Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV O E LJ A-O K O L I C E IN SOSTANJA
I Celje, sobota. 7. novembra 1953
LETO VI. — STEV. 44 — CENA 8 DIN
Ureja uredniik.i odbor. Od^ovorui urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje. Titov trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-Or. Cek. račun 620-T-23«
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celj.ke tiskarne.
Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo-
letna áOO din. Izhaja vsako soboto. Poitnima
plačana v gotovim.
Delavski razred - iniciator
borbe za demokratizacijo
(Iz govora Milovana Djilasa v Mariboru)
Pred našim delavskim razredom je
bila in je še vedno morda najtežja na-
loga, v vsakem slučaju pa najbolj za-
motana, izgradnja socializma v neraz-
viti deželi, odnosno pospešena industri-
e.lizacija in s tem povezano vprašanje
demokracije. Vse doslej se je mislilo,
da le ni popolnejše demokracije od one
zahodne. Izkušnje Sovjetske zveze kot
da so govorile, da je forsirana izgrad-
nja socializma neizbežno povezana z
despotskimi, diktatorskimi oblikami
oblasti.
Na naš delavski razred je padla zgo-
dovinska naloga, da izgradi novo socia-
lisitiično družbo z novimi demokratičnimi
metodami in da dokaže, da sta sociali-
»em iin demokracija neločljiva, da ni
prave demokracije brez socializma niti
pravega socializma brez demokracije.
To je prav gotovo naša najtežja in naj-
bolj zamotana naloga. Ne samo zaradi
tega, ker tu ne gre za kratkotrajno de-
janje, za katerega bi zadostoval kratek
in močan napor vseh sil, marveč gre
za dolgotrajno dobo, gre za nove in
nepoznane pojave, za pojave starih no-
tranjih kapitalističnih in novih biro-
kratskih reakcionarnih sil.
Kot sta delavski razred in njegova
zavest postala tista vez živčevja, ki po-
vezuje jugoslovansko stvarnost v ce-
loto in zagotavlja njegov svobodni na-
predek — neodvisnost, prav tako sta
delavski razred in njegova zavest tudi
iniciator in organizator borbe za so-
cialistično demokracijo. Delavski raz-
red je življenjsko, krvno zainteresiran,
da se onemogoči birokratska samovolja,
da se stalno krepi delavsko samouprav-
ljanje, edino on je sposoben pritego-
vati v to borbo tudi druge sile (na-
predno izobraženstvo in del konetov).
Zato tudi birokratski elementi zlasti
prežijo na iniciativo delavskega raz-
reda, pri tem pa trdijo, da oni »v ime-
nu delavskega razreda opravljajo go-
spodarske in druge funkcije«, prika-
zujejo njegove uspehe kot svoje, svoje
sebične potrebe pa kot potrebe delav-
skega razreda.
Najzavednejše sile našega delavskega
razreda so na srečo pravočasno opazile
to nevarnost. In da smo mi doslej uspe-
li utrjevati poti demokracije, s tem pa
tudi poti socializma, se imamo zahvaliti
predvsem povezanosti socialistične za-
vesti in akcije socialistične zavesti in
akcije delavskega razreda. Delavski raz-
red se ni samo ogrel za delavske svete,
zbore proizvajalcev in druge demokra-
tične ustanove, marveč je postal tudi
njihov iniciator in te demokratične
ustanove njegovo meso in kri, način
življenja. Ni je sile, ki bi bila sposobna
odvzeti te pridobitve delavskega raz-
reda.
Demokracija, M se bo v Jugoslavi^
razvijala še naprej, kajti socializem
mora stalno napredovati, je ustvarila in
še ustvarja ono notranjo enotnost jugo-
slovanskih narodov, kateri je osnova
enotnost delovnih ljudi, brez ozira na
jezik, kulturo in druge razlike, kar je
tako zelo močno prišlo do izraza prav
T dogodkih okoli Trsita.
Vsi naši narodi so v trenutku obču-
tili, da gre za njihovo lastno usodo. Vsi
so postali eno, zgodovinske razlike so
stopile v ozadje. Celo razni lokalizmi,
partikularizmi in republikanizmi so se
odkrili kot nekaj, kar životari na po-
vršini, kot birokratski in državnoka-
pitalistični ostanki, ki nimajo korenin
v delavskih in ljudskih globinah.
Dolgotrajni boji delavskega razreda
so dali rezultate. Nova, na znotraj čvr-
sta, zlita v en kos demokratična in so-
cialistična Jugoslavija je začela biti
stvarnost. To ni neko centralistično skr-
pucalo od zgoraj. Nasprotno. Jugosla-
vija se ustvarja z decentralizacijo, sa-
moupravljanjem, s spoštovanjem in
svobodnim razvijanjem posameznih
njenih delov in posebnosti. Moč neke
skupnosti ni v enakosti nekakega cen-
traliziranega aparata, marveč v svo-
bodni, prostovoljni in zavestni enot-
nosti, ki je ni mogoče doseči drugače
kot z demokratičnim razvojem in s svo-
bodo narodnostnih in drugih poseb-
nosti. To so izkušnje, dragocene za pri-
hodnost, Birokratizem, bodisi centra-
len, lokalen ali republiški, izpodkopa-
va enotnost delovnih ljudi, s tem pa
tudi odporno silo države proti tujini.
Ce bi mi šli po birokratski poti, bi se
birokratski vrhovi, katere bi ljudstvo
sovražilo, našli hitro izolirani in bi po-
kleknili pred zunanjim pritiskom. To-
da, zahvaljujoč prav tej demokratični
poti, sta se ljudstvo in vlada našla
skupaj pred krivično in samovoljno od-
ločitvijo Velike Britanije in ZDA.
Razpis volitev
Na osnovi člena 31. in člena 39. uredbe o
■»tanovitvi Zavodov za socialno zavarovanje.
• {Tospodarienju s sredstvi socialnega zavaro-
vanja (Uradni list FLRJ, štev. 30-52) in poplav-
ja À-TI. Navodil k tej uredbi (Uradni list FLRJ,
St. 44-52 ter Odloka o ustanovitvi podružnic in
izpostav Zavodov za socialno zavarovanje (Ur.
list FLRJ, št. 29-53) v zvezi s sklepom skup-
ščine Zavoda za socialno zavarovanje za mesto
in okraj v Celju, dne 16. X. 1933
razpisuje
Okrajni sindikalni svet Celje volitve članoT
skupščine za podružnico Zavoda za socialno
zavarovanje s sedežem v Šmarju pri Jelšah za
področje občin: Ropatec, Rogaška Slatina, Šmar-
je, Pristava, Podčetrtek, Polje ob Sotli in
Kozje.
Volitve se izvršijo dne 6. decembra 1953. za
primer potrebe pa še naknadne volitve v ne-
deljo, dne 13. decembra 1953.
Zveza sindikatov Jugoslavije
Okrajni svet Celje
Helena Borovšak, kandidat za
Zvezno ljudsko skupščino
Ko sem jo obiskal, da bi mi povedala
nekatere stvari in mi odgovorila
Helena Borovšak j
nekaj vprašanj, je skromno odklonila
vsakršno pisanje in agitacijo za njeno
izvolitev.
»Ljudje na moji volilni enoti me
dobro poznajo, odrasli in celo otroci.
Zame, seveda če bom izvoljena, se v
pogledu stikov z volivci ne bo mnogo
spremenilo. S terenom sem zelo ozko
povezana, vsak, ki želi z mano go-
voriti me je vedno našel, meni sami
PC. se že od nekdaj zdi dolžnost, da je
treba na odgovornih mestih poslušati
želje svojih volivcev, da je treba pa-
metne predloge upoštevati in pomagati
kjer je to potrebno in mogoče.
Morda te besede niso bile natančno
tako postavljene, vendar smisel je bil
tak. Tov. Heleno sem zaprosil, da mi
pove kot predsednik Okrajnega odbora
SZDL, kako je OO SZDL in celotna
organizacija SZDL v okraju odigrala
svojo politično vlogo v predvolilnih pri-
pravah. Obljubila mi je, da bo na ta
vprašanja odgovorila v članku, ki ga
bomo objavili v naslednji številki.
Miran Cvenk in Franc Lubej o gospodarskih
vprašanjili okraja Ceiie-ol(oiic8
Obiskal sem predsednika Okrajnega
ljudskega odbora Celje-okolica Mirana
Ovenka, kandidata za republiško skup-
ščino. Pri njem sem našel še podpred-
sednika okraja in predsednika O.ZZ
Franca Lubej a. Tudi njega so volivci
izbrali za kandidata v republiško skup-
ščino. Z obema tovarišema sem se za-
pletel v dolg pogovor. Prvotno sem mi-
slil, da se bomo pogovorili le o gospo-
darskih problemih enote, v katerih
kandidirata, pa je pogovor kaj hitro
zdrknil na probleme vsega okraja, saj
je tov. Cvenk že v začetku pyoudaril,
da si tolmači vlogo ljudskega poslanca
tako, da mora ta poznati razmere v
vsej republiki in tem nato pruagajati
delo v svoji volilni enoti.
Po daljšem razgovoru o zborih voliv-
cev se je razvil pogovor o go3ix>darski
dejavnosti okraja. Spraševal sem o tem.
Predsednik Cvenk mi je odgovoril, da
je okraj dosegel v letošnjem letu naj-
lepše uspehe v razvoju kmetijstva, O
tem pa je več ixjvedal podpredsednik
OLO tov. Lubej:
»Letos smo investirali za razvoj kme-
tijstva v okraju že nad 420 milijonov
dinarjev, in to v glavnem iz lastnih
sredstev okrajne zveze zadrug in kme-
tijskih zadrug. Ce primerjamo to s 136
milijoni, ki so bili lani porabljeni za
razvoj kmetijstva, vidimo letos lep na-
predek. Ti milijoni so tudi vidni. Velik
korak naprej so napravila državna in
zadružna kmeti^ka posestva. Z upora-
bo modemih agrotehničnih mer in stro-
jev so izdatno zvišala svoje hektarske
donose in kmetom nudrlla praktično po-
moč. Lep uspeh smo dosegli tudi v me-
hanizaciji našega kmetijstva. Danes
ima v okraju že vaka kmetijska zadru-
ga svoj traktor, vseh traktorjev pa ima-
mo 166. Letos smo nabavili še 90 mo-
tornih sadnih škropilnic, 16 mlatilnlc,
dve popolni garnituri za rigolanje vino-
gradov in sadovnjakov ter za potrebe
melioracije. To zimo nameravamo ku-
piti še 100 specialnih motornih škropil-
nic za hmeljarje in 40 motornih škro-
pilnic za sadjarstvo.«
»Kakšen pa je vaš načrt za nadalj-
nji napredek kmetijstva?« sem vprašal
naprej tov. Lubej a.
»Okrajni ljudski odbor je sprejel de-
setletni perspektivni načrt razvoja kme-
tijstva, ki nam dobro služi za orienta-
cijo v kmetijskem razvoju. Naše kme-
tijstvo bomo še naprej mehanizirali.
Traktorjev imamo že dovolj za ravnin-
ske predele, sedaj pa bomo nakupUì še
lažje stroje in razne priključke, ročne
motorne škropilnice, molekulatorje (za
prašUce za krompir). Nato so na vrsti
še regulacije in melioracije. S temi na-
meravamo pridobiti v desetih letih 4000
hektarjev zemljišč za plodne njivske
površine. Tudi našo živinorejo moramo
še dvigniti. V ta namen smo doslej v
okraju zgradili že 7 umetnih oplojeval-
nic, a jih imamo v načrtu še več. Le-
tos smo tudi nabavili 600 rodovniško-
plemenskih krav in bikov. Pomemben
uspeh za razvoj naše živinoreje je tudi
nad 250 silosov, ki so jih zgradili sami
kmetje po vsem okraju. To je upeh te-
čaja, ki ga je organizirala Zveza za-
drug. Kot upeh na področju kmetijstva
jahko zabeležimo tudi ustamovitev
Hmeljarskega inštituta v Žalcu ter no-
ve hmeljarsike šole v Vrbju. — Toda
pri uresničitvi našega načrta nas ča-
kajo še mnoge težave in težki napori.«
In tako je tekel doslej ix>govor v
glavnem o problemih kmetijstva. To je
tudi prav, saj je celjski okoliški okraj
v glavnem kmetijski okraj.   Nato pa
sem povprašal še o drugih dejavnostih
in problemih okraja. Odgovoril mi je
predsednik Cvenk:
Miran Cvenk
Največ pozornosti poleg kmetijstva
je OLG posvetil razvoju komunalne de-
javnosti okraja, zlasti še elektrifikaciji,
zgraditvi novih in še nedograjenih cest
ter šol in stanovanj. Zato smo predvi-
deli v družbenem planu 130 milijonov
dinarjev. Od tega smo porabili za elek-
trifikacijo 40 milijonov. V prejšnjih le-
tih, razen lanskega leta, so bili krediti
in investicije v te namene minimalni.
Zlasti pereč problem je bila pri nas
elektrifikacija, saj je bilo elektrificira-
nega le 18 odstotkov okraja. V 1. 1951
je okraj začel dajati pomoč v te name-
ne. Lani je bilo razdeljenih nad 65 mi-
lijonov kreditov oziroma dotacij za elek-
tnifiikacijo. Tudi letos bo za to šlo ver-
jetno prav toliko sredstev. S tem de-
narjem in z napori samih prebivalcev,
ki so prav tako mnogo prispevaM k
elektrifikaciji svojih vasi, nam je uspe-
lo, da smo elektrificirali predvsem pa-
sivna partizanska področja Kozjansko,
Obsotelsko dolino, višinske predele Sa-
vinjske doline itd.
Precej dela smo imeli tudi s šolamL
Toda s temi smo še vedno v slabem
stanju. Lani smo začeli zidati osnovno
šolo v Jurkloštru, obnovili pa smo več
šol, začeli graditi novi šoli v Dobrni in
Kozjem. Mislim, da bomo tudi letos iz
okrajnega proračuna lahko dali okrog
30 milijonov za gradnje in popravila
šol, precej pa pri tem lahko računamo
na samoinioiativo kmetov, ki so po ne-
katerih vaseh zelo delavni pri gradnji
in ureditvi svojih šol.« B. K.
vrednostne listke kot prispevek
za volilni fond!
V Cef/u in severozahodnem delu
ohraia so izvolili odbornike v mest-
ni in okrajni Zbor proizvajalcev
v sredo so bile v Celju volitve v
Mestni zbor proizvajalcev. Volišča so
bila povsod lepo urejena in okrašena.
Člani delovnih kolektivov so že v
zgodnjih jutranjih urah obiskali vo-
lišča in oddali glasove za kandidate.
Kako resno so delavci vzeli volitve,
preko katerih bodo prvič v zgodovini
delavci izvolili svoje predstavnike v
najvišje predstavniško telo, se je od-
ražalo povsod. V »Metki« so na pri-
mer prihajali na volitve delavci in de-
lavke z bolezenskih dopustov, pa tudi
tisti, ki so preživljali svoj letni do-
pust izven svojega kraja.
Volune komisije so svojo vlogo vzor-
no izvedle, nikjer ni bilo nerodnosti,
nikjer zastoja in pomot. Volitve so po-
tekale v redu. Večji del volilnih upra-
vičencev je volilo že v dopoldanskih
urah.
Tudi v okolici je bilo vzdušje po ko-
lektivih in voliščih svečano. V okraju
Celje-okolica so bile ta dan volitve v
severozahodnem delu okraja, medtem
ko bodo na jugovzhodnem delu v pe-
tek.
Podrobnejše poročilo o poteku vo-
litev bomo objavili v prihodnji števil-
ki, ker uredništvo pred zaključkom li-
sta ni moglo zbrati podrobnejših po-
datkov o poteku volitev.
Izid volitev v mestni Zbor proizvajalcev MLO Celje,
skupine industrije, trgovine in obrti
1. voHlna enota:
območje gospodarske organizacije To-
varna volnenih odej v Škof ji vasi: Ce-
dilnik Franc, direktor Celjske opekarne,
obrat Ljubečna, Celje, Aškerčeva 9.
2. volilna enota:
območje gospodarske organizacije LIP
Spodnja Hudinja, Doberšek Ivana Ivan,
elektromonter, Celje, Tkalska 5.
3. volilna enota:
območje gospodarske organizacije Že-
lezarna Store, Voga Antona Tugomer,
obratovodja, Šentjur 38; Pečar Ivana
Osvin, obratovodja, Celje, Oblakova 12;
Šeliga Karla Vinko, predvaljar, Store
45; Spolenak Janeza Franc, mojster v
livarni, Šentjur, Nova vas.
4. volilna enota:
območje gosipodarske organizacije »Be-
ton«, Store; Pilih Ivana Julij, gradbeni
tehnik, Celje, Dečkova 50; Medved An-
tona Jože, zidar, Boletina pri Ponikvi.
5. volilna enota:
območje gospodarske organizacije To-
varne i)erila, Celje, Krajne Jožefa Jo-
žika, delavka v Tovarni perila, Celje,
Kersnikova 19; inž. Štrukelj Ivana Jan-
ko, direktor v Tov. org. barvil, Celje,
Medlog 76.
6. volilna enota:
območje gosp>odarske organizacije rud-
nika Pečovnik, Cater Blaža Kari, stroj-
nik v rudniku Pečovnik, Celje, Parti-
zanska 5.
7. volilna enota:
območje obratov JDZ, Celje, inž. Mlej-
nik Rajka Vital, nameščenec JDZ, Ce-
lje, Ulic^ XIV. divizije 2.
8. volUna enota:
območje drž. gostinskega podjetja »Ev-
ropa«, Godnik Josipa Viktor, urar, Ce-
lje, M. Krajnčeva 39.
9. volüna enota:
območje drž. gosp. podj. »Aero«, Zago-
ričnik Fortunata Stanko, direktor pod-
jetja »Potrošnik«, Celje, T. Cečeva 2.
10. voMlna enota
območje drž. gosp. podj. Ljudski ma-
gazin, Šimenc Ignaca Rudolf, uslužbe-
nec, Celje, Tomšičev trg 1.
11. volMna enota:
območje drž. gosp. podjetja Celjska ti-
skarna,   Melik Ivana Gc'jmir,  stavec,
Celje, Savinjsko nabrežje 4.
12. volilna enota:
območje drž. gosp. podjetja Kovinsko
podjetje, Sentjurc Ivana Hary, direk-
tor, Celje, Ulica XIV. divizije 6; Ko-
drič Franca Franc, poslovodja v Tov.
pohištva, Celje, Stanetova ulica 15a.
13. volilna enota:
območje gospod, organizacije Tovarne
tehtnic. Virant Janka Kazimir, nam.
DES, Celje, Laško 137.    .
14. volilna enota:
območje gospod, organizacije »Tehno-
metal«, Polajnar Andreja Stane, direk-
tor, Celje, Vodnikova 14.
15. volilna enota:
območje drž. gosip. podj. Tovarna emaj-
lirane posode, inž. ligo Alojza AI0J2:,
nam. Tov. emaj. posode, Celje, Mari-
borska 62; Mežnarič Ivana Alfred, nam.
vodje mehan. del. v Tov. emajl, pos.,
Celje, Dečkova 5; Ribič Antona Franc,
preddelavec v Tov. emaj. pos., Celje,
Delavska c. 20; Kralj Jakoba Stefan,
vodja skladišča v Tov. emaj. pos., Ce-
lje, Kersnikova n. h.; Orel Ane Franc,
varilec v Tovarni emajlirane posode,
Celje, Kersnikova 4a.
16. volilna enota:
območje gosp. organizacije Cinkarna,
Hilbert Julija Kamilo, direktor Cinkar-
ne, Celje, Kajuhova 10; Pokelšek Fran-
ca Franc, ind. nadzornik Cinkarne, Ce-
lje, CLnkamiška 1; Deržek Alojza Av-
gust, mojster v Cinkarni, Celje, Kaju-
hova 10.
17. volilna enota:
območje gospodarske organizacije Ke-
mične tovarne, Potočnik Karla Alojz,
delavec v Kem. tovarni, Bukovžlak 40.
18. volilna enota:
območje gospodarske organizacije »Be-
ton«, Ljubljanska cesta, Jeras Jakoba
Venčesiav, direktor podjetja »Beton«,
Celje, Dečkova 46.
19. volilna enota
območje gospod, organizacije »Metka«,
Gorinšek Antona Valter, uslužbenec v
»Metki«, Celje, Dečkova 40; Kolenc An-
tona Tine, uslužbenec v »Metki«, Ce-
lje, Cankarjeva 11.
20. volilna enota:
območje gospodarske organizacije To-
varne pohištva v Kersnikovi ulici, Pi-
pan Franca Franc, direktor podjetja
»Prevozništvo«, Celje, Cankarjeva 4;
Prelovec Franca Slavko, direktor SAP,
Celje, M. Krajnčeva 40.
