gledaš tak sztrasno ? . . . me ne poznaš ? — pravi i ga pita eden angel. Ne, nepoznam — presztrase-no pravi Stevan gazda. Ka ? — odgovorij szveti Peter. Ne poznaš ? Vendar je pa tou tvoja zsena Zsiizska. Nemogoucse ! Tii v nebeszaj? Ka pa — gde pa ? Na vsze szem bio pripravleni, szamo na tou videjnye nej. Pri-pravlen szem bio, da mo jo vido — v pekli pri Luciferi, nej pa kak angela v nebeszaj. Kak je pa tou mogoucse ? — pravi Stevan gazda. Na zemli je bila hiidobna i tii v nebeszaj je pa angel ? Tou je tak — ercse szveti Peter, — ar jo zdaj vidiš takso, kak sze je ona szama na zemli vidla : Za neduzsnoga angela. I kak ona mene vijdi ? Tak, kak szi sze tij pouleg nye na zemli szam vido, za nebeszkoga mantrnika. Oh — sze je Stevan gazda razveszelio — tak je nebeszaj med mozsom i zsenov najlepše harmonicsno sztanye. I v pekli ? Tam mouzs i zsena vidi en ovoga navoke taksoga, kak szta szi bila na zemli, gde v szvaji en ovoga posila k vragi. Szobotska evangelicsanszka cerkev (Fotografejrano je od Szaparyjovoga grada z parkom) Treszti Pek Jancsi je bio cslovik tiszte fajte liidi, steromi je zse pri roj-sztvi bilou szojeno, naj szi nigdar ne miszli, ka de v szvojem zsitki gda szrecsen, ar je za nye-ga vsze bougse bilou zgubleno. Nescses ali scses, Jancsi sze je mogo szprijazniti z szvojim sor-som. Kak vsza druga deca, tak je tiidi on sze nagousztci joukao, zdaj odavo platno pod nou-szom szvejcse. Gda je zacsao hoditi v soulo, sze nej vcsio szlabo i tudi nej dobro, tak da szo ga nej meli radi i niti nej szo mogli biti na nyega csemerni. Tak je gorizra-szo i decsko posztano, ali nej sze je driizso z szvojimi pajdaši, nej je viipao sze pogovarjati z niednov deklinov, szamo za-liibleno je pogledno. Lejta szo minoula i Jancsi je moški pou-sztao. Dugi, szuhi, malo kratkoviden csiszto csudasko sztvor-jen, za kaksoga zakotnoga pi-szacsa. I takso szluzsbo je tiidi meo, gde tu, gde tam. Tak je zsivo v bozsem meri i z szvojim rodom nigdar nikaj nej meo i tiidi je nej poznao. . Sztaniivao je pri ednoj maloj ! debeloj vdovici Maricski. Ednouk je nevarno zbetezsao. Beteg je bio tak nevaren, da je mogo v spitao oditi. Eti sze nyemi je beteg escse bole poszlabsao i tri dni je viszo med zsitkom i szmrtjouv. Od velkoga betega je nej znao ka gucsi. Ali nye-gove szuhe csobe szo najvecs-krat vopovedale „ Treszti jeze-zero! Moj Boug, ka bi z nyimi ? Treszti jezero !" jezero. Kak je tou vecskrat vopove-dao, szo posztanole sztrezsnice i tiidi betezsnicje pazlivi na nyega. Kak bi grom vdaro, sze je razneszlo okoulik od Jancsijovi jezerk. Tudi Jancsijov rod je zvedo i naednouk szo bili vszi okoulik nyega v spitali. Szkuzami v ocsaj szo sze po-klanyali nyemi i ga szpitavali: „Kak vam ide prelubi dragi sztric ?" Jancsi je gledao z zbiiljenimi ocsmi v nye, nazadnye pa je z hripavim glaszom vopovedao: „Ka scsete od mene, vej vasz pa niti ne poznam!" Dugo, dugo szo mogli brusziti jezike, da szo nazadnye nyemi dopovedali, ka szo nyegov rod. Natou szo ga obiszkali redno vszaksi den i nyemi prineszli z szebom vszakse fele pogacse, vrtanke i drugo. Eden zadvecsarek, gda sze je ravno odpravlao nyegov rod, sze je priblizsala — goszpa Ma-ricska, Jancsijova vertinya. Velki puslics rouzs nyemi je prineszla i sze