LISTEE. Izdajstvo. Povest. Spisal J. V. Starogorski. (Dalje.) BNevem, me li bos smel ljubiti, Matej?" ga je vprasala aekoč. nZakaj ae, draga?" se začudi oa. BSaj veš, kako je. Tvoji ao zoper mojega očeta ia če zve oče za aajiflo Ijubezea, me aažene", je dejala žalostao ia ai zakrila obraz z robcem. Po atraai je pa kukala, kak vtis ao uapravile aaaj te besede. Oa je bil ves v ogaju. BKaj pa, ako moj oče voli tvojega očeta?" BPotem — ob Matej, tega ae more aikdo zahtevati — potem je kaj druzega. Ali kaj bi rekli poteni dragi ljudje." BKoga bi rekli?" BPaovali ga bi, tisti bedaki, da je izdajalec ib kdo ve, kaj se vae." BNaj ae samo drzae kdo!?" vzklikae Matej ia stisae peati. nPokažem mu!" Revaa 8tvar. Človek misli, da je mogočea storiti vse, ako mu arce plava v ljubezai. Ali ravao takrat ai aapravi aajvečjo blamažo. Tako ga je dobila ta zvita kača, da bo pregovoril očeta, da izda, aa ljubo ajnai ijubezBi, eloveasko stvar, vse trude ia aadeje aaroda, — da postane izdajalec. Župaa Kalia pa je dal že sveto beaedo, da voli Barodae može, ae aluteč, kaj se bo zahtevalo od ajega. Reaaičao je, kakor je rekel aekdo, da usode aarodov odločujejo žeaake. V aesrečo pahae žeaaka celo rodbiao. celi okraj, celi aarod; reši ga zopet žeaaka. Čudao, ali resaica je. Bilo je aekega večera. Zvezde ao migljale tako ljabko ia zrle aa tažao, teptaao sloveaako zemljo, kot bi jo hotele tolažiti ia bodriti v tej dobi, ko kar gomazi izdajstva. Mesec je že plaval aa aebu ia ae rogal s svojim debelim Boeom ia zijaatimi uatmi vsenju sveta. Kraj majbaega gozdiča sta se pa sprebajala dva človeka, dekle ii. mladenSč, Zadaji goapodsko oblečea, dekle pa pKipr,pito ih veadar čudno aaaemarjeao. Govortla' sta ueiaaki. BOai tedea torej bo odločilaa bitka, draga, ifl do tedaj ae se aaj brzdam? To je se dolgo!" BPotrpi Adolf! Gre ae za aaao stvar, za veliko Germaaijo, koje otroci smo mi,u reče dekle. BSamo radi tega potrpiia, da boa vedela. Miael aa aašo veliko ia alavao aemako državo ae me drži, da ae aiaem vrgel tega prokletega kmetavsa čez prag. Ali kakf) veadar moras trpeti, da ae aače ia ljubkuje okoli tebe!" BLjubav do velike matere Germaaije, dragi. Sicer je pa aekako Čudea ta človek. Bolj miraa je ajegova ljubezea ia drži se še kakor lipov bog!" Oba ata ae smejala. BTi si zvita." ,,Morara biti. Sicer mi je pa oče djal, da ga držim, dokler ae raiaejo volitve." BIa kaj potem, ko ae te koačajo?" BSe bo koačala aajiaa Ijubezea." BAli če te bo vedao aadlegoval?" BMe ae bo mogel. Toliko boin že skrbela, da me ae aajde." BRaje ga odpravi." BOče ae dovoli. Njemu bi škodovalo. Če me ae aajde, bo že vedel pri čem je. Koaečao bo pa se bolj vedel, ako mu poaljeva zarofao karto." BDobro, dobro, moja lepa ..." Pravijo, da iaia celo grmovje ia listje uaesa ia uata. AH tukaj je iuielo živa, prava aaravaa aata ia aaeaa. Matej, katerega je gaalo k Toai, je bil, ki je čal sleherao besedo. Kakor bož so ma meaarile srce ajeae izpovedbe. BProkleto . . ." je sikail akozi zobe. BNe bodeta rae, ae bodcta . . . Za igračo, za vado sem bil tem vragom ia jaz bedak seni verjel ajeaiai pogledom, ae klaajal ajeaim besedam. Prokleto ..." Sopibal je ia stiakal peati. BA še ai prepozao. Pokažem vam, da aisera to, za kar ste me imcli, ali me hoteli iraeti. Pokažem vam, grdeži izdajalski ..." IV. Gasilao druatvo Ba Podlesju sijeomislilo lastao zastavo. Na daa blagoalavljaaja se je zbralo aila maogo ljadi, radovedaežev, katerih bo maajka aikjer ia oaih, katere je stvar zaaimala, ki so 8e radovali tega koraka. Sosedaa društva ao prihitela aa daa slovesaosti v društveBih oblekah. Solace ae je kopalo v bliščečih čeladahv ogromBih vrat, ki so atale druga za drugo. Človeku se je zdelo, kakor bi gledal celo morje samega jekla, samih vitezov, aameajeaih v boj za domoviao. Niso sicer aosili ti vitezi ogronaaih mečev, ae težkih ščitov ia aulic, pač pa je