Izid volitev Zbora proizvajalcev
severozahodnega dela okraja Celje-okolica
1. volilna enota:
območje Gomilsko, Vransko, Tabor,
Praprotnik Adolf, delavec Kov. del.,
Vransko.
2. volilna enota:
območje proizvajal, obč. Braslovče in
Polzela (razen Tov, nog. Polzela), Pri-
slan Ivan, mizar, Parižlje 40.
3. volilna enota:
območje Tovarna nogavic Polzela, Pov-
še Anton, del. Polzela; Vitanc Marija,
zaposl. v Tovarni nogavic.
4. volilna enota:
območje Tekstilna tovarna Prebold, Po-
točnik Anton, mojster v tekst, tovarni;
Reberšak Feliks, klepar v tekst. tov.
5. voUlna enota:
Proizvajalci občine Prebold in ostali:
Cakš Anton, delavec, Prebold.
6. volilna enota:
Proizvajalci občine Šempeter, Casi Mar-
tin, skladiščnik pri DES, Dobrteša vas.
7. volilna enota:
območje   »HMEZAD«   Žalec,   Cokan
Slavko, Pirešica 24, delavec.
8. volilna enota:
območje   »JUTEKS«   Žalec,   Kozmus
Marjan, uslužb. Juteks Žalec.
9. volilna enota:
območje Keramična industrija Liboje,
Marcijan Stane, uslužb. Ker. ind. v
Libo j ah.
10. volilna enota:
območje Rudnik rjavega premoga Za-
bukovca. Kotar Alojz, rudar Rudnik
Zabukovca obrat Liboje; Pevec Konrad,
Zabukovca 146, direktor; Kumerc Jože,
Zabukovca, rudar; Maroh Franc, Pan-
grac, nameščenec.
11. volilna enota:
območje Opekarna Loče in LIP Slov.
Konjice, Tašler Jaro, Loče št. 7; Kova-
čič Franc, delavec, opekama Loče.
12. volUna enota:
območje Tovarna usnja Slov Konjice,
Pere Drago, Slov. Konjice, Tov. usnja;
Bajda Rudi, Slov. Konjice, Tov. usnja.
13. volilna enota
območje MEGRAD, Slov. Konjice, Pan-
čur Polde, predsednik DS pri MGP,
Slov. Konjice; Fijavž Edi, Gozdna upr.,
Slov. Konjice.
14. volilna enota:
območje Tovarna kovanega orodja Zre-
če, Oplotnik Rudolf, Tov. kov. orodja
Zreče; Kos Rafael, Tov. kov. orodja
Zreče.
15. volilna enota:
območje Kladivarna Vitanje, Kos Ed-
vard, kovaški pomočnik, direktor Kla-
divarne Vitanje.
16. volilna enota:
Proizvajalci občine Dobrna in Vojnik,
Hribernik Jožef, uslužbenec Zdravilišča
Dobrna.
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 7. novembra 1953
Stev. 4»
Jugoslavija ni prvič na tapeti celega
sveta. Svetovni pomen njene eksisten-
ce neprenehoma pridobiva na moči. Dve
silnici jo vezeta na najgloblje in naj-
krepkejše sile, ki danes pretresata naš
planet, spričo silnega tehničnega raz-
voja vedno manjši in tesnejši: naš boj
za nacionalno neodvisnost in to z naj-
večjimi narodi Evrope, z nemškim, ita-
lijanskim in ruskim ter njihovimi po-
magači; naš boi 2a socializem, za so-
cialistično demokracijo, za demokra-
tične odnose doma in po svetu. Tudi
tržaško vprašanje kljub vsemu utrjuje
naš mednarodni položaj in pomen, tudi
to vprašanje krepi tisto centralno oži-
lje, v katerem utriplje kri prihodnosti.
Ni prvi, da je David premagal Goltata.
Zgodovina nam rada postreže s pri-
meri, da število ni vse, da je treba na
tehnico vreči tudi moralno silo, ki tiči
v pravičnem boju.
Četrti teden stoji na okrogli miz^i
sveta to nerešeno mediteransko vpra-
šanje, čigar važnost sega daleč preko
tega evropskega jezera. Naj še tako
zatrjuje zapadni svet, da se to tiče sa-
mo obeh prizadetih držav, tem bolj se
gnoji pišč na tem delu sveta. In končno,
čemu to licemerno, pilatovsko umivanje
rok? Trst je svetovno vprašanje, del
strateške organizacije EOS, ki jo vsi-
ljuje Evropi Amerika in jo vsak po
svoje razumejo evropski magnati. Ce
so ta strateški sektor hoteli rešiti tako,
kakor je ljubo Italiji, potem so ga re-
sili slabo. Vse kaže, da so se odločili
z umazanimi kupčijami plačati tisto,
kar smo mi drago kupili s krvjo. Mi
dobro vemo, da bi se tržaško vprašanje
rešilo nam v prid, če italijanski ire-
dentizem in ekspresionizem na Balka-
nu ne bi užival potuhe v Foreign Offi-
ceu in Downing Streetu. Mi bi bili pri-
pravljeni, da se spoprimemo »na širo-
kem pwace (= prostoru), da bi nas vidlo
gospode več« (iz narodne pesmi Pegam
in Lamber gar) in smo prepričani, da
bi se pravica kaj hitro izkazala, kakor
se je še vselej, kadar je Italija sprožila
svoje kremplje po krivičnem plenu. O
tem bi vedeli mnogo povedati celo fal-
zificirani anali italijanske vojske. To-
da mi nismo žejni boja in krvi. Mi
predlagamo pravno mednarodno pot.
Naj se odloči tudi »na širokem ргоасе«
OZN, ali zahodne sile res ne znajo oz.
nočejo podpreti našega pravičnega sta-
lišča, ali res nočejo preklicati svojega
nepremišljenega sklepa, ki ga n. pr.
Dulles niti ne zagovarja več, marveč
ga preprosto imenuje strateško nujnost,
nekak preki sod nad nami, ki je v
višjem interesu evropske obrambe. Ita-
lija se tega foruma upravičeno boji.
Umazani njihovi diplomati, izučeni v
tradiciji italske inkvizicije, niso za na
sonce; oni ne morejo zagovarjati tiste-
ga, kar sta jim Amerika in Anglija na
tihem že odstopili, pa se zdaj zaradi
našega odpora premišljata, da bi iz-
vedli. Forum OZN je tak, da Italija
tja sploh ne spada, ker je vsa njena
povojna politika v znamenju restavra-
cije, iredentizma, revendikacij, skratka
oživljanja fašističnega duha, italijan-
skega imperializma v sredozemskem
bazenu. Razumemo, zakaj se mednarod-
na razprava odlaša.
Jugoslavija gre mirne duše na med-
narodne razprave: v Varnostni svet in
na konferenco petih. Toda pod pogojem
statusa quo. Ce Pella terja izvršitev
sklepov 8. oktobra, je to za nas prav
toliko, kot če bi rekel, da na konfe-
renco ne gre oz., da jo namerava mi-
nirati. Mi dobro vemo, da Italija ima
potuho in to celo od strani štaba NATO,
severno atlantskega pakta lorda Is-
maya, ki je tako navdušeno pozdravil
nedavno Francavo utrditev. Toda ves
svet naj potem ve, da je ta pakt in
vsi, ki so nanj vezani, niso obrambni
pakti, ampak napadalni. Nismo mi
krivi, če se to obelodani pred OZN,
kajti mobilizirala je prva s pristan-
kom teh puritanskih generalov Italija.
Ali se bodo male članice NATO — Nor-
veška, Danska, Grčija in Turčija s tem
strinjale? In ne nazadnje, ali se s tem
moreta strinjati Anglija in Francija?
Ni namreč samo Trst tista točka,
kjer se je jasno pokazalo, kako se pre-
de amerikanska mreža čez ves svet.
Drugo tako vozlišče nemirov in naspro-
tij je prav tako v Sredozemlju, in si-
cer v Izraelu, ob katerem se je razvnelo
sovraštvo arabskega sveta prav po za-
slugi Dullesovega načrta na Srednjem
vzhodu. Politični vzroki krize na Bliž-
njem in Srednjem Vzhodu so torej vsi
v gospodarski in strateški koncepciji
ameriške republikanske vlade, ki nale-
tava na vedno bolj žolčno kritiko ame-
rikanskih demokratov. Dulles pritiska
na Angleže, naj oddajo Egipčanom
Suez, pritiska na Zahedija v Perziji,
naj se pobota z Bulom, tako da bo več
ostalo za Sama, prav tako, kakor men-
da terja od Adenauerja, da se odpove
Posaarju in s tem kupi ratifikacijo ge-
neralnih pogodb in priznanje EOSi pri
francoskem parlamentu. Tudi Trst je
taka podoba, samo priklada pri tej sve-
tovni »anVikomunistični* koncepciji
gospoda Dullesa. Odziv svetovne jav-
nosti in reakcija na Dullesovo arabsko
politiko v Izraelu nam dajeta poroštvo,
da Dullesova politika, politika veleka-
pitala, svetovnega imperializma, to je,
skrajne desnice gotovo ni zadnja be-
seda. Tako nekako je razpredal svoje
napadalne mreže tudi fašizem pred 1.
1940. Pa njegova usoúa? T. O.
MEJNIKE JE IZRUVAL
Lužar Jurij iz Ar j e vasi je, da bi
otežkočil dokazovanje, dne 12. 8. 1953
namenoma izruval mejnike, ki so biLi
istega dne postavljeni med parcelami.
Zaradi kaznivega dejanja preprečitve
dokazovanja je bil obsojen na 21 dni
zapora.
PREŽIVNINO JE TREBA PLAČEVATI
Stopar Ludvik iz Zlogovne gore pri
Oplotnici že 27 mesecev ni hotel plače-
vati preživnine za svojo izven zakona
rojeno hčerko Hermino. Kazen 1 me-
sec z.apora, pogojno za dobo dveh let.
Tudi Verdnik Francu ni dišalo pla-
čevati preživnine za svojega izven za-
kona rojenega otroka Milana. Obsojen
je bü na 1 mesec in 15 dni zapora.
Gresak Ivan,
rudar iz rudnika Lašico, kandidira
v Z¥@zni zbor proizvajalcev
Tovariš Ivan Grešak, rudar iz rud-
nika Laško bo pri jesenskUi volitvah
kandidiral v Zvezni zbor proizvajalcev
istočasno pa kandidiia na 12. volilni
enoti, ki obsega Laško, Breze, Rimske
Toplice in Rečico v republiško skup-
ščino.
Uredništvo je poskrbelo razgovor s
tov. Grešakom, ki je v pogovoru od-
govoril na naslednja vprašanja:
Tovariš Grešak. Brez dvoma vas v
bližnji in širši okolici Laškega dobro
poznajo, ker pa so se za vašo kandi-
daturo v Zvezni zbor proizvajalcev od-
ločili proizvajalci na področju vsega
okraja, bi za tiste volivce, ki vas po-
drobno ne poznajo povedali nekaj po-
drobnosti iz vašega življenja, predvsem
političnega udejstvovanja.
V odgovoru je tov. Grešak navedel,
da izhaja iz rudarske družine. Večino
svojega življenja je prebil v Rečici pri
Laškem, kjer se je že z osemnajstimi
leti zaposlil v rudniku kot rudar. Brez
dvoma je njegovo življenje, ko je kot
mladenič v rudniku, po končanem delu
pa še z delom pri kmetu, kjer je sta-
noval, občutil težo delavskega življenja.
V borbo proti okupatorju je stopil že
zelo zgodaj. Leta 1942 so mu ustrelili
brata, takrat je začel aktivno sodelo-
vati v osvobodilnem gibanju. Najprej
je delal na terenu kot političen de-
lavec, v začetku leta 1944 pa je stopu
v borbene vrste. »Partizančil« je pred-
vsem na Dolenjskem. Po osvoboditvi
se je vrnil v rudnik Laško, kjer je do
leta 1948 delal v jami. Pozneje so ga
rudarji izbrali za personalnega refe-
renta, kjer je ostal do 1. 1950. Takrat
se je spet vrnil nazaj v jamo, kjer dela
še danes.
Pri rudniku Laško je član delavskega
sveta, komunisti pa so ga izvolui za
sekretarja osnovne organizacije pri
rudniku. Tov. Grešak je bil pri zadnjih
volitvah v republiško skupščino Iz-
voljen za poslanca v voluni enoti, za
katero tudi letos kandidira.
Kako gledate na vlogo in dolžnost
poslanca Zveznega zbora proizvajalcev?
Zavedam se, je odgovoru tov. Gre-
šak, da je dolžnost poslanca v Zvez-
nem zboru, kakor tudi v republiškem
in okrajnem zboru proizvajalcev ogrom-
na. Zlasti v Zveznem in republiškem
merilu je ta naloga tem težja in od-
govornejša, ker je treba imeti v vidu
koristi in probleme celotne države ali
republike, ne pa ozke skupnosti. To
dvoje bo treba usklajevati, ker ločeno
eno od drugega ne bo moglo iti. Zato
že s tega mesta poudarjam, da podjetja,
oziroma posameznUci v podjetjih, ki ra-
čunajo na »lokalpatriotizem« bodočih
poslancev ne bodo »zadovoljena«, če kje
obstojajo izrazite lokalistične težnje.
Sicer pa doslej na sestankih, ki sem jih
obiskal, nisem zasledil takih pojavov,
vsaj izrazitih ne.
Kako mislite o nalogah poslanca v
zboru proizvajalcev konkretno v od-
nosu na celoten del okraja, ki pred-
stavlja imšo volilno enoto?
To vprašanje je malo težje. Predvsem
moram poudariti, da sem zelo pozno
dobil kandidaturo v podpis. Načeloma
poznam gospodarsko moč in probleme
proizvajalnih skupin v okraju. Z vsem
tem se bom moral še podrobneje se-
znaniti neglede na to, če bom izvoljen
ali ne, ker od mene to terja zaupanje,
ki so ga volivci v tej volilni enoti iz-
kazali do mene. Prepričan sem. da so
kolektivi na svojih sestankih izbrali
dobre kandidate za okrajni zbor pro-
izvajalcev in v republiški zbor in da bo
bodoči poslanec v Zveznem zboru imel
močno oporo pri njih, veliko bolj pa
se bo moral sam truditi, da bo dojel
vso problematiko svojega volilnega ob-
močja in ga tudi pravilno v okviru
celotne jugoslovanske proizvajalne
skupnosti reševati. Danes o podrobno-
stUi m problemih celotnega okraja ne
morem govoriti tako podrobno.
Kakšna je po vašem predvolilna raz-
gibanost v okraja in kako gledate na
vlogo celotnega Zveznega zbora proiz-
vajalcev?
Predvolilna razgibanost v našem
okraju je zelo dobra. Ne morda toliko
zaradi tega, ker je to novost. Mislim
samo zaradi novosti same. Naši delavci
se globoko zavedajo zgodovinskega zna-
čaja teh volitev, ko bodo prvi, pred
vsemi delavci v svetu izvolili v naj-
višje predstavniško telo svoje poslance,
ki bodo kot ustvarjalci, oziroma iz-
voljeni poslanci proizvajalnih skupnosti
odločali o celotnem razvoju svoje soci-
alistične države. Moje osebno gledanje
na vlogo teh zakonodajnih teles je prav
taksno, kot si ga naši delavci tolma-
čijo. To je velikanski korak k hitrej-
šemu razvoju socializma, to je velik
dokaz, da je delavski razred pri nas
resnično prevzel vse vodstvo v državi.
Naši delavci, tako tudi jaz, se dobro
zavedajo, da je ta korak ne samo od-
ločilne važnosti za nas same, temveč
bo vzor in cUj celotnemu delavskemu
razredu sveta, pa če trpi pod pritiskom
tako zvane zapadne demokracije in tam-
kajšnjih kapitalistov, ali pa pod peto
birokratskih izkoriščevalcev sovjetskega
bloka.
IVAN VODOVNIK,
kandidat za Republiško skupščino, o go-
spodarskih problemih 12. volilne enote
Clan našega uredništva je obiskal
predsednika občinskega mestnega ljud-
skega odbora Laško tov. Vodovnilia, ki
kandidira v republiško skupščino na
12. volilni enoti, ki obsega naslednje
štiri občine: Laško, Rečico, Breze in
Rimske Toplice. Tov. Vodovnik je na
vsa vprašanja odgovoru s pripombo,
da so problemi Laškega in okolice več
ali manj znani in da njegove izjave
volivci ne smatrajo kot nekakšne ob-
ljube v stuu »predvolilnega gulaža«,
ker vloga ljudskega poslanca ni v tem,
da rešuje predvsem lokalne težnje,
temveč mora biti spoznan in zaintere-
siran za delo celotne države in s te
platforme obravnavati tudi vprašanja
svoje volilne enote.
Na vprašanje, kakšni so gospodarski
problemi Laškega, je tov. Vodovnik
takole obrazložil:
Ker so v Laškem vsi naravni pogoji,
da se razvije v izrazit turistični zna-
čaj, so problemi kumunalne izgradnje
najvažnejši. Laško je v zadnji vojni
utrpelo veliko škodo. Porušenih je büo
46 stanovanj, močno pa je trpela tudi
zunanjost mesta. Do sedaj je bUa le
malenkost obnovljena. Medtem pa se
je brebivalstvo mesta povečalo za 500
prebivalcev, kar je že itak pereče sta-
novanjsko vprašanje še povečalo. Ljud-
je danes živijo v neprimernih stano-
vanjih. Letos gradimo sicer štiristano-
vanjsko hišo, štirje ali pet privatnikov
tudi gradi, a vse to je odločno premalo
za težko stanje v tem pogledu.
Posebno vprašanje je tudi mestni vo-
dovod. Laščani so skoraj vedno brez
vode, le v večernih urah si lahlio pri-
pravijo najnujnejše količine. Večina vo-
de izteče že spotoma iz kanala, ki je
sedem kilometrov dolg. Največjo ško-
do so vodovodu prizadejali Nemci. Po-
pravilo, ki bi popolnoma ureduo to
vprašanje, bi bilo zelo drago, je pa
nujno. Podobno je tudi s cestno raz-
svetljavo, ki terja nove instalacije. Vse
to so stvari, ki so zelo nujne, pa jih je
težko reševati, ker je spričo mnoštva
ostalih komunalnih vprašanj premalo
proračunskih sredstev.
Urediti bo treba sejmišče in javno
tehtnico, ki morata iz središča mesta
nekam ven, ker ovirata normalno živ-
ljenje mesta, zlasti v turističnem po-
gledu. Tam kjer je sejmišče, bi moralo
postaviti primerno otroško igrišče. Ure-
diti je treba tudi lepe naravne parke
v okolici mesta.
Na vprašanje o bodočih načrtih, je
tov. Vodovnik odgovoril:
Načrtov za bodočnost imamo precej,
pa tudi volje ne manjka. Seveda vseh
teh načrtov brez pomoči od okraja ne
bomo mogli izvršiti. Laško je bUo v
preteklih letih precej zanemarjeno, ve-
liko tudi po krivdi in zaradi malomar-
nosti lokalnih faktorjev. Predvsem bo
treba zidati stanovanja. Prihodnje leto
bomo pridobui okoli 10 do 12 stanovanj.
Urediti bo treba na vsak način problem
vode in razsvetljave, parke, kanaliza-
cijo, iKjpraviti ceste, regulirati potoke,
ki tečejo skozi mesto, dokončno urediti
most, poskrbeti za čistočo itd.
V zvezi s turističnim razvojem bo
treba misliti na gradnjo prostozračnega
bazena, da bi izkoristili zdravilno ter-
malno vodo, ki brez haska odteka. S
tem v zvezi je potrebno tudi misliti
na gradnjo hotelskih naprav, ker do-
sedanja zmogljivost dveh malih hote-
lov ne zadošča.
Osnova za komunalni razvoj Laškega
pa je brez dvoma regulacija Saviлje,
ki preplavlja bregove in onemogoča
izvedbo regulacijskega načrta mesta. To
pa ni v naši pristojnosti in bo treba
počakati na odločitev v širšem okraj-
nem ali celo republiškem merilu.
Vse to bo treba izvršiti, pa še marsi-
kaj. Mnogo se bo s prizadevanjem La-
ščanov izvršuo brez pomoči, deloma pa
nam bo pomoč od okraja zelo potrebna
in neobhodna.