lubeznivo szmejala, kak escse nigdar. „No pa szam escse jaz prišla poglednot, kak je z mojim dragim goszpoudom Jancsijom", je zaszopleno vopovejdala i naprej je pravila: „Vi niti ne vejte, kak trnok dugi cajt je meni doma, ka Vasz nega". Jancsi szvojim vujam i ocsam nej mogo vorvati. Goszpa Ma-ricska je toplo pogladila nyego-vo dugo szuho rokou. Jancsija je liibezni viipajoucsa perinyica szpreletejla. „Kak sze pocsutite goszpon Jancsi ?" „ Hvala na pitanyi, zdaj gda szte vi pouleg mene, mi je tak dobro kak mi escse nigdar nej bilou". Potom je tiidi goszpa Marics-ka nagousztci goripoiszkala Jan-csija v spitali. Jancsijov beteg je pouleg takse brige, szvojega roda naglo na bougse sou i zavolo maloga prosztora v spitali, je mogo za-piisztiti spitao. Zdaj sze je zacsnola cejla bojna med rodom i vszaksi ga je steo meti k szebi na dom. Nej szo mogli prehvaliti, kak tr-nok dobro do za nyega szkrbeli, — nikaj nyemi nede trbelo delati i na rokaj do ga noszili ali on nyim je pravo: „Dobro, dobro, pridem, pridem !" Tiszti den je tiidi prišla k nyemi goszpa Maricska i dugo szta szi na tihoma pogucsavala i zdaj i zdaj szta sze zalubleno pogle-davala. Na drugi den , gda szo ga prišli gledat — je bila Jancsijo-va posztela prazna. „Je zse odisao goszpoud Jancsi", je liibeznivo povejdala sztrezsnica. Vszi szo na velko gledali i sze szprasiivali: „Kama je odisao?" Vszi szo szi szamo na velko premislavali i vganyiivali. „Aha, zdaj pa zse znam, ka-ma je odiso", ercse sztrina. „K tisztoj sztaroj vdovici" i naed-nouk szo vszi pred nyenimi dve-rami bili. „Daj nam eszi nasoga liible-noga sztrica, ne miszli szi, ka bode pri tebi osztao, on ide z nami", szo zacsnoli kricsati. Ali goszpa Maricska sze med dverami posztavi i kricsij: „Ka bi radi, on je moj mladozsenec, za tri dni bode gosztiivanye". I tak sze je zgoudilo. Vsze ceremonije szo bile opravlene. Goszpa Maricska sze na di-vany szede pouleg Jancsija i sze liibeznivo k nyemi sztiszne kak dvajszetlejtna dekla i ga pita: „Ti Jancsi moj dragi, v steroj banki pa mas tiszti treszti je-zerk ?" „Kakse jezerke?" „0h, vej szi pa telko gucsao od nyih v spitali, da cejli varaš zna od toga. Vej je meni vsze edno, gde je mas, szamo misz-lila szam, da bi bougse bilou, csi bi na mene dao szpiszati, da bi bar mer meo pred szvo-jim rodom." „Kakse jezere ti miszlis ?" Sze je escse Jancsi csudo. „Tvoje, stere pa!" „Ha, ha, zdaj pa zse znam", sze je Jancsi vdaro po kolenaj; „ sztrezsnica v spitali mi je nikaj pravila, da szem fantazejrao od jezerk. Znas draga, tou je pa nacsi bilou. Ednouk szem szi kupo szrecsko. I pomiszli szamo edna številka mi je falila, pa bi gvino treszti jiirjov. Tou sze pravi, meo szem je zse szkoro v zsepki. Vej razmis draga, da sze tou nemre szamo tak pozabiti, szamo edna številka." Jancsi je toplo k szebi poteg-no Maricsko i jo miszlo obinouti, ali ona ga je z szilov od szebe-potisznola i gori je szkocsila, drzsecs sze za glavou: „0 ti sztari oszeo i norlak nouri" i tak odbizsij iz hizse. Jancsi je gledao i studejrao kak-sa muha jo je mogla piknoti zdaj naednouk . . . Krao i barat. Ednouk je potiivao eden krao po szvojom orszagi, pa je priso v eden velki klouster. V tom kloustri je bio eden barat, steri sze je drzso za najpametnejso-ga