bil ajih dah vitežki, ajih am podobea mečem, ajih poBO8, da 80 Slavjaai, težji ia silaeji, kakor aajtežji ščit. — Stali so tako v acpregledaih vrstah, ti juaaki aaroda; v cerkvi ae jc pa darovala daritcv h Gospodu vojskiaih trum, da ačiti pobožea slovcaski aarod. Tisoče src se je daaes povzdigovalo aad oblake s svojimi molitvami za aarod Slave, za lastao kri. Z bučaajem orgel, s pevci so ae mešale molitve: „0 Bog očetov, ti aarod aaai ohraai . . . Sveta Devica'pod Tvojo pomoč pribežirao..." Zaatava je pa atala aerazvita zuaaj pred bliščečirai vrstami gaailcev. Po koačaai sveti maai 8e je vršilo blagoslavljeaje. Gasilci so atali v vratah, ravai kakor sveče ia aeaavadea poaoa jih je aavdajal, lice jita gorelo avetega aavdušeaja. Kako je že rekel Stritar? In ti moj rod? — Kjer sodijo usode narodov se, tam glas se tvoj ne 6uje? trobojna tvoja kdaj zastava bode vihrala tam, kjer bojni bog kraljuje? Kdaj ti ponosno videl boš narode, ki spone nosiš zdaj oblasti tujeV — 0, ne žaljuj, če ti je kriva sreča, namenjena je tebi slava vefca! Da, tako je rekel. Ali se bliža aiar aedaj tisti čas? ... 0 Bog, daj, da učakam tega daeva, da vidim vatajeaje orjaka, da vidim moč svojega aaroda ... 0 Bog! Ko so jeli razvijati zastavo, je postalo ljadstvo barao. Godba je zaigrala: BHej Slovaai ..." Glaaovi tronibe so odmevali veličaastveao ia glave ao ae odkrilc. Med blagoalavljeajem je zaatava labko plapolala, kakor bi akasal orjak avojo raoč. Godba je pa svirala v arce segajočo: nLepa aaaa domovifla ..." Ljudatvo je komaj brzdalo svoja čutila . . . Le gasilci so atali v dolgih aepregledaib vrstab z bliačečiaii čeladarui, podobai bogovoai. Dekaa, ki je blagoalavljal zastavo, je bil v cerkveai obleki aekaj vzvišeaega, kakor apostol, kakor prikazea aredi valoveče mBožice. Njegov obraz je gorel, uataice podrhtovale, ko je začel: Gaailci, aokoli aaroda! Daaašaji daa je aekaj velikega za aas, daa poaoaa, daa, ki se ima zabeležiti v kroaiko aloveaekega aaroda. Ko gledara te bliščeče vrste, vojaške ia aedogledae, ko gledam to ljudatvo ia ajih goreče obraze, uprte žarae oči aa aovo blagoalovljeao zastavo, ae morera si kaj, da bi ae aal daaka avojim čutilom. Spomia me vodi aazaj v oae čase, ko ao aasi pradedi tadi stali tako v vrstab, ae grozaejiih, stali v braa svoj ia v braa vere ia domovifle. Ljudstvo aloveaako, aaši dedi so legli v grob, rešili so sroje svetiaje, prepastili je aara, z željo ia zapovedjo, da jih mi čuvamo ia braaimo. Želja pokojaikov je sveta želja ia podlež je oai, ki jo prelomi, aevredea, da biva med ljudmi, ker je oskruail apomia pokojaikov. Oholi aosedi, ki ae pozaajo svete zapovedi aaaega Goapoda, aaa stiakajo, lmje, kakor Turki ia barbari. ter aam ropajo ia teptajo aaše avetiaje. Zatrli bi aas radi, zatrli vero aaao, jezik aaš. Še grobov, v katerih spe aasi juaaki, aam ae puste, ae te aam akruaijo. Mati naaa, mogočaa ia lepa Sloveaija, plaka ia se ozira po svojih otrocih. — Spoataj očeta \n mater, da ti bo dobro alo, je pisaao, dragi moji, aam Bog je to zapuvedal, ia da boš dolgo živel. Rojaki, ljudstvo sloveaako! Te orjaške ia čile vrste ao priea, da premagamo vae ia ugoaobimo, kar atega grabežljive prste po flaai lastaiai. Oao izdajatvo, ki oklepa od vaeh straai aaš aarod, aašo domoviao, zatrerao. Nas Stritar je prerokoval že davao, da ti rod moj, mili rod! ti hudobije, sovraštva razdejal boš carstvo kleto. Komu pač v prsih blažje srce bije, komu za bratov srečo bolj uneto ? Ti boš pomiril smrtne razprtije, prinesel ljudstvom brafoljubje sveto. Govoraik je aioral obmolkaiti radi ailaega bučaaja ljudatva. Zastava je skrivaostao zaplapolala. BPredragi Vidim vaae aavdušeaje, vidim vaae želje. Daj Bog, da bi ae oatale samo želje, ampak pokazale dejaaja. Zaatava, oaa zaatava, ki tako zmagoaoaao zaplapola uad vami, aaj bo vaša. Pod ajo se zbirajte, za ajo pojdite . . ." (Dalje sledi.)