Na vprašanje, kakšni so problemi
okolice, je tovariš predsednik odgovoril
naslednje:
Najvažnejši problemi okolice Laškega
je elektrifikacija, ki zelo počasi na-
preduje, potem gradnja dobrih cest in
pa vprašanje kmetijstva. Kmetijstvo je
v vseh štirih občinah zaostalo. Treba
bo veliko prizadevanja, zlasti bo to na-
loga kmetijskih zadrug, da pospešijo
umno gospodarstvo na vasi. Zelo važno
vprašanje v tem pogledu je sadjai-stvo
in živinoreja, ki sta glavni panogi
kmečke proizvodnje. Kraji so tod hri-
boviti, vasi raztresene, kar otežkoča iz-
vedbo učinkovitih posegov v izboljšanje
položaja. Treba bo do zadnje točke iz-
koristiti načrte, ki jih predvideva de-
setletni kmetijski perspektivni plan in
po lastnih močeh storiti kar se največ
da, da bo tud; okolica sčasoma občutila
socialistični razvoj.
Četrto vprašanje: Kako so potekale
volilne priprave?
Volilne priprave niso bile na našem
območju povsem zadovoljive. Sestanki,
predvolilna zborovanja in zbori voliv-
cev so sicer bui, ni pa še dovolj, ker je
še vedno velüco ljudi, ki bi radi vedeli
kaj več o volitvah, o nalogah poslancev
in o političnih ter gospodarskih vpra-
šanjih. Treba bo organizirati še sestan-
ke po vaseh. Osebno moram dobiti bolj-
ši stik z volivci sosednjih občin. Upam,
da bom lahko obiskal in se pogovoril
z večino volivcev 12. volilne enote. Za
naveden vtis o nedovoljnih uspehih
predvolilnih priprav, smatram pred-
vsem neuspeh vaških odborov SZDL in
občinskih odbornikov. Le-ti pa imajo
tudi premalo pomoči s strani občinske-
ga odbora SZDL, kar bo treba v teh
dneh do volitev popraviti, kolikor se
bo dalo.
TATVINA V TEKSTILNI TOVARNI
»METKA« V CELJU IN NEUPRAVI-
ČENO TRGOVANJE PRED SODISCEM
Bračič Jože je bil kot delavec zapo-
slen v tekstilni tovarni »Metka« v Ce-
lju. V letih 1951 in 1952 je iz tovarne
postopoma znosil najmanj 234 metrov
raznega blaga v vrednosti okrog 48.800
dinarjev. Ukradeno blago je dal svoji
ženi Julki Bračič in kmetovalcu Dvor-
šak Jožetu iz Dobja, da sta ga razpe-
čavala za denar, ali pa zamenjavala za
živila. Vedela sta, da je bilo blago
ukradeno. Bračič Julka, Bračič Jože,
Bračič Magda in Bračič Jožica so se
neupravičeno pečali s trgovino. Kupo-
vali so v tovarni tekstilno blago, ki jin»
ga je dala tovarna po lastnih cenah za
svojo potrebo in ga dalje razpečavali.
Vseh pet se je te dni zagovarjalo pred
okrajnim sodiščem in so bili obsojeni:
Bračič Jože zaradi tatvine na 8 mese-
cev zapora, Bračič Julka in Dvoršak
Jože, zaradi prikrivanja, prva na šest
mesecev, drugi na štiri mesece zapora,
Bračič Jožica in Bračič Magda, vsaka
na en mesec zapora, obe pwgojno za do-
bo dveh let.
OSTRA KAZEN ZA TATVINO
KOLESA
Veber Franc iz Celja je 16. 4. letoe iz
veže Kmetijske zadruge v Celju na Ma-
riborski cesti ukradel Jakopič AngeB
20.000 din vredno žensko dvokolo. Ot>-
eojen je bil na 9 mesecev zapora.
Razstava rodovniške
živine v Kozjem
v četrtek, dne 22. 10. je bUo v Kozjem
pomemibno živinorejsko slavje. 2e v
zgodnjih urah so na sejmišče v Kozjem
začeM voditi govejo živino in vsakemu
je postalo očito, da mora biti to nekaj
posebnega, ker je bila prignana živina
res lepa, vse kaj drugega kot ob na-
vadnih sejmih. Prignanih je bilo 105
glav rodovniške živine in videli smo
poleg lepih krav in telic tudi izredno
lepe bike-plemenjake.
Ko je bua vsa živina zbrana, je vse
navzoče živincjrejce pozdravil predsed-
nik živinorejskega odseka tov. Andrej
Tumšek in jim v kratkem pojasnil po-
men ocenjevanja živine ter tako otvoril
lokalno razstavo rodovniške goveje ži-
vine.
Ocenjevalna komdsija, sestavljena od
okrajnega kmetijskega referenta OLO
Celje-okolica tov. Zupana, od živinorej-
skega referenta OZZ Celje-okolica tov.
Juraka in uradnega veterinarja tov. dr.
Soka iz Kozjega, je takoj pristopila k
ocenjevanju prignane živine. Prvi so
bili na vrsti biki. Najboljšo oceno (Ib)
je dobil bik »Ser«, last KZ Kozje. Pa
tudi ostali biki so bili zelo lepi, saj so
bili vsii ocenjeni z (IIa) in (IIb). Videli
smo, da smo v tem pogledu na Kozjan-
skem res na zeleni vej. Vsi lastniki
privedenih bilcov so bui tudi primerno
nagrajeni.
Krave so se tudi izkazale, saj je bilo
ocenjenih z (IIa) 7 krav in z (IIb) 15
krav, medtem ko so bile ostale raz-
porejene vse v III. razred. Vse krave iz
(IIa) in iz (IIb) razreda so prejele na-
grade. Med kravami je bua absolutno
najlepša krava montafonka, last Jožeta
Alegra iz Golotoinjeka, za njo pa krava,
last Mihaela Rupreta iz Belega, pa krava,
last Miloša Grzine iz Kozjega, krava,
last Viktorja Lundra iz Kozjega itd.
Obenem je posebna komisija spreje-
mala še nesprejeto živino v rodovnik.
Ko sta obe komisiji končali svoje
delo, je bil kratek odmor, nakar so
pričeli s predvajanjem strokovnih ži-
vinorejskih filmov v kino dvorani y
Kozjem.
Po končani kinopredstavi sta nagovo-
rila zbrane živinorejce tov. Zupan in
Jurak, nakar so razdelili nagrade. Da
je büo mogoče deliti nagrade, je pri-
speval OLO Celje-okolica 20.000 din,
OZZ Celje-okolica 20.000 din, KZ Kozje
20.000 din, KZ Lesdčno 10.000 din, KZ
Drensko rebro 17.000 din in KZ Buče
5000 din. Tako je bilo skupno zbranih
82.000 din. Vsak je dobil za prignano
žival Po 20 kg otrobov, ostalo pa so
razdelili kot nagrado v denarju.
Najboljši živinorejec je bil vsekakor
Jože Alegro iz Golotoinjeka, ki je dobil
za svojega bika oceno (IIa) in drugo
mesto, dalje za svojo kravo oceno (Ib)
in prvo oceno ter še za eno kravo oceno
(IIb). Torej za vse tri prignane živali
odločno visoke ocene in temu živino-
rejcu iskreno čestitamo. Zelo lep uspeh,
je pokazala KZ Kozje, saj je bik »Ser«
odnesel prvo nagrado z oceno (Ib) in
bik »Bor« tretje mesto z oceno (IIa).
Torej oba bika visoke ocene. Pa tudi
ostali živinorejci niso za temi dosti za-
ostajali. Vsem pa naj bo ta razstava
rodovniške živine na Kozjanskem т
vzí>odbudo pri nadaljnjem živinorej-
skem udejstvovanju, kajti le živinoreja
je prva in najvažnejša gospodarska pa-
noga Kozjanskega področja.
Medtem ko je bila ta razstava bolj
lokalnega značaja, saj je obsegala le
področje štirih kmetijskih zadrug iz Le-
sičnega, Drenskega rebra. Buč in Kozje-
ga, se živinorejski strokovnjaki že sedaj
menijo, da je letos bila to le nekaka
priprava in šola za veliko premiranje
rodovniške živine, ki ga bodo v Koz j en»
izvršili prihodnje leto. Želimo jim vse-
kakor, da bi uspeli.
Končno je bilo ta dan tudi nekaj ži-
vine odprodane. Celodnevno slavje je
büo uspešno zaključeno in so se vsi
dobre volje razšli z otoljubo, da bodo
tudi drugo leto prišli na razstavo in še
z lepšo živino.
Ne smemo pa pozabiti pri vsem tene,
na naše neumorne organizatorje in mo-
ramo predsedniku živinorejskega od-
seka tov._Andreju Turnšku, tajniku tov.
Francu Cepinu in kontrolorju tovarišu
Francu Valenčaku izreči za njihovo
uspešno delo polno priznanje.
V Zvesnl zbor pre iz-
vajalcev kancüdirata
za migsto Celje Lesjak
Aibin in Grm Anton
Potrjene so bue kandidature kandi-
datov za zvezni in republiški zbor
proizvajalcev. V zvezni zbor bosta v
Celju kandidirala tov. Lesjak Albin,
vodja surovinskega oddelka v Tovarni
emajlirane posode in tov. Grm Anton,
uslužbenec pri Mestni klavnici.
V republiški zbor proizvajalcev bo-
do v prvi voluni enoti kandidirali: tov.
Svetek Andrej, direktor Železarne Što-
re in tov. Pilih Julij, gradbeni tehnik
»Betona« v Štorah. Na drugi volilni
enoti bo kandidiral tov. Golja Ivan iz
Tovarne emajlirane posode, tov. Bric-
man Franc iz Cinkarne in Mežnarič
Alfred. V tretji volilni enoti pa kandi-
dirajo: tov. Pirš Franc, uslužbenec pri
železnici, tov. Omladič Milica, delavka
v tovarni »Metka« in tov. Pirh Rezi ir.
tovarne »Metka«.
Vsaka volilna enota bo izvolila po
enega kandidata, prav tako bo Celje iz-
med dveh kandidatov v Zvezni zbor
proizvajalcev izvolilo enega.
Stev. 44
»Savinjski vestnik«, dne 7. novembra 1953
Stram 3
Delo Ljudske univerze v Celju v minuii sezoni 1952-53
Kakor po drugih mestih in večjih
krajih pričenja tudi v Celju Ljudska
univerza z nastopom jeseni in daljših
večerov ponovno s svojim izobraževal-
nim delom. Naloge izobraževanja ljud-
skih množic se pojavljajo letos z enako
močjo nujnosti, z enakimi težavami,
problemi in napori kot v minulih le-
tih. Pri letošnjem uresničevanju nalog
LU nam bodo dobrodošla lizkustva iz
minulih let, dosedanji uspehi, požrtvo-
valni predavatelji in organizatorji pre-
davanj ter tečajev. Za mnenja dobro-
mislečih kritikov in svetovalcev tudi
v letošnjem letu odbor LU ne bo gluh.
Razen centralnih predavanj v pre-
davalnici učiteljišča, so bila v mi-
nulem letu tudi predavanja po pred-
mestjih, centralna mladinska preda-
vanja in predavanja za mladino v pod-
jetjih, kjer je mladina zaposlena in
organizirana.
V centralni predavalnici je bilo 22
predavanj, v centralni za mladino 4,
v mladinskih kolektivih v podjetjih 6,
na Spodnji Hudinji 7, v Gaberju 6, v
Zavodni 1, v Zagradu 2, v Medlogu 3,
v Liscah 1 predavanje. Vseh preda-
vanj je bilo v minulem letu 52, vseh
udeležencev na predavanjih 5048, po-
vprečna udeležba je 97 udeležencev.
Najbolje so bila obiskana predavanja
v centralni predavalnici (povprečen
obisk 146 udeležencev), v Medlogu 126,
centralna mladinska 72, Svoboda-Ga-
berje 62, Spodnja Hudinja 59 itd.
Vsa predavanja so bila splošno iz-
obraževalnega značaja, tudi predavanja
prirodoznanstvenega ciklusa. Tudi letos
bodo v teh predavalnicah prevladovala
predavanja, ki so potrebna in koristna
vsakomur, ker širijo in poglabljajo zna-
nje o prirodi, človeku in družbi, kul-
turi in umetnosti, tehniki in gospo-
darstvu. V centralni predavalnici bodo
zlasti predavanja, ki so v večji ali
manjši povezanosti z našim družbenim
razvojem in življenjem. Predavanja naj
nudijo delovnim ljudem tista pojasnila
in spoznanja, ki omogočajo temeljitejše
umevanje našega razvoja, nalog v go-
spodarstvu, politiki, kulturi in znano-
sti.
V večji meri nego lani so se vršila
predavanja v predmestjih Celja. Od 52
predavanj jih je bilo tam 26. Največ
dela je imel odbor v predmestnih pre-
davalnicah s propagando za udeležbo.
Kjer je močno razgibano delo SZDL
(Medlog, SP. Hudinja) in ostalih organi-
zacij, so bila lahko predavanja števil-
nejša in je bila tudi udeležba večja. V
Zagradu in Liscah še doslej ni ustvar-
jena osnovna tradicija za obisk pre-
davanj LU. V vseh predmestnih pre-
davalnicah pa bomo letos nadaljevali
s prirejanjem predavanj.
Centralno predavalnico za mladino
je obiskovala pretežno srednješolska
mladina. Obravnavali smo teme, o ka-
terih je želela mladina več spoznanj.
Zaradi tega smo upoštevali predvsem
potrebe in želje mladine glede snovi in
časa predavanj. Pouk v šoli sicer vzbu-
di v mladini mnogo kulturnih in znan-
stvenih interesov, ki pa jih vselej ne
more povsem zadovoljiti. Tudi življenje
samo vodi mladino do mnogüi kultur-
no-politščnuh in znanstvenih proble-
mov. Sposoben predavatelj te interese
snovno zadovoljuje in poglablja, kaže
mladini pot v kulturo in znanost in
jo tako vključuje v napredne družbene
tokove. Zadovoljnost s katero je mla-
dina odhajala od teh predavanj in se
ob njih zbirala dokazuje, da so bila
koristna in vzgojna. Obdelane so bile
sledeče teme: Mladina in vprašanja
ljubezni — Pomen samovzgoje za mla-
dino — Vtisi s V. kongresa LMJ v Beo-
gradu — Kaj moramo vedeti o lepem
vedenju. Mnoge po mladini izražene
želje glede predavanj bomo uresničili
tekom letošnjega leta.
Od mladinskih kolektivov delavske
mladine sta bila glede predavanj naj-
delavnejša mladinska kolektiva v to-
varni emajlirane posode in v Metki. Za
mladino tovarne emajlirane posode sta
se vršili 2 predavanji, v Metki 4 pre-
davanja. Odbor LU je bil vesel inicia-
tive delavske mladine za izobraževanje
s predavanji. V letošnji delovni dobi
bo s pričetnim delom nadaljeval in nu-
dil s predavanji mladini izobrazbo in
prepričanja kot so potrebna za njeno
zavestno rast v napredne, samozavestne
delovne ljudi naše socialistične domo-
vine.
Od 22 predavanj v centralni preda-
valnici so imeli celjski predavatelji 12
predavanj, predavatelji iz Ljubljane 10
predavanj. Mnogi celjski predavatelji
so mnenja, da bi za marsikatero pre-
davanje v minuli delovni dobi imeli na
razpolago v Celju vsaj tako, če ne
bolj sposobnega predavatelja, kot je
bil predavatelj iz Ljubljane. To mnenje
je brez dvoma utemeljeno in upravi-
čeno. Da pa bodo v naših predavalnicah
nastopali res vsi celjski predavatelji je
potrebno njihovo sodelovanje z odbo-
rom LU in na vseh sestankih predava-
teljev. V minulem letu se kolektiv pre-
davateljev LU ni sestal niti enkrat.
To pomanjkljivost bo novi odbor mo-
ral brez dvoma odpraviti in poskrbeti
za delovno povezanost predavateljske-
ga kolektiva, upoštevati njegove pred-
loge in uvesti tudi predavatelje v or-
ganizacijsko delo. Predavatelj, ki bo
tudi sam iniciativno sodeloval pri or-
ganizaciji in popularizaciji predavanj
na terenu, bo ob stikih z ljudmi spo-
znal njihove pogoje sprejemanja zna-
nja, kakovost kiüturnih interesov in
potrebnost ter metode stalnega vzpod-
bujanja ljudi k udeležbi na predava-
njih.
Vidni politični, kulturni in gospodar-
ski predstavniki in delavci pa bodo
tudi v nastopajočem letu dobrodošli
gostje v naši centralni predavalnici. S
seboj prineso in nam nudijo običajno
več nego samo predavanje. Ob njih
spoznavamo razna področja znanosti in
življenja v njihovem najnovejšem sta-
nju in razvoju. Razgovori s predava-
telji iz drugih krajev v klubu kultur-
nih delavcev so vedno izdatno in ak-
tuelno dopolnilo k predavanju.
V centralni predavalnici je bilo s
področja politike 5 predavanj, iz pri-
rodnih znanosti 3, iz zdravstva 3, li-
terarni 2, iz zgodovine 3, iz zemljepisa
1, iz tehnike 1, iz likovne umetnosti 1,
o planinstvu 1 in o urbanizmu 2 pre-
davanji. Področja tehnike, gospodar-
stva, umetnosti in vzgoje naj bodo v
tekočem letu upoštevana v večji meri,
saj so v minulem prišla malo do iz-
raza.
V predmestnih predavalnicah so
močno prevladovala predavanja o vzgo-
ji (11). O prirodi je bilo 5 predavanj,
iz zemljepisa 1, literarni 2 in eno pre-
davanje iz zdravstva. Predavatelji —
vzgojitelji so večinoma tudi sodelovali
pri organizaciji predavanj po pred-
mestjih. Navajali so ljudi smotrno k
udeležbi, bili v tem smislu aktivni tudi
v rnnožičnih organizacijah. Požrtvoval-
no so ustvarjali navado in tradicijo.
predavanj na Spodnji Hudinji, v Ga-
berju in v Medlogu. Področja Zagrada,
Lise, Zg. Hudirije, Smartna v Rožni
dolini, Šmarjete in Škofje vasi, Lju-
bečne, Kompol in Svetine pa so še v
pričakovanju vnetili organizatorjev in
predavateljev, ki bodo tudi v teh, Celju
priključenih krajih razvili Ijudsko-iz-
obraževalno delo.
Brez sodelovanja množičnih organi-
zacij, zlasti ZKJ in SZDL, LMS in ZB
bi predavanja ne dosegla sedanjih
uspehov. Ker so naloge LU istočasno
naloge celotne naše družbe in mno-
žičnih organizacij, želimo v letošnjem
letu še učinkovitejšega vztrajnega in
požrtvovalnega sodelovanja vseh mno-
žičnih organizacij. Izboljšalo pa bi se
naj zlasti sodelovanje Okrajnega sin-
dikalnega sveta z LU. Mnoga moralna
in organizacijska pomoč, ki bi jo OSS
lahko nudU delu LU je povsem izosta-
jala. Ce bo novi odbor deležen tudi te
pomoči, bo brez dvoma še uspešneje
vršil izobraževalno delo zlasti med de-
lavstvom v Gaberju in drugod.
V prvi polovici novembra bo na red-
nem letnem občnem zboru LU sedanji
odbor zaključil svojo delovno dobo.
Predavatelje in vse sodelavce v Celju
vabimo k udeležbi na občnem zboru
LU, kjer bodo s konstruktivno kritiko,
smotrenimi vzpodbudami in izvolitvijo
novega odbora okrepljeni pogoji za na-
daljnji dvig in razvoj socialistične za-
vesti z izobraževanjem.
Ivo Svarc
Zahaf so nekateri iilmi za mladino
neprimerni?
ALI JE SLAB FILM NEPRIMEREN SAMO ZA MLADINO?
Mnogi starši in vzgojitelji smo z odo-
bravanjem sprejeli sklep uprave Kino
podjetja v Celju, Notranje uprave in
Sveta za kulturo in prosveto v Celju o
osnovanju posebne komisije, ki bo vsak
film pregledala in ocenila glede na nje-
govo primernost za mladino. Čeprav je
od sprejetja tega sklepa minilo že 14
dni, se navedeni sklep še ne uresničuje.
Se vedno zaman iščemo v objavnih
omaricah Kino pwdjetja objave o pri-
mernosti ali neprimernosti filmov za
mladino.
S kratkimi ocenami filmov: »Za mla-
dino dovoljen« — »Za mladino pripo-
ročljiv« — »Za mladino prepovedan« —
se ne strinjamo ixjpolnoma. Mlademu,
od 15 do 18 let staremu fantu ali de-
kletu sicer jasno fKDvedo, kakšen odnos
naj zavzame do filmov, h katerim va-
bijo slike in besedila v objavnLhi oma-
ricah, a mu zahtevanega odnosa vse-
binsko ne utemeljuje. Fant in dekle teh
let že mnogo razmišljata, samostojno
razčlenjujeta dogodke in doživljaje,
iščeta povsod utemeljitev in motivov za
. svoja ravnanja, hočeta avtoriteto, ki bo
močna v utemeljitvah, prepričljivosti in
umevanju mladega človeka, ne pa do-
gmatično zapovedujoča. Iz praktičnih
primerov vzgajanja vemo, da fantu in
dekletu teh let ne zadostujejo več samo
kratke zapovedi: Smeš! Ne smeš! Moraš!