csloveka. Krao je steo voszprobati nye-govo modrijo, zato nyemi pravi : Csiio szam, ka szi tij najpametnejši cslovik v mojem orszagi, zato mi na eta moja tri pitanya moreš odgovoriti: „Kelko szam jaz vrejden ?" i tou tocsno do filejra. „V kak dugom vrej-meni prijdem okoulik szveta na konyi ?" ali tou tocsno na minuto. „Vgoni edno mojo miszeo, j ka szi jaz miszlim ?" Za te trij odgovore mas de-vetdeszet dni csasza od dnesz naprej. Csi ne bos znao odgovoriti, ti dam odszekati glavou. Krao je odiso i barata tam nyao v sztiszki. Barat szi je zacsno glavou trejti i szi mocsno' premislavao ali nikak je nej mogo vred priti. Pitao je szvoje prijatele i poznane, steri szo ravno tak csed-ni bilij, kak on, ali med temi je tiidi nieden nej znao rešiti te vganke Dnevi i tedni szo sli, tak da je zse pouleg bio devetdeszeti den. Barat je bio v velki ne-vouli, nej szi je znao pomagati, kak bi sze rejso szmrti. Prouti devetdeszetomi dnevi sze je barat spancejrao med nyivami i travniki, pa sze je szrecsao z ednim sztarim bir-kasom, steri je paszo szvoje birke. Kak je birkas zavarao barata, ga pita, zakaj je tak zsaloszten. Barat nyemi raztolmacsi, ka za navoule ma. Birkas sze je na tou zaszme-jo i pravi : „0h, goszpoud, csi je nej kaj hujšega, tou je vendar szamo spilanye. Poszoudi mi szvoj gvant, pa bom jaz odgovarjo krali na nyegovo pitanye, csi szam vsze-gli nej v soulo hodo. Barat je nej meo doszta vii-panya v birkasi, ali itak je pri-volo, szamo naj szi zsivlejnye obvarje. Gda je priso devetdeszeti den, sze je birkas obleko v baratov gvant i je odiso na kraleszki dvor. Krao je ravno szedo na szvojom trounosi, gda szo pred nyega pripelali v baratov gvant preoblecsenoga birkasa, steroga je pitao : Priso szi. da mi odgovorijs na moje trij pitanye ? No, naj vijdim, csi szi dobro vozbrodo. Kelko szam jaz vrejden ? Birkas je odgouvoro : Našega Gszpouda Jezusa Krisztusa szo oudali za treszeti szrebrni pejnez, Velicsansztvo, oni szo pa vrejdni devetdvajsze-ti, ar je Krisztus vendar vecs vrejden bio, tou morejo szami priznati. No, pa dobro pravi krao. Zdaj mi pa povej, kak dugo bi priso sz konyom okoulik szvejta, ali tocsno na minuto mi povej ? Tou je pa nej zsmetno pravi birkas. Csi idete z szuncom vred, sztopaj za sztopajom, te prijdete okoulik szvejta v stiri-dvajszefi voraj, kak szunce. Krali bi sze bole vido kaksi drugi odgovor, pa vszeedno je proti tomi kaj nej mogo praviti. Steo je csuti szamo te tretji odgovor, steri sze je nyemi szamo-mi najzsmetnejsi vido. Zdaj mi pa povej ka szi jaz miszlim ? Velicsansztvo oni szi tou mi-szlijo, da szem jaz tiszti barat, steromi szte pitanye gori dali, ali tou je nej isztina. Jaz szam szamo eden birkas, tiszti barat pa zdaj doma szedij v szvojem kloustri. Kak? Ka szi tij nej tiszti barat ? Je szkricsao krao za-csiideno, pa sze je zacsno cse-meriti, ka szo ga tak znorili. Pripoznati je pa mogo, da je te birkas jako mouder cslovik, zato ga je bogato obdariivao, barati je pa odpuszto, ka je nej szam priso pred nyega. Olasz Erno Totkeresztur 250 sz. Vendvideken. Kendermagos kis tyukom, Enekelte kis hugom, Reges-regen, valaha, Ez volt hugomnak dala, Meg el nem nemitotta, A rossz, rongg trianonja. Lassan multak az evek, Es halgatott az enek, Meg trianonnak vege Nem let es ronggd tepve. Elfelejtett bus evek, Most ujra szol az enek, Es maggar dalt enekli, Vendvideken mindenki. Muraszombat TALANYI FERENC KERCSMAR IVAN kotelgyarto — vozsar MURASZOMBAT, LENDVA U. Dela vszakovrsztne vouzse, strange, ciigle, ločne i. t. v. Dobro blago ! Szolidne cejne I Vszaki csasz dobite vszefele stofe, cajge, zsamate, parhete, posztelino, druke itv. Gde dobite tiidi vsze galenterij-szko blago po najnisisoj cejni pri Brumen Genoveva MURASZOMBAT (Na kiikli pouleg birovije.) Zgucsavanye. Feri po dugom cajti szrecsa szvojega prijatela Lajcsija, steri sze je csiszto szpremejno. „Ka sze ti je hudoga zgoudi-lo?" ga lubeznivo pita Feri, „Nikaj, nikaj, szamo ozseno szam sze". „Gratulejram ti i" „Nemas za koj, pravoga sar-kanya szem doubo". „Po taksem pa zsaliijem z tebom tudi jasz". »Nej, nej, vej pa je preči er-bije prineszla". „Erbijo — tou pa je lepou!" „Ah, ka escse. Z erbije szam kupo ovce, stere szo mi vsze szpoginole. „Oh kakso szmolo mas". „Na szrecso nej, ar szam dobro oudo vsze ovcsje kouzse". „Po taksem pa szi napravo dobro kiipcsijo". „Naoupak ! Hisa, v stero szam vtekno pejneze mi je zgorejla". „ Taksa neszrecsa!" „ Ravno nej; ar v hizsi je bila moja zsena". Zsiv!ejnye Je kratko. Kak potrgane rouzse, Vehnyene posztanejo, Tak našega zsivlejnya, Mladi dnevi prejdejo. Noncs v pamet nezememo, Ka szmo dnevno sztarejsi, Dnevi nase mladoszti, Pa szo zse odleteli. Vocsnomi pocsitki sze Dnevno priblizsavamo, Gda bi radi zsiveli, Zse v grobi pocsivamo. Talanyi Ferenc i««a«(iti CSEH FERENC vegyeskereskedo Muraszombat Dobi sze vszefele blago po niszikoj cejni. DRVA! STEINKOL ! Csi scsete meti dober gvant ali houbo z stofa ali cajga, tak sze obrnte k szabouli i bautosi z gotovim gvantom MAJER ISTVAN-i Muraszombat gde tou vsze dobite po szolidnoj niszikoj cejni. Ulji Hasznovito zndnye Kak szi szkuhas zsajfo? Vlej v koteo ali velki piszker 12 1. vode; gda je zse vroucsa, daj 5 kg masznoga loja. Pocsakaj, da zavre i natou dodavaj po preszledkaj 1 kg liizsnoga kamna {steroga dobiš v drogeriji), steroga pa ne primaj z goulov rokouv, ar razgrize kouzso. Vsze tou delaj z dugov kijancov, mešaj i pazi, da sztalno vre. Gda sze zacsnejo zdigati pene i prejk vre, poskroupi z mrzlov vodouv. Kiihaj dobro voro i pri tom sztalno mešaj. Zsajfa je dobro kuhana: csi zdignes kijanco z zsajfanice i csi sze zacsne curek sztr-javati kak pri gorecsoj szvejcsi, ali csi vteknes mrzeo nozs v zsaj-fanico i ga zdignes, te sze more zsajfanica hitro sztrjavati, kak gla-zura. Kak hitro je zsajfa tak dalecs kuhana, dodaj (nej prvle) Vs litra terpentina i dva praska za peno. Obouje sze dobij v drogeriji. Premešaj dobro, natou pa vlej tekocsino, zsajfanco v štiri kiiklato le-szeno škatlo, v stero szi prvle dala namocseno i voozsmeknyeno coto. Paziti moreš, da cota prejk škatle viszij, da tak lezsej zdignes sztrjeno zsajfo z škatle. Posztavi na mrzlo i na drugi den z cotov vred zdignes zsajfo z škatle i jo razrejzses na male falate. Zsajfa naj sze szusi na mrzlom. — Jako priporocslivo je tudi za kuhanye zsajfe tak zvani „Csoda" praj, steri je nameszto liigovoga kamla. Zavolo nyegove dobre vszebine, ga poracsamo vszakomi, ki doma kuhajo zsajfo. Te praj sze dobi v bauti Norcsics