Oba, fant in dekle rabita tudi zadostno
razčlembo naših zahtev glede njihove
utemeljenosti, potrebnosti in primer-
nosti za njiju.
Kratka gesla o dovoljenju ali prepo-
vedi obiska določene kino predstave z
vzgojnega stališča ne bodo zadostovala.
Negativne učinke takih gesel poznamo
že iz predvojne dobe, ko so smatrali
geslo: »Mladini prepovedano« za naj-
učinkovitejšo reklamo. In res, mnogi
ljudje so v nekvalitetni želji -po senza-
ciji in DO posebnih zadovoljitvah svoje
neuravnovešene fantazije obiskovali naj-
raje za mladino prepovedane kino pred-
stave. Celotni učinek teh kratkih gesel
je bil z etično-vzgojnega stališča prav
nasproten od zaželenega smotra.
Ce malo prisluhnemo mislim in ču-
stvom fanta in dekleta 15 do 18 let ob
prepovedi te ali one kino predstave,
doživimo lahko ob njima vso tehtnost
in mogočnost njunega osnovnega vpra-
šanja: »Zakaj ne smem k tej kino pred-
stavi?« Vzgojiteljska dolžnost družbe, ki
tu nastopa kot vzgojitelj v obliki pred-
videne komisije pa je, da dá mladini
na njen »zakaj« dovolj obsežen in vse-
binsko utemeljen odgovor. Ne samo to.
Dolžnost družbe kot vzgojiteljev v tem
primeru je, da okrepi vse vzgojne čini-
telje kot enega važnejših tudi javno
mnenje), tako da lahko izdatno podpro
njeno odločitev zaradi dosezan j a pred-
videnega učinka. O vsakem filmu naj
priobči komisija v tisku in v ob javnih
omaricah oceno filma z vzgojnega sta-
lišča. Kratka analiza filma naj dovolj
poudari nevzgojno in buržoazno-plehko,
dekadentno vsebino filma, ki ni vredna,
da bi jo gledala in doživljala mladina.
Za mladino bodi ta oris in ocena tako
prepričljiva, da ji izostane ves nadaljnji
interes do takih filmov.
Nekoliko težji je mladini odgovor na
vsa ostala vprašanja, ki slede prvemu
in služijo le vskladenju vseh njenih
ostalih odnosov ob spoznanju, da vsi
filmi za njo niso primerni. Zakaj pa
mladina od 18 let dalje in vsi odrasli
lahko gledajo vse filme? Ali njim ne
škodujejo slabi filmi? Zakaj sploh pred-
vajajo slabe filme? — Ali ne izgublja
ob teh vprašanjih družba kot vzgojni
činitelj na svoji avtoriteti? Ali se ob
tem ne jx) javi j a vprašanje doslednosti
v vzgojni funkciji družbe?
Ce smo iskreni, moramo priznati, da
ni bistvenih razlik v primernosti in ne-
pirimernosti filma za mladino in za od-
rasle. Film, ki ni primeren za mladino,
tudi odraslim ljudem ne bo razvijal po-
zitivnih vrednot življenja in odnosov.
Ker nam kapitalistične države ne mo-
rejo pošiljati samih dobrih filmov,
predvajamo tudi slabe. Skoda pa je, če
si mladina, preden ima ustaljene nazore
in prepričanja, le-te oblikuje ob vsebi-
nah slabega filma. Res, dorasel človek
je tudi ob slabih filmskih predstavah
kritičen in si ohranja prava, moralna
in socialistična merila za ocenjevanje
filmov. Časopisi in revije dokaj pravil-
no ocenjujejo filme. Vzgojeni obisko-
valci kina te ocene upoštevajo, slabih
filmov ne gledajo in skrbe za širjenje
objektivnih ocen o filrnih.
Prav bi bilo, da bi o vprašanju vzgoj-
nosti filmov za mladino in odrasle (ne
pozabimo: film je tudi važen vzgojni
činitelj za odrasle) spregovoril še kdo
drug, ki mu je vzgoja s filmi pri srcu.
Analize filmov z vzgojnega in idej-
nega stališča, ki bodo obiskovalcem
predstav dostopne v vseh objavnih oma-
ricah in morda tudi kot diapozitivi pred
pričetkom vsake predstave, bodo vzga-
jali ne samo mladino, ampak vse gle-
dalce filmov. Pomagale bodo, da ne
bomo podlegali kulturni dekadenci ka-
pitalističnega zahoda, ampak si krepili
in razvijali smisel za umetniško in mo-
ralno vredne filme ter si učvrščali vi-
dike za ločevanje vsestransko vrednih
filmov od filmske plaže. Siv.
Koroški večer v Celju
Uvodne besede profesorja Albina
Podj avo rška, govor pisatelja Frana Ro-
sa, petje moškega zbora SKUD Iv. Can-
kar, sodo^petje go Jenke učiteljišča
Zinke Drobne, kratke glasbene sklad-
be na klavirju, deklamacije in recita-
cije o Koroški so tvorile spored koro-
škega večera, ki je v enotnosti misli in
čustev ljubezni bratov onstran Kara-
vank družil 200 udeležencev. Prisotni so
spoznavali preteklost Slovenske Koro-
ške v njeni borbi za svobodo in osvo-
boditev. Naši nasprotniki so v pretek-
losti bili isti kot danes, a zaradi večsto-
letnega podložništva njim samim nismo
bili tako sposobni za obrambo lastnih
pravic kot smo danes.
Večer je bil za udeležence bogat v
doživljanju zgodovine Koroške, koro-
ških pesmi, motivov iz življenja mladi-
ne v neosvobojeni domovini.    Pevski
zbor Ivan Cankar je s koroškimi pe-
smimi navdušil vse prisotne. Gojenke
učiteljišča so z izbranimi melodijami
iznašale našo bol ob neosvobojeni Ko-
roški, deklamacije in recitacije so tem
čustvom dajale vsebinsko utemelje-
nost. Vse točke programa so potekale v
lepi izvedbi, ki je nastopajoče in ude-
ležence v mnogočem bogatila.
Pevski zobr Ivan Cankar je pokazal
lepo prizadevnost. Glasovno je ubran
in bo ob nadaljnjem trudu lahko dose-
gel še lepe uspehe. S tem bo postal kot
moški zbor pomemben kulturno-pro-
svetni činitelj v našem mestu.
Notranje sproščeni smo odhajali s
tega večera in si želeli še kulturnih ve-
čerov, ki s spKjznanji in čustvi ustvar-
jajo močna enotna in vredna razpolo-
ženja ter hotenja vseh udeležencev.
Siv.
Vzgojitelji našega strokovnega kadra
so zborovali
Ob prisotnosti predsednika republi-
škega odbora tov. Danila Sbrizeja, a ob
odsotnosti lokalnih predstavnikov sin-
dikalnih organizacij in oblasti, je pre-
teklo sredo (28. t. m.) imelo svoj redni
letni občni zbor Društvo učiteljev in
profesorjev strokovnih šol v Celju.
Društvo združuje učno osebje Eko-
nomske srednje šole, Trgovske šole. Va-
jeniške šole raznih strok iz Celja in
Vajeniške šole iz Gaberja. Občnega
zbora pa se je udeležilo tudi učno
osebje Industrijske šole Lz Stor, ki je
sklenilo pristopiti v celjsko društvo.
Uvod v običajni dnevni red je bilo
predavanje tov. prof. Loibnerja o demo-
kratizaciji našega gospodarstva. Svoje
predavanje je izvajal z zgodovinskega
dejstva, da boj za mir ni samo poli-
tičnega značaja, ampak da je to hkrati
boj za take gospodarske odnose, ki bi
izključevali vsakršne možnosti oboro-
ženega obračunavanja. Večina ljudi, a
to predstavlja delovni človek, je namreč
na strani le dveh borb — borbe za do-
sego svojih človečanskih pravic proti
izkoriščevalcem vseh vrst in borbe zo-
per vsako obliko agresije bodisi lastne,
bodisi tuje države, zakaj le-ta je v vseh
primerih usmerjena proti njegovim in-
teresom. Iz tega izhaja zaključek, da je
mir in napredek v svetu odvisen od
vloge, ki jo ima neposredni proizvajalec
v gospodarstvu in v političnem vodstvu
države. Predavatelj je nadalje opisal
značilnosti posameznih razvojnih ob-
dobij v našem povojnem gospodarstvu
— obnovo, petletko in prehod na druž-
beno upravljanje, ki pomeni najdaleko-
sežnejšo spremembo v našem gospodar-
stvu, saj izvira iz nje niz drugih,, ne
nazadnje tudi niz sprememb, ki je na
vidiku s predstoječimi gospodarskimi
uredbami. Svoja z velikim zanimanjem
spremljana izvajanja je zaključil z opo-
zorilom, da vendar že tako izdelana
uredba sama na sebi ne more zagotoviti
dosego tistih smotrov, zaradi katerih je
bila izdana, če bi jo njeni izvajalci ob
pomanjkanju poštene, socialistične za-
vesti skušali izigravati. Na strokovnem
šolstvu leži naloga vzgojiti takega pro-
izvajalca in gospodarstvenika, ki ne bo
znal naših predpisov le prav izvajati,
temveč tudi prav pojmovati, t. j. v skla-
du z načeli socialističnih odnosov v na-
šem gospodarstvu.
Med letnimi poročili odbornikov ome-
njamo kot glavno poročilo predsednika
tov. prof. Primea. V uvodu je izrazil
ogorčenje nad mešetarjenjem s sloven-
skim tržaškim ozemljem ter pozval član-
stvo k nadaljnji pripravljenosti za boj,
ki naj privede vse prekupčevalce do
prepričanja, da se ekspanzija na naš
račun ne izplača. Svoje uvodne besede
je posvetil tudi predstojećim volitvam,
pri katerih bomo nastopili kot en mož
vsi, ki nam je za pravičen mir in bla-
gostanje med ljudmi.
Nadalje je podčrtal pomembnost po-
slanstva našega prosvetnega delavca
tudi na strokovnih šolah, kjer je nje-
govo glavno torišče strokovnega in po-
litičnega  dela.  Za  našo  mladino se
namreč borita dve diametralno nasprot-
ni ideologiji — nazadnjaška reakcio-
narna in napredna socialistična. Mla-
dina je žrtev tega boja. Prosvetni de-
lavci moramo biti najbolj oboroženi. V
tej zvezi je ponovno priporočil študij —
bodisi individualni, bodisi kolektivni —
pri čemer pa je dal prednost individu-
alnemu, kajti tudi h kolektivni obdelavi
družbenih problemov ne moremo pri-
stopati brez temeljitega predhodnega
individualnega študija. V svojem na-
daljnjem izvajanju se je dotaknil tudi
sestavljanja in odobravanja učnih na-
črtov, ki se v škodo pouka ali odlagajo
ali vlečejo v nedogled; dalje že do
skrajnosti perečega vprašanja poslopja
Vajeniške šole, materialnega položaja
prosvetnega delavca, ki mnogim še
vedno narekuje težnjo za honorarnimi
urami, kar deloma omejuje njihovo iz-
venšolsko prosvetno udejstvovanje. —
Kljub temu pa je od 29 članov mnogo
tovarišev srečati med našimi javnimi
kulturnimi delavci, kar priča število
lansikoletnih nagrajencev Sveta za pro-
sveto in kulturo, ki je znašalo 5, njihovo
prizadevanje pri pouku pa je ob koncu
šolskega leta priznala tudi Trgovinska
zbornica z nagraditvijo učnega osebja
Trgovske šole.
V diskusiji je imel glavno besedo
predsednik republiškega odbora tovariš
prof. Sbrizej. Med drugim se je zadržal
pri najbolj aktualnem vprašanju, to je
pri družbenem upravljanju naših šol.
Kot pot k družbenemu upravljanju je
navedel prisotnost prosvetnih delavcev
v prosvetnih forumih, kamor naj se
sprejemajo od prosvetnih organizacij iz-
voljeni člani. Ker pa je to le ena, in
sicer nepopolna oblika družbenega
upravljanja, se je treba takoj, ne da bi
čakali kakih pravilnikov, lotiti formi-
ranja višjih oblik druž'benega upravlja-
nja, to je šolskih odborov.
• Tovariš Rudolf Macarol, ki je kot de-
lovni predsednik vodil občni zbor, je
opozoril na potrebo po boljši organiza-
cija 8 vajeniških šol v okolici, ki po-
slujejo le pod honorarnim vodstvom in
jih sipričo njihove šibke organizacije
zapuščajo vajenci z dokaj nižjo izobraz-
bo kakor pa naše redne vajeniške šole.
Tudi je prip>oročil organizacijo večjih
in daljših ekskurzij našega učnega
osebja po naši domovini, ker so prvič
cenejše, kakor one v inozemstvu in jih
je lahko deležno veliko večje število
interesentov kakor onih v inozemstvo,
in drugič, ker je tudi v naši domovini
videti mnogokaj, s čimer bi lahko obo-
gatili naše znanje in naš pouk.
Društvo bodo naprej vodili tovariši
Terčak, Prime, Bertoncelj, Grobelnik,
Jarhova, Nagličeva in Klinar. Zbor je
tudi izvolu po enega delegata za repub-
liški in zvezni odbor Združenja učite-
ljev in profesorjev strokovnih šol, enega
zastopnika za mestni Svet za prosveto
in kulturo pa bo po sklepu članstva
izbral sam odbor iz svoje srede, ker je
odklonu kot nedemokratičen in proti-
ustaven predlog, da bi se izvolili trije
člani, izmed katerih bi Svet sam določil,
enega. G. G.
Nekoliko polemike
(Pismo uredništvu.)
Zadnja in predzadnja številka Savinj-
skega vestnika sta obravnavali dvoje
vprašanj, ki so gotovo zanimala bralce
našega lista.
Tovariš urednik! Vaš intervju s taj-
nikom Gostinske zbornice je načel vpra-
šanje, za katero se Celjani zanimajo že
od osvoboditve sem, to je vprašanje o
preureditvi Doma SZDL ali bodočega
Hotela Union. Poleg gospodarske škode,
ki smo jo imeli zaradi pasivnosti go-
stinskega podjetja, ki je hotelo privabiti
čim več domačih in tujih gostov, kvari
prikupljivost mesta prav ta na najlep-
šem prostoru stoječa, toda arhitekton-
sko odbijajoča zgradba. Treba jo bo
torej spremeniti in značaju mesta pri-
merno prilagoditi. Toda kako? Prav to
zanima vsakega ponosnega Celjana. Iz
Vašega razgovora izvemo, da so načrti
že pripravljeni in da se zadeva adapta-
cije suče le še okrog denarja. Prepri-
čani smo, da so projekt ali idejni načrt
za preureditev zgradbe vzeli v roke
najsposobnejši ljudje. Vendar bi ne bilo
napačno, če bi te načrte — menim, da
je več variant — Celjanom najprej po-
kazali ali razstavili, da bi tudi drugi
ljubitelji lepega Celja lahko izrazili
svoje mnenje. Mislim predvsem na
člane Olepševalnega in Planinskega
društva ter na mnoge druge meščane,
zato, da ne bo p>ozneje nepotrebne kri-
tike, ko bo že prepozno. Primer Solčave
naj nam bo v resen opomin.
Članek »Kultura na deželi« je izzval
pri nekaterih negodovanje, pri drugih
pa zaslužen posmeh. Z objavo tega član-
ka izpod peresa C. R. ste bržkone hoteH
doseči, tovariš urednik, da se vprašanje
o vlogi učitelja na vasi postavi na pra-
vo mesto. Z odgovorom dopisnika Siv.
»Pomisleki in dvomi ob sestavku C. R.
»Kultura na deželi« se popolnoma stri-
njam. Ne morem si predstavljati učite-
lja ali katerega koli inteligenta, ki bi
zavračal potrebo po »predmetih« na
učiteljišču, kakor so telesna vzgoja,
glasba, petje, dramsko delo, govorništvo,
duševna vzgoja in celo smisel za orga-
nizacijo, kakor jih imenuje pisec C. R.
Vse to je v odgovoru tov. Siv. lep>o po- .
jasnjeno in ne potrebuje komentarja.
Odveč je tudi razmišljanje, v kateri
letnik spadajo našteta znanja ali če so
sploh potrebna učitelju ne le na vasi,
marveč tudi v mestu. Le kako bi bü
mogel C. R. poučiti kričeče pevce, če bi
ne bil sam deležen pevske naobrazbe?
Zbodlo me je še nekaj drugega, nam-
reč odklanjanje »smisla za organizacijo«,
ki ga prišteva k predmetom na učite-
ljišču. Prav nasprotno je res, da nam
danes še vedno manjka dobrih organi-
zatorjev na vsakem delovnem področju
in ne nazadnje na kulturno prosvetnem.
Od sodobnega učitelja terja današnja
socialistična družba visoko izobrazbo,
široko razgledanost in organizatoričnega
duha, ki z njim lahko doseže mnogo
večje uspehe, kakor če bi se sam fizično
in duševno udejstvoval pri različnem
podrobnem delu. Tak organizator išče,
najde in vzgaja kadre iz širokih plasti
ljudskih množic, ki mu pri tem delu
pomagajo. Pisec C. R. je prezrl važno
vlogo množičnih organizacij, ki danes
že opravljajo pionirsko delo nekdanjega
nadučitelja. Sodoben učitelj bo v bo-
doče le dober organizator, kjer koli bo
potrebno, in bo s tem več koristil, kakor
če razcepi svoje sile na desetero delov-
nih področij. C. R. odklanja tudi vaje v
govorništvu. Ce kdaj, potrebujemo prav
sedaj dobrih govornikov, ki bodo z živo
besedo prepričevali ljudstvo o sodob-
nem načinu gospodarskega napredka, o
naglem razvoju tehnike, o političnih na-
čelih socialistične družbe in o vseh
vprašanjih, ki ljudstvo zanimajo. Zato
dajmo učitelju še širšo, to je akadem-
sko izobrazbo. Poleg njegovega poklic-
nega dela mu dajmo dovolj časa, mo-
ralne in materialne podpore, da se za
svoje poslanstvo med ljudstvom lahko
sam izobražuje in temeljito pripravlja.
Vsa izobrazba na učiteljiščih je danes
urejena za ta smoter. J. K.
Stra» 4
»Savinjski vestnik«, dne 7. novembra 1955
Stev. 44
ŽALNA SVEČANOST
na grobovih talcev na Frankolovem
Za Dan mrtvih je bilo grobišče sto
talcev na Frankolovem (Stranicah) prav
lepo urejeno.
Mnogo zaslug pri tem ima ponovno
kolektiv Tovarne emajlirane p>osode iz
Celja, ki v povezavi s Frankolčani in
Straničani ob vsaki priliki posveča vso
skrb zadnjemu domu stoterih žrtev fa-
šizma, ki so dali življenje že na pragu
svobode za nadaljnjo graditev socia-
lizma.
Ze pred najpovedano uro so se pričele
zbirati množice iz Celja, Konjic, Tribo-
velj, Hrastnika, Savinjske doline in iz
bližnje okolice. Z žalostinko, ki jo je
zaigrala godba Tovarne emajlirane po-
sode iz Celja, se je pričela svečanost.
Profesor tov. Kline se je v daljšem go-
voru spominjal padlih žrtev, ki jih bo-
mo ohranili v najlepšem in živem spo-
minu. Vsi prisotni pa so z enominutnim
molkom iXKÍastiLi pokopane talce. Vence
so položni zastopniki Okrajnega in
Mestnega odbora ZB, komitet ZK, sin-
dikalna podružnica, mladinska organi-
zacija, gasilsko društvo in ljudska teh-
nika Tovarne emajlirane posode; sindi-
kalna podružnica Cinkarne, sindikalna
podružnica gradbenega podjetja Okraj-
ne zadružne zveze Celje-okolica, Občin-
ski ljudski odbor Frankolovo, ZB, KZ
in pionirji iz Stranic. Vsem so segale
do srca besede naših pionirjev, ki so
v slovo in v večen spomin padlim bra-
tom in sestram ter očetom zatrjevali,
da bodo čuvali pridobitve narodnoosvo-
bodilne borbe. Vsem so se orosile oči,
ko je »Svoboda« iz Celja zapela »Polja-
na toži« in »Žrtvam«, K,
in na Vranskem
Na gričku Gorici nad Vranskim ima-
jo svoj zadnji dom mnogi borci in
talci iz Savinjske doline. V skupnem
grobu počiva okrog 130 mrtvih juna-
kov, ki so dali svoja življenja za našo
svobodo. Gozdovi šumijo okrog njiho-
vega groba in pojejo opojno pesem sla-
ve tistim, ki so prelui za to zemljo
svojo srčno kri.