Bela v Szoboti. Da szou ne posztane vJazsna, polozsi v szolnico par zrn graha ali rizsa, steri szprouti vlago vszrkava. Zrno je potrejbno od caj-ta do cajta zamenyavati. Krumpis, steri je zmrzno, posztane palik dober, cse vodou v steroj je zavreo, vcsaszi odlejes, krumpis pa nanouvo zalejes z mrzlov vodouv i kuhaš dale kak navadno. Nadale zgubi zmrzsnyeni krumpis szlatkoubo, cse ga namakaš duzse cajta v mrzloj voudi. Mlejko sze dugo ohrani, cse zavreto mlejko vcsaszih vlejes v szegreti mocsen glazs i ga zadelaš z gumijasztim stuplinom i glazs na hladno meszto denes. Kalivoszt našega szemena i zsita. Da szemena ne osztanejo zmerom kaliva, tou zna vszaksi vert. Ali doszta je vertov, steri ne vejo, kak dugo szo nasa szemena kaliva i szposzobna za szetev. Kukorca je kaliva 4 leta, pšenica 3—4, zsito 3—4, hajdina 2—3, jecsmen 2—3, ovesz 2—3, proszou 2, detelca 3—5, lucetna 3, len 8, konople, 4, graj 4—5, repa 5—6 i mak 2—3 let. Cse sze poparis ali szpecses, szi namazsi opeklino hitro z olijom, potom pa deni na poparjeno meszto zribani krumpis, steroga zamotaš v capo i tak polagaš na opecseno meszto. Gda klopfas madrace, deni na nye moker ozsmeknyeni zsa-keo i natou klopfaj po zsakli. Moker zsakeo vzeme vesz praj na szebe, tak da sze ne kadi i da sze madroci palik ne naprasijo. Tiidi tepihe i drugo tak klopfaj. Cse sze krema za puncsole poszisij, deni kcoj malo jeszija. Jeszih tiidi pomaga, da sze puncsoli bole svejtijo. Csi bolijo i pecsejo ocsi od prevelkoga dela, szi deni na ve-cser tople ovitke, nej pa podnevi, da szi ne prehladis ocsi. Cse scsemo, da nam osztane kvasz friski, denimo ga gor na tanyer i prejk nyega obrnimo kupico. Tak szhranyeni kvasz na mrz-lom kraji osztane stirinajszet dni. V poletnom csaszi, gda nam muje hitro zamazsejo oukna, szi pomagamo, da zaperemo glazsojne z polovicov vode i polovicov jeszija ali pa dodamo k vodi malo spiritusza, ar milje toga duha ne preneszejo i sze tak ne szilijo na okna. Da pa nazsenemo mlije iz hizse, denimo v kupico z vodov paradajszove veje, stere moremo vecskrat premeniti z friskimi. Cse pri peglanyi oszmodis gvant, namazsi tiszto meszto z frisko prerejzanim lukom. Deni za tri vore v mrzlo vodou i fleki bodo minuli, cse je nej prevecs oszmojeno. Cse szi zazsges jezik ali gut z vroucsov tekocsinov je naj-bougse pomali pozsirati gouszto szmetano. Cse pa nemas szmetane pri rouki, pomaga tiidi oli. Cse scsemo, da nam osztane meszou, buter friski, ga pokrijemo z loncsenov poszoudov, stero szmo prvle namocsili v mrzloj voudi. Gledalo je jako haklavo vu szuncsnoj szvetloubi i rado oszle-pi. Tiidi mokrouta nyim škoduje. Zato na hrbet gledala prikeli štiri stupline i obeszi jo tak na sztejno. Cse szvejti szunce na hrbet gledala, sze glazsojna szegreje i sze zacsne szrebro topiti i gledalo po-sztane szlejpo. Kak szpoznas csi je gledalo dobro ? Pred gledalom drzsi beli robcsek i csi de robec beli, je gledalo dobro, csi pa de roubec ze-lenkaszto ali pa zsutkaszto farbo kazao, tak je gledalo nej z prave bejle glazsojne i je menye vrejdno. Viisive kokousi. Potrouszi kokousi povszedik, najbole pa pod peroutami z prajom prouti kčbrom, kokosnyak pa pobejli z vapne- nim mlejkom, steromi dodaš malo lizola. Tiidi gnejzda moreš desin-fekcirati