Na Dan mrtvih 1. novembra so se
na tem kraju zbrali nekdanji borci,
predstavniki organizacij in ljudske ob-
lasti, šolska mladina in precej ljudstva,
da počastijo spomin padlih junakov.
Ob grobu je prisotnim spregovoril dr.
бегко, ki se je v svojem govoru spom-
nil na težke in slavne dni osvobodilnega
boja, na zasluge tistih, ki so padali z
vero v našo lepšo bodočnost. Govornik
je omenil tudi, kako italijanski fašisti
ponovno steza jo svoje grabežljive roke
po naši zemlji in kako jim reakcionarji
na zahodu dajejo potuho. Toda oni
pozabljajo, da je čas osvajanja naše
zemlje minil, da je ves naš narod kot
en mož pripravljen boriti se za svojo
zemljo in svobodo. — Za govorom je
moški pevski zbor zapel nekaj žalo-
stink, šol. mladina je deklamirala ne-
kaj pesmi in skupina borcev je izstre-
lila častno salvo. Zbrano ljudstvo je
tako dostojno počastilo spomin padlih.
Grob borcev in talcev je prav lepo
okrašen in kmalu bo na njem postav-
ljen tudi lep spomenik, za katerega ZB
že dalj časa zbira prispevke.
Iz Celja ...
Sedemdesetletnica zaslužnega moza
Te dni obhaja v Celju tih in skroinen
mož, upokojeni mornariški kapetan I. r.,
voj. tehn. uradnik tovariš Franjo Bračun
svoj 70-letni življenjski jubilej.
Rojen 12. novembra 1883 v Bistrici ob
So tU je svoja detinska leta preživel v
Kozjem. Rad bi bil p>ostal učitelj pa se
mu želja ni izpolnila. Odšel je k takrat-
ni avstro-ogrski vojni mornarici. S šol-
sko ladjo »NautUus« se je udeležil po-
učnega potovanja do Egipta, Palestine,
Turčije in Grčije. Zaradi šibkega zdrav-
ja je odšel v lokalno službo in bil do-
deljen v Pulju mornariškemu zavodu za
preskrbo vojne mornarice z oblačilno
opremo. Tu je ostal vse do zloma avstro-
ogrske monarhije. V dolgoletni službi
pri tem zavodu je imel vFK)gled v vse
panoge dela. S svojo neutrudljivo voljo,
z izredno vztrajnostjo ter po osebni iz-
kušnji v praktičnem izvajanju vseh del
tako v administrativnem kot tehničnem
pogledu se je usposobil v prvovrstnega
strokovnjaka na tem polju.
Po zlomu monarhije, ko se je za naše
mornarje začelo novo življenje, je tudi
tovariš Bračun prejel nalog, da pripravi
vse potrebno za ustanovitev podjetja,
kjer bi izdelovali oblačilno opremo za
rnlade mornarje.
To nalogo je tovariš Bračun kot stro-
kovnjak častno izpolnil. Postavil je pod-
jetje, ki deluje že trideseto leto ter tudi
danes preskrbuje našo vojno mornarico
z oblačilnimi predmeti. Naloga je bila
težka — ni bilo pripravne zgradbe ne
strojev ne razmerilnika in krojev in ne
izučene delovne moči — delal je skoraj
noč in dan, računal, meru, risal in učil.
Njegova podjetnost, trdna volja in lju-
bezen do dela in drage mu mornarice
je premagala vse težave. Podjetje je
büo postavljeno, začelo je delati in se
razvijati, tako da je zadostovalo vsem
potrebam rastoče mornarice.
Po šestnajstih letih upravljanja, ko je
odhajal v pokoj, se je s težkim srcem
ločil od dragega mu p>odjetja in sode-
lavcev.
Ko je podjetje pred štirimi leti ob-
hajalo 25-letnico ustanovitve, se je de-
lovni kolektiv spomnil tudi graditelja
in prvega upravitelja podjetja ter mu
poslal brzojavni pozdrav.
Mnogo bi se še dalo napisati, vendar
bi tovariš Bračun v svoji skromnosti
tega ne odobraval. Ko ga vidimo hiteti
po ulici mladeniško čilega (samo vid
mu nagaja), ga občudujemo in mu že-
limo izboljšanja njegove očesne bolezni
ter še mnogo zdravih in srečnih let.
J. D.  
SKRUNITEV GROBOV
NA OKOLIŠKEM POKOPALIŠČU
Konec preteklega meseca so do se-
daj neznani storilci na pokopališču na
Golovcu odnesli iz mnogih grobov sve-
tilke, pritrjene večinoma na nagrobnih
spomenikih ali vzidane na podstavkih.
Nagrobne svetüke so bue večinoma
iz bakra, torej kovine, ki se da dobro
vnovčiti. Tatvina je bua izvršena tik
pred Dnevom mrtvih, ko i)osečajo svoj-
ci grobove ter jih okrase. Veliko je
büo njih začudenje in še večje neraz-
položenje, ko so opazili vandalizem
brez primere. Nagrobne svetilke so bue
izruvane s suo in gotovo ob večji ude-
ležbi storilcev. Zanimivo je dejstvo,
da so pred dobrim letom na istem
pokopališču otroci s fračami razbili
šipe na menda vseh nagrobnih svetil-
kah. Stanovalce v bližini pokopališča
na Golovcu naprošamo, da morebitne
ugotovitve in zaznan j a nemudoma spo-
roče najbiižnji postaji Narodne müice^^
OBVESTILO IN OPOZORILO
OLEPŠEVALNEGA DRUSTVA
Pri pregledu članskega seznama smo
ugotovüi, da je nekaj naših, sicer zve-
stih članov najbrž prezrlo plačilo let-
nega društvenega prispevka-članarine.
Nekaj članov pa pobiralec letošnje čla-
narine ni našel doma ali pa je prišel
k njun v neprikladnem času. Da spopol-
nimo naš članski imenik ter da prido-
bimo še več članov-društvenikov, bo
naš pobiralec članarine ponovno obiskal
člane-zamudnike in tudi tiste, ki jih
poznamo kot simpatizerje našega dru-
štva, da tudi te pritegnemo v naš krog.
Upamo, da ne bo nihče tega našega
apela odslovü — odklanjal. Istočasno
opozarjamo vse, ki so že plačali člana-
rino za tekoče leto, da dvignejo čim-
prej društvene izkaznice v naši pisarni
Titov trg 3 (Union), pritličje levo od
11. do 12. ure dnevno.
SEMENARNE, POZOR!
ALI PA TUDI NE...
Ce se zanimate za prvovrsten semen-
ski PLEVEL, potem stopite do poslopja
nekdanje Mestne hranilnice (nasproti
kolodvoru). Tam se bohoti v vsem svo-
jem plevelskem sijaju: prerasel je vso
travico zeleno in obeta toliko semena,
da ga bomo lahko posejali po vseh na-
sadih že v naprej namesto trave.
Peter.
Mozirje kot turistično središče
Prirodni pogoji za turizem v Mozirju
so temu starodavnemu slovenskemu
trgu pred vojno omogočui, da se je
turistični promet že kar lepo razmah-
nü. Tisti Mozirjani, ki to pomnijo, go-
vore, da je v poletni sezoni bivalo v
Mozirju do 300 letoviščarjev, da so
domačini odstopali tujcem svoje lastne
postelje, da so ponekod cele družine
spale na pamah in tako izpraznüe svo-
je hiše na ljubo dopustniku, letoviščar-
ju, turistu. Ce računamo, da je pred
vojno povprečni turist s penzionom
vred potrošil dnevno ca. 50 dinarjev
(skromno), pomeni to pri števuu 300,
da je v Mozirju v obeh poletnih me-
secih pri razmeroma skrajno nizkih
režijskih stroških ostal po tujcih en
milijon dinarjev. Pred vojno pa je
imelo Mozirje tri hotele (»Pri pošti«,
»Goltnik«, »Ilirija«) in še dve, tri dobre
gostilne, lepo urejeno kopališče na Sa-
vinji, kazalo pa je povsem podobo za-
res lepega, prikupnega kraja.
Po vojni se je stvar precej spreme-
nüa. O hotelih seve ni govora, gostüne
so prišle v tako stisko, da so krajevno
menzo ponujali celo Celjanom, to je
celjskemu planinskemu društvu in to
še 1. 1953, pa tudi kopališče z lego,
kakršno ima le malo slovenskih ko-
pališč (kvečjemu v Martuljku in Ra-
dovljici), ni büo urejeno vse do le-
tošnjega leta in še to le za prvo suo.
Krajevna gostüna je na nizki stopnji.
Z drugo besedo, osnovni turistični ob-
jekti, tehnični pogoji turizma so sko-
raj odpadli, zamrla pa je tudi turistična
zavest Mozirjanov, psihološka osnova
za turizem.
Ko se je delal 10-letni turistični
načrt, niso bue postavljene vanj po-
sebne postavke, ki bi zadevale Mozirje.
Posebnih urbanističnih problemov v
Mozirju ni. Ce bo Mozirje hotelo uži-
vati svoje nekdanje in še bolj razvito
turistično življenje, ga bodo čakale
predvsem onsovne komunalne naprave,
to je vodovod in kanalizacija. Sicer pa
je tako tipičen slovenski trg, da mora
tak ostati, brez ozira na romantično in
progresivno stališče. Tako so se pre-
obražaH v moderna turistična torišča
premnogi kraji tujih alpskih dežel. Mo-
dernizacija ceste od Šempetra do Sol-
čave ali vsaj do Luč je v planu kar
na dveh mestih, potreba po njej je bua
poudarjena tudi na turistični konferen-
ci v Teharju. Meritorni zastopniki go-
spodarskih svetov vseh treh okrajev so
bui v tem vsi soglasni. Toda to je na-
loga, ki sega daleč preko okvii-a lokal-
nih problemov, čeprav je z njo ozko
povezana tudi rast mozirskega tujskega
prometa.
Mozirje je ne glede na povojne prav-
ne delitve Savinjske doline prirodno
središče izredno lepega, pokrajinsko pi-
sanega prostora. Svet Podgolt s svoji-
mi edinstvenimi hribovskimi kmetija-
mi na plodnih terasah, Golte od Med-
ved jaka do Boskovca, od Starih Stanov
do Ljubnice v Kalu, svet okoli Lepe
njive in Smihela z Ljubijskim grebe-
nom in Sv. Križem, ter z Rečico. Kraš-
ca in Creta z delom Zadrečke doline,
svet Dobrovelj, ki se je razsul nad Le-
tuško sotesko, to je prirodno bogastvo,
s kakršnim je obdarjen le redek kos
prelepe slovenske zemlje. Savinja, Lju-
bija. Mezimica, Trnava in Golobnica
so vode, ki namakajo ta svet, eldorado
za lovca, ribiča, turista in planinca. Vsi
poznavalci Mozirja občudujejo prirodno
kopel v Savinji, biser savinjskega tu-
rizma, kakor jo imenujejo geografi. Po-
časni in sončni tek v srednjem delu,
dotok termalne vode v savinjsko stru-
go, čudovit razgled na sončne, gozdna-
te boke Podgolt, vse okrašene z jasami
in ornim svetom okoli kmetij, vse to
je vzrok, da Savinja že od nekdaj velja
kot zdravüna kopel za slabokrvne in
živčne bolnike.
Mozirje leži v višini 347 m, a vendar-
le je vse ubrano v harmonijo sredo-
gorskega sveta, ki se pne v višino do
1600 m in ima specialno milo, omüjeno
alpsko podnebje. Kdor pozna bistriško,
ko krško, bohinjsko dolino in Dolino do
Planice, bo priznal, аџ to specialno alp-
sko FKxinebje ni bajka. Planinstvo se
je zato v tem kotu razmeroma zelo
zgodaj razcvetelo; Mozirje je rojstni
kraj drugega najstarejšega planinskega
društva v Sloveniji in tedaj enega naj-
starejših na področju Alp sploh od
Vara do Aniže, Omrežje planinskih po-
stojank sicer ni büo kaj si gosto niti
pred vojno niti po osvoboditvi. Vendar
je tolikšno, da potrebam vsaj za dose-
danjo višino turističnega prometa za-
dostuje. Planistvo kot element turizma
je namreč posebej važno zaradi tega,
ker se da z njim doseči, da dopustnüc
podaljša bivanje v enem kraju. Podalj-
šanje povprečne dobe bivanja pa je
važno, ker je režija turizma toliko
manjša, kolikor je povprečna doba bi-
vanja daljša. Gospodarsko središče pla-
ninstva je nedvomno na Golteh z Mo-
zirsko kočo, eno najstarejših slovenskih
planinskih postojank, ki je bila po
osvoboditvi prva obnovljena med vse-
mi postojankami, kar јт je büo med
okupacijo uničenih. Postojanka se raz-
vija v pomembno smučarsko torišče s
100 udobnimi posteljami, z elektriko,
ki bo omogočua manjše smučarske lifte
in vodovod, omogočua pa tudi Mozirju
zimsko sezono. »Suša« na Golteh je
namreč usodna. Se tista mokrota, ki je
do 1. 1946 vlažua rušo 50 viš. m. pod
kočo (pod Ukanco), se je izgubüa, stu-
denec pod Belo pečjo poleti presahne,
vštric Raven je prešibak, ostane torej
najbrž samo ena pot, da bi se velepo-
stoJanka na Golteh oskrbela s tekočo
vodo, primeren akvedukt iz »mokrega«
pasu v višini 900 m.
Razvoj modernega turizma gre od-
ločno v izletniško smer, ki jo narekuje
avtomobilizem in druga modema pre---
vozna sredstva. Pri nas to za zdaj še
ni tako pereča stvar, saj je še vedno
več kot 90% turistov iz tuzemstva. Ven-
dar — modernizira se z velikimi ko-
raki tudi naša država. Spričo tega nam
narekujejo svetovni in domači razvoj
turizma, da sredogorske predele pove-
žemo s cestami. S cesto na Golte se bo
treba kaj kmalu spoprijeti. Narašča-
joča postojanka sama je terja. Za izlet-
niški turizem bi ta predel Štajerske s
tem ogromno pridobil, posebno če po-
mislimo, da že imamo gorsko cesto iz
Šoštanja preko Slemena v Crno, da se
pridno dela cesta iz Dupelj v Crno, s
katero dobimo imeniten gorski circuit
Šoštanj —Mozirje—Duplje—Sleme—Šo-
štanj. Ce bi Cmo preko Koprivne, Sv.
Jakoba in Slemena povezali s Solčavo
(s Klobaso), Podvolovjek pa s Črniv-
cem, kar so zelo kratki odstavki, po-
tem bi tu naš turizem razpolagal s ta-
ko imenovanimi gorskimi circuiti (krož-
ne proge), brez katerih si modernega
izletniškega turizma ne moremo misliti.
Vse te ceste seveda ne bi imele samo
turističnega pomena, ampak bi n. pr.
za večkrat zmanjšale cestno zvezo iz
Ljubljane v Crno itd. So romantiki, ki
se načelno bore proti vsaki cesti v ti-
hotni gorski svet, češ, da s tem jem-
ljemo gorski prirodi tisto, zaradi česar
se vanjo zatekamo, zaradi samote, prvo-
bitnosti, sprostitve in odrešitve. Čeprav
imajo deloma prav, je na drugi strani
res, da gre razvoj po nuji razmer za-
radi vse večjega razmaha turizma mi-
mo njih. Množičnost turizma, njegovo
prodiranje v življenje množic, terja t«
di demokratičnost v organizaciji teh-
ničnih pogojev zanj. Notranje proti-
slovje tehnike je seveda, da s tem, ko
omogoča množicam pristop v gorski
svet, obenem jemlje prvobitnosti na-
rave prvotni čar in mik. Zal je to nujno
protislovje, na drugi strani pa bo kljub
takim cestnim circuitom, o katerih se
zdaj pri nas samo sanjari, drugod pa
jih imajo že več desetletij, še vedno do-
volj samotnih, neoskrunjenih kotičkov.
Vedeti moramo končno, da tudi v tu-
rizmu ne bomo vedno cepetali na me-
stu, na katerem smo, marveč, da bomo
morali mnogo investirati, če bomo ho-
teli imeti od njega primeren profit. Ra-
čunati moramo tudi z inozemsko kon-
kurenco pa tudi z dotokom turistov iz
inozemstva.
Za današnje razmere je takole raz-
mišljanje morda res sprehajanje po
gradovih med oblaki. Toliko bolj, ker
trenutno v Mozirju kot enem od bo-
dočih turističnih središč ne zaznamuje-
mo tako rekoč nobenega uspeha pri obu-
janju turizma, ki bi bü vsaj na pred-
vojni višini. Turistično društvo se bori
z najbolj elementarnimi težavami,
stebri nekdanjega turizma so legli v
grob, planinsko društvo je senca nek-
danjega. Prepričan pa sem, da bo go-
spodarski razvoj sam terjal preusmeri-
tev tudi v turizem. Savinjska dolina
z vsemi svojimi čari to preusmeritev
omogoča in narekuje, pri njeni turi-
stični renesansi pa mora Mozirje od-
igrati svojo vodečo vlogo. Mislim, da
ima tudi nekaj »subjektivnih« pogojev
za tako vlogo. T. O.
STROJEPISNI ТЕСАЛ V CELJU
Na željo mnogih interesentov bo
otvorila Ljudska univerza v Celju več
tečajev strojepisja. Vpisovanje se vrši
v pisarni učiteljišča v dopoldanskih
urah do srede, 11. t. m. Prispevki so isti
kakor za ostale tečaje. Pričetek pouka
bo že prihodnji teden.
Gibanje prebivalcev v Celju
v času od 26. do 31. 10. 1953 je bilo т Celju
rojenih 21 dečkov in 23 deklic.
Poročili so se:
Temistokle Maks, zidarski delavec iz Celja,
Mariborska 67, in Eller Marija, roj. Tišler, go-
spodinja iz  Celja,  Mariborska 67;  Jug  Karel,
kolarski pomočnik iz Celja, Sp. Trnovlje 6, in
Planko Karolina, poljedelka iz Gornjega Zegra 6,
občina Lesiono; Smrekar Franc, čevljarski po-
močnik iz Volč 40, občina Tolmin, in Ribič Re-
zali ja, šiviljska pomočnica iz Grič pri Moravčah;
Sele Stjepan, opekarniški delavec iz Celja, Zg.
Hudinja 25, in Zalokar Jožefa, poljedelka iz
Celja, Zg. Hudinja 25.
Umrli so;
Vidic Frančiška, roj. Arlič, upokojenka iz
Celja, Plečnikova~4, stara 75 let; Speglič Franc,
trgovski potnik iz Celja, Drapšinova ulica 19,
star 52 let; Korošec Matilda, gospodinja iz Celja,
Pečovnik 20, stara 74 let; Jamnišek Pavlina, roj.
Gobec, kmetovalka iz Višnje vasi 20, občina
Vojnik, stara 53 let; Zabukovšek Marija, upoko-
jenka iz Klokočovnika 38, občina Loče, stara
56 let; Gmajner Jakob, rudar iz Liboj 32, star
53 let; Rajner Marija, roj. Kusi, gospodinja iz
Sp. Hudinja 81, stara 83 let.
... in zaledja
IZ PILSTANJA
Počastitev padlih
Nižja gimnazija na Pilštanju se je
tudi letos na večer pred Dnevom mrtvih
poklonüa pred spomenikom padlim bor-
cem in talcem v Lesičnem ter položua
vence in cvetje. Deklamacije in po-
častitvi primerne pesmi so zaključile
svečanost. — Pri cerkvici v Lesičnem
počivata borca iz Bosne in Makedonije.
Šolska mladina je okrasila njuna gro-
bova, ki mlada pokolenja učita, kako
so se naši narodi skupno in junaško
borüi za svobodo.
Svet za prosveto na občini
Vodilne tovariše občinskega ljudskega
odbora Lesično prosimo, da skupno s
predsednikom Sveta za kulturo in pro-
sveto predelajo članek, objavljen na
6. strani Savinjskega vestnika od 24. X.
1953 pod naslovom: »Svet za kulturo in
prosveto v Žalcu je do sedaj spal«, —
V članku so vsa navodila, skladna z
zakonom o občinskih ljudskih odborih
in ni za Lesično ničesar dodati niti
skrajšati. Edino v starosti Sveta je za
14 dni razlike.
IZ GOTOVELJ
Gotovlje pri Žalcu je sicer prav čedna
vas, toda nikar ne hodite tja sedaj v
jesenskem času! Se domačini, ki tudi v
temi vedo, kam stopijo, se bodo kmalu
utopili v blatu ne samo po stranskih
»ulicah«, temveč tudi na glavni cesti,
ki pelje skozi vas. Izgleda, da občinski
možje niti skozi okno ne pogledajo na
cesto, kaj šele da bi poskusili brozgati
do gležnjev po blatu, sicer bi jih bilo
gotovo v dno duše sram. Pa če se že
občinski odbor ne zdrami, ali bi bua za
vaščane takšna sramota, če bi vsak vsaj
pred svojo hišo postrgal ta »blagoslov«
s ceste? Malo manj vaških zdrah bi bilo
treba pa več iniciative in prav gotovo
bi to in še marsikatero drugo po-
manjkljivost mimogrede odpravüi.    Z.
PREDLAGALI SO, DA SE IZKLJUCi
IZ SINDIKALNE ORGANIZACIJE
V 10. številki Savinjskega vestnika je
bila v članku »2upnik| Jančič iz Šem-
petra se vtika, v posvetne stvari« med
drugimi imeni omenjena tudi uslužben-
ka občinskega ljudskega odbora Žalec
Zinka Pisanec. V članku so bile iznese-
ne o tej državni uslužbenki težke stvari
— napake, ki prikazujejo pravi lik te
župnikove zaupnice.
Člani sindikalne podružnice pri OLO
Celje-okolica so na svojem zadnjem
množičnem sestanku obsodüi delovanje
Zinke Pisanec in sprejeli sklep, da se
pošlje predlog sindikalni -podružnici
uslužbencev državnih ustanov v Žalcu,
kjer je imenovana včlanjena, da se jo
izključi iz sindikalne organizacije.
Istočasno je bilo sklenjeno, da se
pošlje takoj predlog občinskemu ljud-
skemu odboru v Žalcu, da se Pisančeva
nemudoma suspendira in da se vloži
proti njej prijava za uvedbo disciplin-
skega postopka, v kolikor njena dejanja
ne spadajo pred redno sodišče in ko-
likor to do sedaj še ni bilo storjeno.
Taki ljudje, ki v današnjih prilikah
in celo kot državni uslužbenci izrabljajo
svoj položaj v korist naših nasprotni-
kov, ne spadajo v naše vrste in morajo
nositi tudi vse dn ostre posledice takih
prestopkov.
Sindikalna podružnica
OLO Celje-okoUca
Bibanje prebivalcev v celjski okolici
T času od 26. do 31. 10. 1953 je bilo т celjski
okolici rojenih 6 dečkov in 8 deklic.
Poročili so se:
Tumšek Franc, kmet iz Celja, Lopata 5, in
Skale Ana, poljedelka iz Sel, občina Slivnica
pri Celju; Pušnik Franc, škrobilec iz Gorice 55,
in Jerneje Frančiška, poljedelka iz Gorice 24;
Janžekovič Srečko, ključavničar iz Tržišča 13,
in Sitter Fani, stekloslikarka iz Tržišča št. 15,
občina Rogaška Slatina; Pobežin Martin, kmeto-
valec iz Stojnega Sela, in Bele Angela, kmeto-
valka iz Stojnega Sela; Vodušek Albert, gozdni
delavec iz Cače vasi 37, in Ducman Дпа, kme-
tovalka iz Stojnega Sela 34; Pinter Marijan,
delavec, stanujoč v Kasazah 63, in Rotar Ma-
rija, delavka iz Kasaz 63, občina Petrovce.
Umrli so:
Novak Ljubica, otrok iz Rogaške Slatine 78,
star 23 dni; Zidanšek Ivan, poljedelec iz Ostrož-
nega, star 50 let; Dobovičnik Martin iz Klanca
49, star 87 let; Jelen Karel, kmet iz St. Andraža,
občna Polzela, star 50 let; Kurnik Konrad, po-
sestnik iz Vitanja 15, star 79 let; Potočnik Ce-
cilija, roj. Bračič, upokojenka iz Lcvca 17, ob-
čina Petrovce, stara 75 let; Riedler Ferdinand,
upokojenec iz Trnave 10, star 76 let; Planko
Elizabeta, roj. Burkelc, iz Trnave 1, stara 86 let;
Obreza Marija, roj. Fidler, gospodinja iz Sv. Pri-
moža 28, stara 55 let; Jug Julijana, prevžitkarica
iz Brezovca 46, stara 85 let; Šturbej Ignac, kmet
iz Sopóte 28, star 51 let; Humski Otilija, kme-
tovalka iz Stojnega Sela 56, stara ?9 let.
ZLOCIN V LIBOJAH
V Liboj ah je bü te dni izvršen grd
zločin. Rudar Gmajner Jakob je s se-
kiro ubil 73 letno Krašek Terezijo, 8
katero je imel spor zaradi zemljišča.
Po dejanju se je Gmajner v gozdu nad
Liboj ami obesil.
V TUJEM LOVISCU JE LOVIL
Rovšnik Leopold iz Podvrha pri Bra-
slovčah. Plačal bo 4000 din.
VROCEKRVNEZ JE
Svetko Jože, ki je v gostilni Grešnik
na Polzeli z žepnim nožem zabodel v
levo roko Rihtarič Ivana in ga lahko
telesno poškodoval. Kazen 2 meseca
zapora, pogojno za dobo dveh let.
CEZ HISNI PRAG JE PORINIL
Srotl Anton v Zbelovem Ošina Jožefo.
Osino va je padla in si pri padcu zlo-
mila desno roko. Šrotl je bil obsojen
na 2 meseca zapora, pogojno za dobo
enega leta.
SteV. 44
»Savinjski vestnik«, dne 7. novembra 1953
Stran •
Bogomir Zdolšek
Pretresla nas je bridka vest: Zapu-
gtil nas je eden izmed najvidnejših, še
nedavno aktivnih celjskih prosvetnih
delavcev — Bogomir Zdolšek, potem ko
je z močno voljo in ob plemeniti po-
jnoči celjske bolnice dolgo kljuboval
zahrbtni bolezni.
Pokojnik se je rodil pred 65 leti v
Orli vasi pri Gomilskem kot učiteljev
sin in je služboval v Grižah, Letušu in
Celju, kjer je bil tudi upravitelj mest-
ne deske osnovne šole in strokovne na-
daljevalne šole. Več let je predsedoval
Savinjskemu učiteljskemu društvu, bil
povsod vodilno vključen v kulturno živ-
ljenje, izkazal pa se je tudi kot gospo-
darski delavec, v Celju pa na social-
nem področju, ko je predsedoval Proti-
tuberkulozni ligi.
2e peti dan p>o svojem prihodu 1941
ga je okupator vrgel v zapor in izropal
ter ga nato z rodbino izselil v Srbijo,
kjer je v Ćupriji nekaj časa požrtvoval-
no stal na čelu koloniji slovenskih iz-
gnancev, dokler se ni preselil v Beo-
grad. Starejši sin mu je izkrvavel kot
borec NOV na sremski fronti 1944. Poln
volje do dela se je z ljubljeno soprogo
in sinom slikarjem Marjanom po osvo-
boditvi Slovenije vrnil v Celje, kjer je
takoj pričel z novo organizacijo stro-
kovne vajeniške šole in bil referent za
strokovno šolstvo celjskega okrožja do
svoje UDokojitve.
Bogomir Zdolšek je bü ugledna
osebnost, bU je širokosrčen in raz-
gledan, pošten in visoko kulturen,
vzravnan mož. Kjer koli je bil, ni le
delal za ljudstvo, ampak je z njim tudi
živel. Svoje dragocene sile je ix)svetil
mladini in ljudstvu, ki ga je kot uči-
telj, vzgojitelj in svetovalec usmerjal
k napredku. Tudi kot zvest Slovenec in
jugoslovanski patriot je vselej in po-
vsod močno vplival. Širok je krog nje-
govih prijateljev in spoštovalcev ter ti-
sočev njegovih učencev. Prosvetni de-
lavci so ga še posebej cenili kot vzgled-
nega stanovskega tovariša in bili veseli
vsake njegove bližine. Bil je velik pri-
jatelj prirode, tudi kot lovec in ribič in
se je na tem področju udejstvoval tudi
društveno.
Pokojnikov lik naj ostane svež in lep
ohranjen v našem spominu, da nam bo
vselej lahko sijal kot vzor! R.
Rudniška raziskovanja ob ¡uzni Radenci
med Olimjem in Podčetrtkom
Ze ime raztegnjenega višavja med
Zusmom in Podčetrtkom z višino 687 m
kaže, da so že v starih časih vedeli, da
se nahaja tukaj rudno bogastvo. V zad-
njih časih pa so pridobivali le neko
barvilo, ko se pridobivanje železne rude,
ki leži ponekod sicer kar na površju,
že ni več izplačalo. Ti kraji so prilično
oddaljeni od prometa, saj pelje skozi le
kamenita cesta, do železnice pa je 10
kilometrov.
Sedaj se ves svet trudi, da preišče
svoj teren in pospešeno išče vsako sled
rude ali vsaj zamenja rudnine s pla-
stičnimi masami. Zato so začeli ponovno
s preiskavami okoli Rudence ob Sotli.
2e geološka raziskavanja so pokazala
večjo količino siderita in limonita, tako
da so se cdločui teren preiskati tudi v
globini, da doženejo, kake plasti železne
rude se nahajajo pod površino, ki že
sama kaže na več mestih železno rudo,
ki so jo nekoč pridobivali, pa pridobi-
vanje zoi>et opustili.
Sedanjo preiskavo so poverili inženir-
ju Zdovcu in cand. inž. Novaku iz Ljub-
ljane, ki nadaljujeta delo na podlagi,
rezultatov geoloških preiskav inženirja
Hamerleja od geološkega inštituta LRS,
a morata izdelovati še topografske karte
sproti, ker še ni za tako delo primernih,
saj jih ni točnejših od generalk in spe-_
cialk, čeprav so za-taka podrobna dela
potrebne točnejše karte. To zavlačuje
sedanje delo. Sedanja preiskovanja se
vrše s preciznimi geofizičnimi aparati,
ki smo jih nabavili iz Amerike. S temi
instrumenti ugotavlja raziskovalec go-
tove lastnosti podzemnih hribin, njihovo
lego in obseg. Bistvo raziskav po geo-
fizični metodi sloni na registraciji moči
in smeri magnetnih sil v zemeljski
skorji. Znano pa je, da je magnetizem
najmočnejši pri železnih rudah in raz-
iskave v tej smeri so že pokazale pozi-
tivne uspehe. Pričakujemo, da bodo
raziskave v 6 mesecih že toliko napre-
dovale, da bodo dale jasno sliko rudnin-
skih nahajališč med Olimjem in Pod-
četrtkom.
Poleg železne rude gre v tem ozemlju
še za redko glino za belo keramiko in
za pesek, ki ga nujno potrebujejo in od
drugod uvažajo n. pr. Store.
- Tako se obetajo tem tako bogatim
krajem v njihovi zapuščenosti vendar
boljši časi, ko jim ne bo šla m^imo zgolj
asfaltirana cesta do Zagreba in želez-
nica ob Sotli, marveč tudi v kraju sa-
mem bo cvetela bogata industrija, ki
ima že radioaktivno vodo v bližini ob
Sotli. Čudno je le to, da vrši preisko-
vanja železarna Jesenice, vodo pa pusti
preiskovati kotar Klanjec, da pa lokalni
faktorji ne kažejo posebnega zanimanja.
CELJSKE BODICE
CELJSKI OBRAZI
le.
Iz gnezda gadjega k zvezdam repatim,
k pravici kladiva mu pot je šla.
Lev je še danes, ko s peresom zlatim,
nam prede stik z besedo iz sveta.
17.
V revirjih rije zdaj, a ni rudar,
ko izkopava dejstva zgodovine.
Naj ne usahne »ateku« nikdar
bogata žila v suši pokojnine!
18.
Je Ljudske univerze črni rektor
in zvest le njej ostati hoče samec,
široko orje pedagoški sektor,
mu v kapucinski celici je hramec.
19.
Ime mu je zverinskega izvora,
sicer pa je človeškega srca.
Sedel bo v skupščini krepak ko gora,
vsak zvesti sindikalec ga pozna.
20.
Nekoč je s Stanislavskim pod pazduho
k teatru dan na dan drobil korake.
Zdaj si je nadrobil gostejšo juho —
s »Pe-perjern« hodijProst utvare vsake.
OBISK
Petnajstletna Miša ima dve teti: Do-
ro in Pavlino. Obe sta očetovi sestri,
živita v Ljubljani in Miša ju pravza-
prav niti ne pozna. Doslej je rasla zelo
svobodno, kot kozliček na trati. Zna
pa se tudi prilagoditi disciplini in je
čisto dostojnega vedenja.
Teti pa sta rahlo drugačni. Vse živ-
ljenje sta preživeli med mestnimi zi-
dovi in največje spoznanje narave je
bil sprehod v park ali malo dalje iz-
ven mesta in vsakoletne počitnice v
kakem »polizanem« letovišču. Moramo
sicer še priznati, da je teta Dora ho-
dila celo v »hribe«, ko je bila še mlaj-
ša. Vendar sta zdaj povečini vedno
doma. Njun svetovni nazor je zato bolj
»zaprt« in bontonski.
Nekega dne sta si teti zaželeli spo-
znati neznano nečakinjo. Pisali sta kdaj
naj pride in celo ves dnevni red sta
sestavili, natančno opisali in poslali.
Miša živi z materjo v Celju. Očeta
ni več. Pri njih je življenje manj do-
pično. Mati je sicer tudi iz dostojne
družine, vendar se je zaradi svoje svo-
bodoljubnejše narave prilagodila no-
vemu času in okolici. Zato se je zdaj
nenadoma zbala, kako se bo Miša —
njen up in ponos, obnesla v prvem
srečanju z »družbo«. Jutri bo veliki
dan, ko bo Miša z mamico stopila v
Letos je zgodaj zapadel. Čeprav samo za nekaj ur, pa je
vendar dobro premočil obutev...
vlak in se odpeljala k tetam. Ze danes
bodo vse pripravili, da jutri ne bo ne-
potrebne dirke in razburjanja.
Obenem se vrši tudi pouk v bonton-
skem vedenju. »Ne smeš si vpričo te-
te snažiti nohtov!« »Da, mama.« »Da
ne boš preglasno govorila... Da mi ne
boš dirjala, ko boš hodila po cesti...
Hodi vedno na levi strani odraslih lju-
di in na zunanji strani pločnika!...«
je mama v spominu listala po knjigi le-
pega vedenja iz njenih mladih dni.
»Pa pri kosilu! Da se ne boš morda
spozabila in srkala juho, ali vihtela
nož! In, moj bog, saj ga sploh ne znaš
dostojno uporabljati!« In takoj se
prične pouk v rezanju z nožem. Da-
nes so za ta namen kupili celo nekaj
več mesa. »Pazi: palačinke, faširani
zrezki in podobne reči se ne režejo z
nožem! Da ne boš... Le glej, da ne
ješ preveč kruha! Pa da mi boš... Da
boš,... ne boš ... Dobrih naukov v to-
nu velelnika kar dežuje. Stvar bi bila
kar huda, če pri hiši ne bi bilo še ma-
mine sestre — tete Mici. Saj Miša v
resnici riikdar ne počne tako hudih
stvari in teta Mici skrbi, da stvar ni
čisto za res. Ima smisel za humor in
se rada ponorčuje iz strogih pravil. Ta-
ko tudi smeha ne manjka. In vedno no-
ve ideje ji prihajajo na misel; »Ne
trebi si zob z nohtom, ali tako, da na
široko odpreš usta in brkljaš po njih
2 2oboirebcem.' Ce pa najdeš v jedi
kak las, ga ne vleči ven tako, da ga
bo vsak lahko videl! Ker še nisi do-
volj izvedena za take reči, je najbolje,
da ga kar poješ,« reče prav resno. —
»Pa če bo škandal?« meni Miša. »Ne
bo, gotovo ne.« In v tem stilu dalje
do večera.
Končno je napočilo veliko jutro ve-
likega dne. Vso noč ni nihče mogel
prav spati. Obvladovanje bontonskega
vedenja je navsezadnje le močno koč-
ljiva zadeva in ni čudno, če ti prežene
spanje.
Tudi na vlaku so že in v veliki na-
petosti preteče čas kaj hitro.
Na postaji ju pričaka teta Dora. Naj-
prej gredo k njej. Teta občuduje Mišo.
Dekletce s kitami, navidez zelo do-
stojno in na čudo, kar neverjetno oli-
kano. Na cesti hodi na zunanji strani
pločnika, ko gredo v hišo, odpre vrata
in spusti starejše vljudno naprej. Prav
res, olikano in pametno dekletce. Teta
Dora je navdušena.
Kmalu pa bo ura kosila in treba bo
iti k teti Pavlini. Sicer ne stanuje da-
leč stran, treba pa je iti malo prej, da
ne bomo naravnost skozi vrata, pa kar
za mizo sedli.
Miša se obnaša silno spodobno in pa-
metno. Celo mamo preseneča. Teta Do-
ra je navdušena. Tudi teta Pavlina je
kmalu vzhičena. Toda kosilo je že na
mizi. Na vrsto torej pride druga ve-
lika točka težke preizkušnje. Prva je
že minila in priznati moramo, da nt
slabo.
Torej kosilo. Juha. Prav dobra ze-
lenjavna juha in Miša se kljub stari
navadi ni dotaknila kruha. Jé mirno,
nihče ne misli, da ji je močno nero-
dno. Vsi jo gledajo.
Juha bo kmalu pri kraju. Srečno se
je izteklo. Tudi druga jed je že na mi-
zi: rezanci s sesekljano šunko. Krasno!
Po bontonskih pravilih pa tega celo
ni dovoljeno rezati in nož se mirno
lahko pusti ob strani. Tako je bil strah
za morebitne žrtve pri rezanju odveč.
Miša vzame vilice, s koščkom kruha si
pomaga, vse poteka v strogem redu...
Toda... Kaj neki je to? Zdi se, da ji
usoda nima namena pustiti, da srečno
prestane tako hud dan. Vilice so na-
letele na nekaj trdega. Čudno trdega.
Tako je, da bi se še dalo morda na-
bosti. Miša zardeva in nabada rezan-
ce. Ko si skrivaj malo ogleda ta tuj
element v hrani vidi, da se je na ne-
primerno mesto prikradel zviti košček
časopisnega papirja. Se črke se vidijo.
Brala bi ga že lahko, toda jedla?! O
neužitnosti časopisnega papirja nihče
ne dvomi. »Kar pogoltni, ne bo nič
škodovalo,« sliši v duhu teto Mici. Miša
je še vedno v dvomih. Vendar zbere
ves родитњ. Začne nabadati rezance,
potem se loti zvitega papirčka. Ta je
trdovraten, se ne vda kar tako...
Končno! Samo, da ne pade, ali da ga
ne bo kdo videl! Treba ga je skriti.
Med rezance. Zato nabode še tri, štiri
rezance in nese v usta. Zdaj je vse
skupaj »vkrcano«. Toda dol nekam no-
če. Miša žveči, žveči, toda grižljaj ne
more ostati večno v ustih in tudi ne
zna ga potisniti za zobe, da bi pozneje
izpljunila. Nič, kar pogoltniti bo
treba. Zardela je, davi se rahlo, stvar
se upira, na koncu pa — ah, je že
doli. In zdaj čuti kako potuje po po-
žiralniku. Domovina in čast sta rešeni
in kamen se je odvalil od srca.
Nato se ji je zdelo, da je vse ostalo
kar hitro prešlo. Sladek kompot je
splahnil slab vtis, popoldan preživet »
prijetnem kramljanju tetinega salona
in že je večer tu in odhod.
Na vlaku pa je bilo smeha, ko je Miša
povedala mami o tistem zvitku. Da pa
je zaupala', seveda strogo zaupno, o lasu
v juhi, ki ga je našla in pod vplivom
dobrih naukov tudi pojedla. »Verjetno
se ni počutila zmožna, da bi ga ne-
opazno odstranila,« je na tihem menila
Miša.
Cez nekaj dni — tudi po pravilih
bontona — pride pismo z zaključnimi
rezultati občudovalnih vtisov tet. Žrtev
torej ni bila zastonj, kaj hočete, prvi
nastop v družbi je vselej težak.
Negri Franka
Upravitelj šole,
ki ga kulturno-prosvetno delo na
terenu ne briga
Šolski upravitelj osnovne šole v Li-
bo j ah pri Celju tovariš Suvester Mehtik
ima že od začetka službovanja na našem
terenu zelo škodljive odnose do vsega
kulturnega in političnega dela, poleg
tega pa tudi do posameznikov. Tamkaj
službujočemu učitelju je prvi dan po
nastopu službe dejal, da je tat, ker je
ukradel 500 tablet aspirina. V resnici pa
tablet v taki količini nikdar ni bilo na
šoli.