i nasztlati z friskov szlamov. Szkrbeti pa moreš, da majo kokousi zmerom prosztor z szujim pejszkom, gde sze lejko okoplejo. Cse v obrazi prevecs svicas, szi ga vszakso gojno muj z vo-douv, v steroj raztopiš edno zslico boraksza. Zsamaszte oblejke, stere sze zse szvejtijo, je palik popravimo, cse je povoscsimo prouti dlaki z napou prerejzanim lukom. Kak odpraviš kebre? Kupi v drogeriji 50 gramov borove ki-szeline, stero zavres z ednim litrom vode. Tou zmejsas z falajcski i drobtinami kruha tak, da napraviš z nyega mocsnik, tou namazsi na paper i deni na tiszto meszto, gde hodijo kebri. Podplate puncsulov namazsi vecskrat z firnajszom, da duzse osztanejo mocsni i trpezsni. Prouti szlabomi szpanyi. Cse vecser nemres zaszpati, szo tomi krive mrzle noge. Cslovik prvle ne zaszpi dokecs nyemi cejlo tejlo ne grata toplo. Zato szi vecser deni noge v vroucso vodou aH pa deni v posztelo vroucsi cigeo i tak bos lejko zaszpao. Ozebline na nogaj i rokaj odpraviš cse szi mocsas vszaksi vecser roke ali noge v preči vroucsoj voudi, v stero szi dao jeszi ali pa na 1 1. vode edno zslico klorovoga vapna. Navadno mocsaj do 10 minut. Moucs edne rejcsi. V ednoj norišnici v Parizi, je bio med drugimi neszrecsnimi, sterim je falila pamet, te naj-veksi bozsi dar, zaprejti tudi eden, ki je bio v szvojoj noroszti podoben bole zsivincseti, kak pa csloveki. V lejtaj, gda sze je siro po francozkom glasz „szlobode" je prišlo tou szkouz debeli sztejn v norišnico do doktora. Doktor szi je miszlo : ka bi bilou, cse bi naznano norcom glasz szlobode ? Vcsaszik sze napouti k betezs- niki, steri je bio najbole divji i nyemi pravi : „Szloboda je I" Te zdigne szvoje zmantrano tejlo i glasz „szloboda" nyemi vuzsge na nouvo nebeszki poszvejt pameti. „Ali szam szloboden ?" pijta. „Jaz?" zakricsij i odbezsij z norišnice, gde je pretrpo tefko lejt. Ozdravo je. Sztoupo je za szoldaka, gde sze je batrivno borio. — Palik eden vzgled, kak globoko v szrce vszakoga cslo-veka je zapiszana ta rejcs. PAZITE! Cenj. obcsinsztvi naznanyam, da mam na raktari veliko izbero najnovejsoga modnoga i vszakovrsztnoga kratkoga blaga v mojoj M ANJLIFAKTUR NQ j BAOTI Oszvedocste sze i poglednite szi blago, voobszliizim vszakoga, da bode zadovolen ! Fabricski rakfar perila! Niszike cejne ! Szolidno v6obszliizsavanye ! Šiftar Karoiy Muraszombat KMETJE, MESTR1, BAOTOSJE INO DELAVCI vlagajo szvoje pejneze szamo pri gazdAk hitelszovetkezete muraszombat (prvle : KMECSKA POSZOJILNICA) TEMPLOM UTCA 5. TELEFON 62. Kmeti e ^ Ta gasza je Vasa, zato sze je poszliizsiijte i jo ^ * * priporoucsajte drugim. Hranilne vloge vzeme od vszakoga hran. knige i tek. racsun ino je obresztuje naj-bogse. Hranilne vloge znašajo dozdaj prejk oszemsztou jezero pengojov (800.000 P.) Za te vloge je dobroga sztanya pouleg lasztne hizse do 650.000 P. Letni promet je znasao v premi-noucsom leti prejk 200.000 P, ali z recsjov: prejk dvesztou jezer P. NOUVE VLOGE SZE VSZAKI CSASZ IZPLACSAJO ! Poszojila davle na kezese, tabulacijo i tiidi v tek. racsuni. Po-szojila davle po niszikoj obresztnoj meri. Kmetje, mestri, delavci i baotosje, ne szmejte sze szpozabiti z te gasze stera v sztiszki podpera nase liidsztvo. Prijdite v szvoj dom, gde te poszliizseni po szvojoj vouli!