V predzadnji zimi je nekaj časa po-
magal igralski družini pri režiranju. Do
igralcev je imel tako brutalne odnose,
da ga sploh niso hoteli več v svoje
vrste. Od posameznikov je celo zahte-
val, da mu preskrbijo večerjo. Poleg
tega ima dokaj čudne odnose do naših
socialističnih uredb. Na cerkveni pra-
znik, ki ni bil priznan za pouka prost
d.an, je organiziral šolski izlet.
Zaradi nepravilnega odnosa do dela
je bil že kritiziran in celo predlagan,
da ga premestijo. Takrat je priznal
svoje napake, istočasno pa obljubil, da
se bo popravil in F>okazal pravilen od-
nos do dela. Obljuba je držala samo
nekaj mesecev, tovariš Mehtik je pa
zašel na staro pot. Kot član društva
»Svobode« se v preteklem polletju ni
udeležil nobene odborove seje. Pred
zadnjo sejo je celo dejal, da bo šel na
sestanke le takrat, če bo dobu pismeno
povabilo.
Večkrat je društvo »Svoboda« pripo-
ročilo kontrolo šolskih otrok za časa
kino predstav, vendar brez uspeha; od-
kar imamo lastno kino dvorano, tova-
riša Mehtika ni bilo pri nobeni pred-
stavi in ga tudi ne zanima, če otroci
morda obisikujejo neprimerne filme.
Bolj kot to in gradnja nove šole ga
zanima, kako bi prišel do komfortnega
stanovanja. Izgleda, da ga v Libojah ne
bo nikoli dobil in da ga bo moral po-
iskati kje drugje. Za njegovo bolj so-
vražno kot naklonjeno zadržanje na-
pram naši družbeni ureditvi ga bo tu-
kajšnje ljudstvo slabo nagradilo.
Namesto, da bi tesno sodeloval z
upravo kino podjetja, da bi se za šol-
sko mladino čim večkrat organizirale
posebne predstave, primerne mladini, je
upravniku podjetja dejal, da sedaj niso
■^aki gasi, da bi otroci hodili v kino.
Je mar lahko tak vzgojitelj otrok in
*domišljavi intelektualec« v naši rudar-
ski okolici, ko se naše ljudstvo z vso
silo bori proti vsem paničar jem. To
*^iegovo zadržanje najde odgovor tudi
^ tem, da se ni udeležu nobenih zboro-
vanj in demonstracij, kjer je ljudstvo
obsojalo zločinske naklepe zahodnih ve-
lesil na račun naših narodov.
Zaradi njegovega sovražnega odnosa
do naših r>olitičnih in kulturnih proble-
mov je bü na zadnji seji izključen iz
društva »Svoboda«, posamezniki pa že
tudi zahtevajo, da se ga izključi iz So-
cialistične zveze delovnih ljudi.
Ce je tak učitelj vreden zaupanja na-
šega ljudstva, naj presodi javnost, li-
bojsko delovno ljudstvo ga gotovo ne bo
trpelo v svoji sredini.
Saša.
6. november 1918 v Celju
Dne 1. novembra 1918 je bü konec
trhla stare Avstrije. Nar. svet za Celje
je ta dan na dvorišču mestne vojašnice
pod starim sokolskim praporom zapri-
segel slovenske vojake zvestobi novo
porajajoči se Jugoslaviji. Vojaki in So-
koli so takoj prevzeli straže po mestu
in zastražui tudi vse državne objekte.
Z italijanske fronte so se tiste dni va-
lue skozi naše mesto nepregledne mno-
žice izmučenega in sestradanega av-
strijskega vojaštva različnih narodno-
sti. Tržavno je büo vzdrževati red na
celjski železniški postaji, skozi katero
so neprestano vozüi vojaški vlaki proti
severu. V splošnem je ves ta val mir-
no brez incidentov šel skozi naše me-
sto. Nasüni so bili nekega večera pri
razoroževanju na postaji le madžarski
vojaki, ki so s strojnico streljali na
peron in ubili nekaj stražnikov.
Narodni svet je določu 6. november
za narodni praznik mesta Celja.
Na večer pred praznikom so kresovi
po celjskih gričih in grmenje možnar-
jev z Miklavškega hriba naznanjali
slavnostni dan. Ta dan je büo mesto
Celje prvič odeto v slovenske zastave.
BÜ je lep sončen jesenski dan. Ze zgo-
daj zjutraj so v mesto prihajale ne-
štete množice podeželskega prebivalstva
z vseh strani. Dopoldne je bua po me-
stnih ulicah slavnostna povorka, v ka-
teri je büo več tisoč ljudi Ves dan je
vladalo velikansko navdušenje in vzkli-
kanje novo nastajajoči jugoslovanski
republiki.
Zvečer tistega dne je odšel s svo-
jim odredom na Koroško nadporočnik
Malgaj in zasedel važnejše kraie. Se
ves mesec november so se vrstüi v na-
šem mestu razni dogodki, ki so navdu-
ševali prebivalstvo. M. C.
„Made in ..
in naivnost nekaterih
(Sličica iz trgovine)
Kar ni naše — je boljše. Ta misel
razjeda še vedno tvojo glavo, tebi, ki
si ne želiš napredka in uspehov pri nas.
Saj te poznam. Poznam tvojo prikrito
zlobo, ki jo s kislim nasmeškom pri-
krivaš v svoji malomeščanski duši.
»To ni zame!« praviš, ker ti naš pro-
izvod ni pri srcu, pa čeprav je lep in
naš.
»Joj, tile inozemski artikli so pa zares
lepi. Oh, uvoz, uvoz...« Ce pa ni dru-
gače, pa vzameš tudi domačega, sicer
prezirljivo in hitro, da te kdo iz »boljše«
sredine ne opazi, duša malomeščanska.
Poglej se v obraz, obraz preteklega ve-
ka, nemočen, da bi povrnil staro, po
katerem vzdihuješ — toda zaman. Tvo-
ja revna diiša je ukovana v sedanjost,
iz katere ti ni izhoda. Bolje da sediš
za zapečkom in bereš sanjske bukve,
sicer se preveč osmešiš.
»Pa kaj bi tu. K sosedu, gospodu
svetniku grem, ta ti razume kritiko.
Temu povem, kako je pri nas vse slabo,
nasmejala se bova ob nesposobnosti in
obujala spomine na čase, ko so bili na
obkLsti gospod župan, sposoben človek
s trebuhom in polizano pričesko. Ofi,
zlati časi«.
Zadnjič sem te opazoval, ne zameri
mi, v popoldanskih urah. Se trčila bi
skoraj pri vhodu v trgovino, ker nisi
navajena modernih vrat. Skoraj si padla
in žal bi mi bilo tvojega napudranega
nosu in vsega kar sem kasneje videl
in slišal,
»Nylon ali perlón, prosim!«
»Domačega imamo« odvrne prodajal-
ka, »prosim, izvolite perlón nogavice.
Cena 1000 din, poceni, kaj ne?«
Tvoj obraz je dobil čudno barvo in
čudne oblike.
»Od kdaj pa se pri nas ukvarjajo s
perlonom. Saj to ni mogoče. To je ven-
dar imitacija^ Ne, to ni zame, fino
gospo. Tovarna nogavic Savije. Made
in Yugoslavia. Kje je to? Saj to ni pra-
vi perlón. To vendar ne gre.«
Se trenutek in tvoj stas je odbrzel
na ulico. Fantom je gnal tvoje pleme-
nite ude tja proti starinarnici in kot
neprestan odmev so ti v glavi razbijale
besede »gospoda svetnika«, ki je zvedel
iz zanesljivih virov, da je v paketu ne-
kega »boljšega« znanca, ki ima tudi
znanca v inozemstvu, znanca s čisto
preteklostjo, prispela tudi pošiljka per-
lon-nogavic z oznako »Menuet-Made in
Germany«. In glej, zares, perlón no-
gavice so naprodaj, prave, lepe, nad-
vse dobre, zanesljive in kar je glavno
—■ tuje in še poceni 1400 din. To je
cena. Ce bi stale 3000 din bi bile še
vedno poceni. In tako je tvoja duša
odšla iz starinarnice vesela, zadovoljna
in prepričana o najboljši inozemski
kvaliteti.
»Kako se bo prileglo mojim nožicam,
kako bodo zijali mene, gospo...« je
vriskalo v tvoji puhli, ošabni notranj-
ščini.
Pljunil sem na cesto. Olepševalno
društvo naj mi tega ne zameri in že
bi bil zavil v drugo ulico, da nisem
ugledal »gospoda svetnika«, ki je hitel
naravnost tebi nasproti. Na oglu sta
trčila skupaj, prav tisti trenutek pa
sem tudi jaz zavil mimo in za hip po-
čakal.
»Madame, nogavice z oznako »Me-
nuet-Made in Germany« so izdelek to-
varne nogavic iz Savija, tukajšnji iz-
delek, ki se izvaža v inozemstvo. Ex-
cusez-moi, da vas nisem prej opozoril.*
Se dolgo bom pomnil izraz tvojega
obraza. rçf^
Naročila za
namizne
in stenske koledarje
sprejemamo le do rključno
15. novembra
Celjska tiskarna, Celje
ftferan 6
♦Savinjski vestnik«, dne 7. novembra 1953
Stev. н'
Telesna vzgoja in šport
Prvi športni dan na srednjih šolah
s sklepom Sreta za prosveto in kulturo LRS
je z letošnjim šolskim letom uveden športni dan
■a naših šolah. Na ta dan, ki ga vsaka šola iz-
bere poljubnega dne v mesecu, ni pouka —
■iladina pa ga izkoristi pod vodstvom svojega
profesorskega zbora za športno udejstvovan je,
tekmovanja, izlete ¡td. Z uvedbo športnega dne
je Svet za prosveto in kulturo LRS vsaj za-
časno rešil problem povečanja števila ur telesne
vzgoje v predmetnikih na naših srednjih šolah.
Športni dan naj bi nadoknadil v letošnjem šol-
skem letu tretjo učno uro telesne vzgoje, za
katero je bilo v zadnjih mesecih toliko polemi-
ke T našem tisku.
Na celjskih srednjih šolah je v mesecu okto-
bru le učiteljišču uspelo izkoristiti in organizi-
rati prvi športni dan s svojim dijaštvom. Vse
ostale srednje šole so morale zaradi neugodnega
vremena prireditev odpovedati.
Učiteljišče je izkoristilo svoj prvi športni dan
za atletsko tekmovanje. Kljub poznemu jesen-
skemu času, mrazu in mehkemu tekališču je
prireditev uspela. Dijaki so obvezno tekmovali
le v treh disciplinah — teku na 100 m, skoku т
daljino in metu krogle (poljubno v teku na
1000 m), dijakinje pa v metu krogle in teku na
M m (neobvezno pa v skoku v daljino). Nasto-
pili so vsi dijaki in dijakinje (301) razen tistih,
ki so pouka telesne vzgoje zdravniško oproščeni.
Podrobni rezultati: moški — tek 100 m: De-
beljak 13,2, Gobec 13,2, Pepelnak in Cahuk 13,5.
Skok v daljino — Hudalin 5,06, Gobec 5,05 in
Kužnik 4,90. — Met krogle (5 kg): Hudolin 11.41.
Debeljak 11.08 in Stajher 10,85 m. — Tek 1000 m:
Kužnik 3:03. Gobec 3:04 in Strajher 3:08,4.
V tekmovanju med razredi je največ točk do-
segel IV. a z 234 točkami, sledita pa 111. b z 225
in 11. letnik z 206,5 točkami.
Ženske: tek 60 m — Kumelj 8,8, Zadravec in
Florjan 8,9. — Skok v daljino: Florjan 4.60.
Podpcčan 4,15 in Polutnik 4.10 m. — Met krogle
(4 kg): Florjan 8.65, Kotnik 8,10 in Goric 7,72 m.
V tekmovanju med razredi je največ točk med
dijakinjami dosegel IV. b, in sicer 2639, sledita
pa IV. a z 2570 in IV. c z 2382 točkami.
V skupnem plasmanu pa je vrstni red nasled-
nji: 1. IV. a 2804, 2. IV. b 2734,5. 3. IV. c 2483 in
4. L a 2211 točk.
Organizacija tekmovanja je bila vzorna. Celo-
kupni profesorski zbor je prevzel posle sodni-
škega zbora in se je v vlogi atletskih sodnikov
pokazal prav tako sposobnega kot pri delu v
šoli. Mladina sama pa je bila prav tako zado-
voljna s športnim dnem. Se danes se ustavlja
pred podrobnimi rezultati toga tekmovanja, ki
so objavljeni na šolskih hodnikih, nestrpno pa
pričakuje novega športnega dne v mesecu no-
vembru, kjer se bodo med seboj pomerili т
orientacijskem teku in športnih igrah.
___Nogomet_
DRAGOCENA TOČKA IZ SISKA
Kladivar je proti Segesli iz Siska dosegel ne-
odločen rezultat 1 : 1. Celjani so v tem srečanju
zaigrali mnogo bolje kot zadnje čase doma in
8o zadovoljili s svojo igro številne gledalce. Gol
za Kladivarja je dosegel Kvartič. Kladivar je
imel celo možnost, da bi dosegel zmago, vendar
Posineku ni uspelo realizirati kazenskega strela.
V lestvici hrvatsko-slovenske lige je Kladivar
še vedno na 4. mestu z 8 točkami med 12 ude-
leženci. Vendar je gneča v tej tabeli od 2. do
10. mesta tolikšna, da lahko le en poraz Kladi-
varja občutno potisne k spodnjemu delu — saj
je razlika med temi klubi le za 2 točki.
PRESENEČENJE V ŠTORAH
Nogometaši Kovinarja so v nedeljo na do-
mačih tleh povsem zasluženo odvzeli kandidatu
za 1. mesto Nafti dragoceno točko. V vodstvo je
prišla Nafta že v prvem polčasu po Vajdi, do-
mačini pa so rezultat izenačili 15 minut pred
zaključkom tekme po Kožuhu. Vsi napori obeh
moštev za zmago so ostali brezuspešni. Nafta je
imela sicer več zrelih pogojev za dosego zmage,
ajihovi napadalci pa tudi iz največje bližine
■iso spravili žoge v mrežo. Želeti bi bilo, da bi
mladi nogometaši iz Stor tudi v prihodnjih tek-
mah pokazali toliko borbenosti in volje za
zmago, saj prav pri nogometni igri ti dve stvari
večkrat odločilno vplivata na izid tekme.
CELJANI ZOPET PORA2ENI
Nogometaši ZSD Celja so т Zagorju podlegli
Proletarcu s 3 : 1. Celjanom grozi, da jih bo v
■ajkrajšem času prehitel na lestvici Kovinar iz
Stor. Nič razveseljivo namreč ni, da tako
Celjani kot Storjan¡ bivakirajo na repu tabele
v vzhodni slovenski ligi.
TUDI VELENJCANI PORAŽENI
T Ptuju je Rudar iz Velenja doživel poraz
proti Dravi s 3:1. Tudi Velenjčani se bližajo
počasi na dno tabele v tej slovenski ligi.
KDO BO JESENSKI PRVAK SREDNJEŠOLSKE
LIGE?
Celjske srednje in strokovne šole se tudi т
tem šolskem letu borijo za prehodni pokal Kla-
divarja. V preteklem šolskem letu so bili zma-
govalci nogometaši I. gimnazije. Letos pa si-
tuacija še ni jasna. Od vseh šol ima najlepše
izglede Šola učencev v gospodarstvu, ki je do-
slej dosegla že 3 zmage, čaka pa jo še naj-
težja tekma s favoritom — moštvom I. gimna-
zije, ki bo odločala o jesenskem prvaku te lige.
Rezultati teh tekem pa so sledeči: I. gimnazija
: Učiteljišče — 4:0, I. gimnazija : IKS — 6:0,
SUG : IKS - 3:0, L gimnazija : IKŠ - 2:2.
SUG : IL gimnazija — 1:0, SUG : Učiteljišče
— 3:1, Učiteljišče : II. gimnazija — 2:1. Vrstni
red na lestvici je trenutno naslednji: SUG,
I. gimn., I. gimn.. Učit.. IKS.
RAZNOTEROSTI IN PRESKOKI
Pod tem naslovom je pred dnevi izšla iz tiska
strokovna knjižica tov. Marijana Jeločnika, ki
bo vsaj delno izpopolnila veliko vrzel, ki jo
danes čutimo po naših šolah in društvih po
praktičnem gradivu za telesno vadbo. Knjižico,
ki obsega 94 strani, je avtor razdelil v poglavja:
Vzkoki, razovke in stoje — raznoterosti — raz-
moterosti v dvojicah — preskoki čez orodje —
preskoki s prožno desko — preskoki čez konja
vzdolž in preskoki čez sotelovadce. V posamez-
nih poglavjih pisec lov. Jeločnik s svojim bo-
fatim znanjem podrobno razčlenja posamezne
ažje in težje prvine iz področja akrobatike in
preskokov čez orodje. Za učenje posameznih
prvin navaja pisec metodične napotke v tako
preprostem slogu, ki bo razumljiv slehernemu
čitatelju te knjižice. Poleg metodičnih napotkov
pa knjigo bogati še vrsta risb, ki ponazoruje
učenje tega gradiva. Vso obširno gradivo je
urejeno prav sistematično in bo ta knjižica
lahko služila vsem našim vaditeljem po šolah
in društvih za praktičen pripomoček. — Cena
knjižici je 90 din in je tudi po tej plati lahko
dostopna vsem interesentom. Priporočamo vsem
žolam, učiteljem, vaditeljem v partizanskih dru-
štvih, da si knjižico v najkrajšem času oskrbe.
V Celju ima knjigo naprodaj >Okrajna zveza
društev za telesno vzgojo — Partizan<, Celje,
Slandrov trg 5.
Želimo le, da bi naši strokovnjaki nudili na-
šemu terenu še več strokovne literature iz pod-
ročja telesne vzgoje in športa, ker bi od tega
dela lahko v bližnji prihodnosti bil tudi viden
Bapredek pri metodi vadbe v naših društvih.
__Rokomet_
PORAZ IN ZMAGA CELJA
Večletni rokometni prvaki Slovenije — Celjani
— so v preteklem tednu dvakrat nastopili do-
ma. V prvi tekmi, ki se je vršila med tednom
in za zaklenjenimi vrati Glazije, je moštvo
Svobode iz Ljubljane domačinom prizadejalo
prvi poraz z 12:9 (5:5). To srečanje je poka-
zalo vrsto slabosti v celjskih rokometnih vr-
stah — od organizacijske prirode pa tja do
igralcev samih. Celjski ljubitelji rokometne
igre sploh niso bili obveščeni o tej tekmi. Niti
eden sam lepak has ni opozoril na to tekmo.
Nič čudnega, če se je tekma vršila za zaprtimi
vrati Glazije. Druga slabost pa je bila v tem,
da so domači igralci prihajali na igrišče s 45-
minutno zamudo. Res čudno, da je sodnik še
čakal toliko časa, da se je zbrala na igrišču
domača enajstorica . . . Kakšen vtis zapuščajo
rokometaši Celja gostom — pa ni važno! Sicer
ima baje za poraz domačinov na igrišču največ
»zaslug« vratar Veber Tine, ki je dajal žogam
prosto pot v vrata.
Proti Rudarju iz Trbovelj pa so domačini le
zaigrali resneje, kar nam potrjuje zmaga s
7:4 (3:1). Težak teren je sicer onemogočil lepo
igro. Rudar kljub vodstvu domačinov ni klonil,
saj je v drugem polčasu že dosegel izenačenje
3:3. V tej kritični situaciji pa so Celjani le
pričeli z igro »kot v prejšnjih časih«. Nosilec
vseh akcij je bil prof. Veber, ki je bil tudi
najboljši igralec na terenu. Celjani so do kon-
ca tekme dosegli še 4 gole in s tem pobrali
obe točki. Oba vratarja sta bila v tej tekmi
prav dobra in sta obdržala precej ostrih strelov
na gol. Za domačine so bili uspešni: Veber 2,
Poznik 2, Jezernik, Kuzma in Polutnik pa po
enkrat.
V jesenskem delu tekmovanja bodo naši' roko-
metaši prezimovali na drugem mestu v tabeli.
Spomladi pa bo treba malo resneje in z več
volje in discipline pričeti to tekmovanje.
_Namizni tenis_
v SOBOTO FINALE MOŠTVENEGA TEKMO-
VANJA V NAMIZNEM TENISU
Po razpisu tekmovanja sindikalnih podružnic
v namiznem tenisu, in sicer v merilu Okrajnega
sindikalnega sveta, bo v soboto, dne 7. novembra
s pričetkom ob 15. uri finalni del turnirja za
moške ekipe. V mali dvorani Doma OF (vhod
z vrtne strani nasproti železniške postaje) se bo
za naslov moštvenega prvaka sindikalnih po-
družnic OSS borilo osem moštev. Poleg prvakov
krajevnih sindikalnih odborov iz Žalca (Kera-
mična tovarna Liboje). Rogaške Slatine (Steklar-
na) ter Konjic in Laškega (zmagovalci so tu za
enkrat še neznani) bodo na turnirju sodelovali
še igralci Betona iz Celja. Narodne banke Celje-
mesto. novinarji iz Celja ter Tovarne emajlirane
posode iz Celja. Ne glede na to, da je ta turnir
v okviru sindikalne organizacije, bodo borbe že
v prvih kolih lepe in zanimive, saj v vseh
moštvih nastopajo znani in rutinirani igralci, ki
so za enkrat brez strehe športnega društva.
_Šah_
TURNIRJI CINKARNE
Agilna šahovska sekcija Cinkarne je pred
dnevi organizirala kar dva turnirja, ki sla v
teku. V kvalifikacijski turnir je vključenih 15
udeležencev, v turnirju IV. kategornikov pa je
huda borba za dosego tretje kategorije med 13
rivali.
LEP NAPREDEK CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA
KLUBA
Celjski šahovski klub je v tem letu dosegel
vidne uspehe v raznih tekmovanjih prvenstve-
nih turnirjev celjskega okrožja. Polog tega pa
uspešno razvija notranje organizacijsko delo.
Pred kratkim je zaključil kar dva kvalifikacij-
ska turnirja po 12 udeležencev. V »A« skupini
je zmagal Kitak z 10 točkami, sledijo Kunstek
8 in pol. Borovšek 7 in pol. Božičnik 7. Cerge,
Inkret in Bregar po 6 in pol itd. V »B« skupini
pa je zmagal Sušin z 9, Jagrič V. 1. 8, Sušin V.
II., Jernejšek in Primožič po 7 in pol, Plahutnik
7. Ašič 6 in pol itd. Vsi imenovani so s tem do-
segli normo za IV. kategorijo. Med tem pa je
CSK organiziral turnir IV. kategornikov. ki je т
teku in se igra v dveh skupinah po 12 igralcev.
kultura in krimina
Izrazi, o katerih mnogo govorimo,
mnogo pišemo, a malo, premalo pre-
mišljujemo. Da se ustavim pri izrazu
kultura: Kaj je kultura? Ljubezen in
zanimanje za vse, kar je lepo in ple-
menito. To je lahko lepa narava, knji-
ga, pesem, petje, glasba, slika, in —
če pogledamo globlje, tudi lepo ve-
denje, lepa duša, lepo srce. Kdor se
zanima za vse to, je brez dvoma dober
človek, dober delavec, dober državljan.
Temu bo vse odvratno, kar ni lepo.
Tak človek ne pozna egoizma, stre-
muštva, častihlepja, skratka, je dober,
plemenit, dober tovariš v duši in ne le
po naslovu. Ce bi bili vsi ljudje takega
kova, potem sodišča ne bi imela posla
in kaznilnice bi lahko preuredili v dru-
ge koristne stavbe. Zanimivo je, da
najdeš v kaznilnicah kmeta, obrtnika,
delavca, uradnika. Vsak je več ali manj
vešč v kakem poslu. Uprave jih zapo-
slijo izven službe s telovadbo, športom,
toda za duševno delo jim po večini
ni. V kaznilnici v Lepoglavi so prav
lepe orgije, toda cerkvenega pevskega
zbora ni bilo mogoče sestaviti iz kaz-
njencev, in tudi organista ni bilo med
njimi. Edino nek izdelovalec glasbil jih
je rešil iz zagate. Nehote sem moral
priti do prepričanja, da so v tem domu
po večini, ali morda izključno le taki,
ki nimajo smisla za kulturo, za lepoto.
Ce pogledamo danes kriminalno ru-
briko naših časopisov, bi me zanimalo,
če je eden teh kaznovancev aktiven
član kakega kulturnega društva. Skoro
gotovo ne! Pač pa imajo ti ljudje vse
lastnosti, ki so kulturnemu človeku tu-
je: egoizem, stremuštvo, častihlepje. In
to so lastnosti, ki te privedejo — prej
ali slej — za zamrežena okna. Pred-
vojaška šola ima namen, vzbuditi v
mladini zanimanje in znanje za bodo-
čega vojaka. Kulturna društva pa ima-
jo namen, vzbuditi v človeku ljubezen
in zanimanje za vse, kar je lepo in
plemenito. Vzbuditi, sem rekel. Človek
v duši ni napačen. Napačnega ga na-
redi šele okolje. Marsikateri ne bi kon-
čal v kaznilnici, če bi imel v mladih
letih priliko videti okoli sebe vsaj malo
kulture. Ce pa zraste v duševni in te-
lesni umazaniji, šnopsu in kršenduših,
potem se vedno bolj približuje živali,
kjer vlada sila močnejšega in potuh-
njenost. Kaj lahko prekorači meje in
konča v kaznilnici, ker se je zameril
paragrafom. Mestni človek, polintili-
gent in inteligent pa zasluži vse drugo
kazen, ker se je vrhutega zameril za-
konom kulture, katero je zanemaril.
Lahko bi postal kulturen človek, če bi
se količkaj družil s takimi krogi. Imam
prav ali ne? Ali ni značilno, da med
kaznjenci ne najdeš človeka, ki bi bil
pred kaznijo včlanjen v kaki kulturni
organizaciji.
Življenjsko geslo: človek živi dvojno
življenje. Eno je borba za vsakdanji
kruh, drugo je nekako zasebno živ-
ljenje, posel, ki naredi življenje vredno
življenja. Primeri: Fant na deželi se
poroči. Z veseljem pričakuje potomca.
Sam naredi zibelko, čeprav bi mu jo
brat — mizar naredil zastonj. Toda ne!
Veselje in zadoščenje je v tem, da jo
je naredil sam. In tako naredi v pro-
stem času samokolnico, klopotec in
mnogo drugih stvari. V mestu pa je še
mnogo več prilike, udejstvovati se za-
sebno. Eden zbira znamke, drugi se uči
jezike, tretji se poskuša v risanju, ali
pa čita razne knjige (toda ne Sherlok
Holmesa!) hvaležno je tudi bastlerstvo,.
t. j. nemški izraz za razna deška ročna
dela, slovenskega izraza ne poznam.
To so sami taki posli, ki ti pomagajo,
da za trenutek odvržeš svojo službeno
suknjo, in si sam svoj. Da naštejem
samo nekaj stvari, ki ti naredijo prosti
čas prijeten: narediš polico za knjige,
stojalo za note, ključ za vezna vrata,
montiraš novo električno stikalo, in sto
drugih poslov, ki niso nikaka umetnost.
Zadostil si pa le svojim stremljenjem
in našel zadovoljstvo nad samim seboj.
Opazujmo mladino! Fant dobi kolo.
To mora videti in vedeti ves svet: Po
najbolj obljudenih ulicah dirka in se
v umetnih vijugah izogiba pešcem, ne
da bi zvonil. Naj me svet vidi!
Ali je kolo prevozno sredstvo ali ba-
harija? Ali je takemu dečku že prišlo
na misel, da bi si prihranil nekaj gro-
šev in se v počitnicah podal na kako
potovanje, v kraje, katerih še ne pozna.
Videl bi nove kraje, nove ljudi, nove
značaje, lepoto narave. Imel bi veliko
zadoščenje, ki ne bi stalo premoženja^
Pač pa je treba malo misliti in živeti
bolj po načrtu. Edino naš Sultan živi
brez načrta. In deklice? Ko pridete iz
službe, operete svoje najlonke, skuhate
morda večerjo, greste v kino, na pro-
menado, in kaj še? Vsa čast tistim, ki
spletejo svojemu bratu ali fantu kak
pulover ali rokavice! Toda večno tudi
ne morete plesti. Torej kaj še? Ali ste
si že naredile kak načrt za zaposlitev
izven službe, da zadostite svojim za-
sebnim stremljenjem? Vidite! Takemu,
človeku, ki se zna izven službe pa-
metno zaposliti, ni nikdar dolg čas. Tak
človek tudi nikdar ne pride na nepo-
štene misli.
Konj, vol — prevozi dnevno pred-
pisano količino gramoza in dobi za to
hrano in stanovanje. In ti, človek, iz-
vršiš tudi dnevno svojo nalogo in do-
biš za to hrano in stanovanje, kakor
konj in voL Sedaj pa moraš še sam iz
lastnega nekaj dobrega storiti, da lahko
napreduješ v čin človeka. Rimski cesar
Tit se je držal načela, da mora izven,
službe vsak dan storiti nekaj dobrega.
Ce kak dan ni mogel zabeležiti nič do-
brega, je nezadovoljen i7yaiñi: «iììct».
perdidi!« (Dan sem izgubil!) To je be-
seda kulturnega človeka. Ce bi se sle-
herni držal tega!?
Da, da! Kultura in kriminal! Obe be-
sedi z isto črko! Cim večji bo prvi »k«,
tem manjši bo drugi!... C. R.
Organizacifa visokosolcev v okraju
šoštanj
Zdi se, da je bilo doslej širši javnosti v Gor.
Savinjski in Šaleški dolini malo ali nič znanega
o tem, da smo visokošolci iz teh krajev ustano-
vili v okviru Zveze študentov Jugoslavije svoj
študentski klub, ki se uradno imenuje »Klub
visokosolcev okraja Šoštanj«. Ustanovno skup-
ščino smo imeli 15. avgusta t. 1. v Šoštanju. Po-
vabili smo tudi predstavnike ljudske oblasti ter
zastopnike različnih družbenih organizacij in
podjetij. Udeležba teh je bila sicer bolj skrom-
na. Kot zastopnik OLO Šoštanj je bil navzoč
tovariš Rudolf Mutec, član Sveta za prosveto in
kulturo, dalje direktor tovarne usnja in ljudski
poslanec tovariš Andrej Stegnar, ki je zastopal
OK ZKS Šoštanj, in sekretar OK LMS Šoštanj
tovariš Stanko Ravljen.
Skupščino je vodil študent fakultete za stroj-
ništvo tovariš Darko Glavač kot predsednik ini-
ciativnega odbora. V svojem govoru je obraz-
ložil namen ustanovitve kluba in podal kratek
oris bodočega dela.
V diskusiji so imenovani zastopniki pokazali
za naše delo veliko zanimanje in razumevanje
do mlade inteligence. Z odobravanjem so spre-
jeli besede tovariša Glavača, ki je dejal, da je
ena od pomembnih nalog kluba pomagati pri
reševanju družbenih problemov našega okraja.
Se posebej pa je poudaril, da je klub dolžan
nuditi pomoč socialno ogroženim visokošolcem,
k¡ bodo po končanih študijah pomnožili potreben
visokokvalificirani kader na področju šoštanj-
skega okraja.
Izvolili smo 5-članski izvršni odbor s pred-
sednikom tovarišem Glavačem in 3-članski nad-
zorni odbor. Ker pa je bila večina članov v
jesenskem roku le pri študiju, smo začeli z
delom šele v oktobru.
Pri naših začetnih delih smo naleteli na zelo
pereča vprašanja, na problematiko, ki jo želimo
v naslednjem prikazati tudi naši javnosti.
Statistika o socialno-ckonomskem stanju štu-
dentov ljubljanske univerze in visokih šol daje
v splošnem precej drastično sliko, iz katere je
razvidno, da živi večina študentov v težkih
okoliščinah. Predvsem je pereče vprašanje pre-
hrane. 63% jih ima kosilo in večerjo, samo ko-
silo 29,3%, celodnevni obrok pa le 7,7%. To je
razvidno iz statistike študentskih menz. v ka-
terih se hrani večina študentov. Posledice ta-
kega stanja kaže statistika Zdravstvenega fonda
ZSJ v Ljubljani, ki je v šolskem letu 1952/55
registrirala 9543 obolenj, od tega 226 primerov
obolelih in ogroženih na TBC, 570 primerov bo-
lezni srca, 753 primerov pcšanja vida, 491 pri-
merov želodčnih obolenj itd. Neugodno materi-
alno stanje slušateljev je nemajhen vzrok za te
številke. Med njimi je vštet tudi del članov
našega kluba.
Mnenja smo, da bi s sodelovanjem in poveza-
nostjo s podjetji, posebno pa s sodelovanjem z
OLO v Šoštanju bilo mogoče izboljšati materi-
alno stanje vsaj nekaterim študentom — članom
našega kluba, predvsem pa tistim, ki dosegajo
pri svojem študiju uspeh in so do štipendij
upravičeni. Do sedaj smo se obrnili že na več
strani in skušali seznaniti kolektive podjetij z
našim delom in programom, toda žal moramo
ugotoviti, da smo naleteli le na majhno razu-
mevanje, razen pri OLO, ki je na našo prošnjo
že razpisal nekaj štipendij. Res je, da danes še
ne moremo govoriti b rezultatih našega dela,
toda pripravljeni smo po svojih močeh pomagati
povsod, kjer bi našo pomoč potrebovali, kot je
poudarjeno v našem programu, n. pr. s preda-
vanji, z raznimi tečaji v posameznih krajih, s
poučevanjem in družbeno političnim delom. Želi-
mo pomagati mladinskim organizacijam v okraju,
delovnim kolektivom v podjetjih in družbenim
organizacjam.
Naša organizacija šteje okoli 50 članov, ki
študirajo na različnih fakultetah. Seznam o
strokah, ki jih študirajo posamezni člani, smo
dali na vpogled OLO Šoštanj in OK ZKS.
Pri svojem dosedanjem delu si je izvršni od-
bor kluba mnogo prizadeval, da bi vzpostavil
stike z okrajnimi forumi, s podjetji in družbe-
nimi organizacijami. Vendar ni uspel. Nismo
naleteli pri njih na tisto razumevanje, kot smo
ga pričakovali z ozirom na ugoden odmev z
njihove strani ob naši ustanovitvi.
Z ozirom na to, da okraj Šoštanj ni pasiven —
ima precej močno industrijo — se nam zdi
težko razumljivo, da gleda n. pr. okraj Kočevje
popolnoma drugače na tamkajšnjo visokošolsko
organizacijo in ji nudi v vsakem pogledu vso
pomoč.
Kljub naši dobri volji, da pomagamo pri
dvigu splošnega kulturnega, političnega in druž-
benega nivoja v okraju, no bomo uspeli, če
bomo še vnaprej pri svojem delu in razvoju
zadeli na tako majhen odziv kot doslej.
Sic.
Iz sodne dvorane
TATVINE V STEKLARNI
V HRASTNIKU
Groznik Franc je bil vodja skladišča
Steklarne v Hrastniku. Kot uradna
oseba je v razdobju od začetka 1. 1948
pa do aprila 1953 postopoma vzel v
skladišču Steklarne v Hrastniku okrog
3393 kg izdelkov iz stekla, v vrednosti
okrog 964.546 din. Vse te izdelke je v
60 zabojih, v vrednosti okrog 22.000 din,
ki jih je tudi vzel v skladišču, odposlal
ter prodal v svojo korist, in sicer pred-
vsem Obad D j uru v Zagrebu in še ne-
katerim drugim osebam. Razen tega je
pri tatvini pomagal Jeršin Frančiški,
ko je ta v času od marca 1952 do no-
vembra 1952 vzela iz skladišča z nje-
govo vednostjo 228 kg raznih steklar-
skih izdelkov, v vrednosti okrog 75.669
dinarjev. Repin Anton je Groznik Fran-
cu pomagal pri storitvi kaznivega de-
janja. Kot skladiščnik na žel. postaji
Hratnik je Grozniku obljubil, da ne
bo javu nikomur, če bo Groznik po
železnici odpravljal ukradeno blago.
Tudi mu je obljubil, da bo izpolnjeval
za odpremo ukradenega blaga po ze-
lenci, tovorne liste. To je obljubu tudi
Jeršin Frančiški in v obeh primerih pri
odpremi ukradenega blaga na ta način
tudi pomagal. Obad D j uro je od Orož-
nika kupoval ukradene predmete in jih
dalje razprodaja! Tudi Vastič Miloš iz
Slovenj Gradca je od Orožnika kupo-
val ukradene izdelke in jih dalje raz-
pečaval. Vsi štirje ljudsiki škodljivci so
se te dni zagovarjali pri okrožnem so-
dišču v Celju in bili obsojeni: Groznik
Franc na 8 let in 6 mesecev strogega
zapora, Repin Anton na 3 leta in 6 me-
secev strogega zapora, Obad Djuro na
2 leti in 6 mesecev strogega zapora in
Vastič Miloš na 6 mesecev strogega za-
pora.
PRI ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVA-
ROVANJE STA KRIVO IZPOVEDALA
Zdolšek Anton in Flis Alojz iz okolice
Šentjurja, sta kot priči pred Zavodom
za socialno zavarovanje krivo izpove-
dala glede zaposlitve Cebulin Martina.
Obsojena sta bila vsak na 4 mesece za-
pora.
Uprava CINKARNE CELJEI
Prodofg; Kompletno hladilnico (za vzidati), večjo količino velikih ko-
- zarcev za vlaganje (10 in 51) ter 8 kadi á 4001 za vlaganje
ozimnice. Ogled je mogoč vsak dan od 10 .do 12. ure pri
upravniku DUR Cinkarne Celje, Tovarniška ulica 26. Pi-
smene ponudbe za nakup je predložiti upravi Cinkarne Celje
do 15. novembra t. 1.
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA
T ponedeljek, dne 9. t. m. začne obratovati т
Splošni bolnici Celje ambulanta dermatološkega
oddelka (za kožne in spolne bolezni), in sicer:
za zavarovance dnevno od 15. do 16. ure, za vse
ostale dnevno od 10. do 12. ure.
IŠČEMO kleparsko-vodovodnega mojstra. Nastop
takoj. Samsko stanovanje preskrbljeno. Plača
po tarifnem pravilniku. — Splošno gradbeno
podjetje >Beton<, Celje.
KUPIM dobro ohranjeno sedečo kadico (bano).
Naslov v upravi lista.
PRODAM 1 hektar njive in travnika v ravnini,
ob cesti v Šmartno v Rožni dolini. Naslov Y
upravi lista.
POCENI prodam spalnico, mehak les. Vprašati
Rozman, Tomšičev trg 10.
IŠČEM SLUŽBO hišnice. Naslov v upravi lista.
PRODAM novo spalnico (30.000 din), mehak les.
Naslov v upravi lista.
SOBNO PEC, lončeno, dobro ohranjeno, poceni
prodam. Celje, Plečnikova 9 (Jožefov hrib).
PRODAM RADIO (amaterski, cena 25.000 din).
Naslov v upravi lista.
LONČENO PEC in vago (10 kg) prodam. Dejak
Henrik, Celje, Mariborska cesta 110.
POCENI PRODAM radio >Telefunken< 3-cevni.
Naslov v upravi lista.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 8. 11. 1953: tov. dr. Cerin Jože, Celje, Can-
karjeva ulica 9.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od
sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
KINO UNION, CELJE
Od 5. do 10. 11. 1953: iKRVNA OSVETAc —
ameriški film
Od 11. do 16. 11. 1953: >ZLOCIN V NEVADIc —
ameriški film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljak
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od 10. do 12. 11. 1933: >GLAS V VIHARJUc —
ameriški film
Od 13. do 16. 11. 1953: >POSTAJA UNION< —
ameriški film
Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljak
ob 16,15, 18,15 in 20,15.
Ob rojstvu prvorojenke Kitak Sta-
neta, stroj, stavca Celjske tiskarne
iskreno čestita kolektiv.
RAZGLAS
Da bi se ugotovila in izločila tuberkulozna goveja živina na mestnem področju, bo т letošnjem
•ovembru razpoznavno cepljenje - tuberkulinizacija za vso govejo živino, staro nad 6 mesecev.
Tubcrkulinizacijo bo izvedla ekipa Veterinarskega zavoda Celje na stroške MLO po naslednjem
razporedu:_
Živino mora lastnik pripeljati na najbližje
določeno zbirno mesto in točno ob določenem
času. Tri dni po tuberkulinizaciji bo živina pre-
gledana na istem zbirnem mestu in ob istem
času. Živali, ki bodo pokazale ob tej priliki
znake tuberkulinizacije, bodo vidno zaznamo-
rane.
Kdor bi na kakršen koli način oviral izvedbo
tuberkulinizacije, bo kaznovan z denarno kaznijo
do 3000 din. Upravno-kazenski postopek vodi in
izreče kazen sodnik za prekrške pri MLO Celje.
Oddelek za gospodarstvo in komunal«^
MLO Celje