KULTURNA OPREDELITEV SLOVANSKEGA ZGODNJEGA 
SREDNJEGA VEKA NA OZEMLJU VZHODNIH ALP
PAOLA KOROŠEC
V tem predavanju se želim dotakniti vprašanja posameznih elementov 
materialne kulture vzhodnoalpskih Slovanov oziroma njihovega vredno­
tenja, ki se zelo pogosto veže na kulturni krog zahoda.1
Da bi dobili nazorno sliko, koliko je upravičeno takšno opredelje­
vanje, moramo analizirati te elemente in kulturne momente ter njihov raz­
voj na zahodu in tudi na vzhodu.
Najvažnejši med elementi so okrogle fibule, ki se pojavljajo v obeh 
časovnih fazah kulturnega razvoja karantanskega ozemlja. V literaturi so 
zelo pogosto opredeljene kot karolinške. Včasih menijo, da so import z 
zahoda, včasih pa, da so nastale pod njegovim vplivom.1 2 Emajlirane ket- 
laške fibule se najpogosteje prenašajo v takšno zvezo, in to ne samo v 
komparaciji, temveč jih imajo kot fibule iz raznih germanskih kulturnih 
skupin. Pri tem se ne ozira ne na različnost tehnike, v kateri so izgotov­
ljene in ornamentirane, ne na kronološke razlike, ki so med njimi.3 Drugi 
element, ki se veže z zahodom, je ornamentika na omenjenih fibulah ter 
na luničastih uhanih. Le-tej se pripisuje karakter karolinške epohe. Y kul­
turi te epohe se vidi izvor za omenjene predmete vzhodnoalpskega ozemlja. 
V zvezi s takšnim kulturnim vrednotenjem teh elementov delijo posebno 
nemški4 in avstrijski arheologi5 celo ves slovanski zgodnji srednji vek,
1 Pri tem vprašanju ne jemljemo v ozir starejše literature, temveč se omeju­
jemo samo na to, ki je iz novejšega časa.
2 J. Kastelic, Blejska fibula s kentavrom-lokostrelcem. AV 12—15, 1962—1965 
(1965), 545 sl. (dalje j. Kastelic 1965).
3 Primerjanje, ki ga srečujemo v vseh Dinklage jevih študijah, kot so npr.: 
Frühdeutsche Volkskultur der Ostmark in Spiegel der Bodenfunde von Untersteier­
mark und Krain. MAGW 71, 1942, 17 sl. (dalje K. Dinklage 1942); Frühdeutsche 
Volkskultur in Kärnten und feinen Marken. Kleine Schriften 5, 1945 (dalje K. Din­
klage 1945) idr.
4 A. Strohl, Karolingerzeitliche Reihengräber in Nabburg (Oberpfalz). Germa­
nia 51, 1955. 219 sl.; Isti. Die Reihengräber der karolingisch-ottonischen Zeit in 
der Oberpfalz, Materialen Bayerischen Vorgeschichte für das Bayerische Landes­
amt für Denkmalpflege 4, Kallmünz/Opf 1954, 8.
5 H. Dolenz, Funde aus Kärnten aus dem 7.—11. Jahrhundert. Carinthia I. 150, 
1960. 755 sl. (dalje H. Dolenz 1960/4). H. Mitscha-Märheim. Bemerkungen zum früh­
mittelalterlichen Fundmaterial Kärnten, ibid. 751 »... in den karolingischen 
Friedhöfen von Krungl und Hohenberg in Steiermark...« (dalje H. Mitscha-Mär­
heim 1960/4).

vštevši tu tudi razvoj materialne kulture na dve kulturni fazi, in to na 
karolinško in otonsko.
Kakor smo že omenili, so najbolj pogosto obravnavan tip nakita fibule, 
ki se v grobovih karantanskega ozemlja pojavljajo v raznih izdelavah. Ko 
omenjamo izdelavo, moramo poudariti, da ima za nakit v splošnem ter za 
kulturno in kronološko opredeljevanje za grobove karantanskega ozemlja 
odločilen pomen. Tako razlikujemo med fibulami dve osnovni fakturi in 
eno, ki bi bila prehodna.6 Toda ne glede na njihovo kulturno delitev so do 
sedaj najbolj znane prej omenjene emajlirane ketlaške fibule. Po izdelavi 
so lite iz enega kosa in imajo na zadnji strani pritrjeno iglo in spenjalec.7 
Za razliko od teh so t. i. karantanske, ki so ohranjene v manjšem številu, 
izdelane iz tenke pločevine, okrašene v tehniki odtiskovanja ali tolčenja. 
Ta pločevina je prevlečena na debelejšo ploščo iz druge kovine. Nanjo 
sta pritrjena igla in spenjalec.8
Medtem ko za lite emajlirane fibule nimamo analogije izven ozemlja, 
na katerem se širi ketlaška kulturna skupina,9 najdemo za lahko tehniko 
drugih fibul analogije na zelo širokem področju, ki sega v razne kulturne 
skupine na vzhodu in na zahodu. Res je, da je motiv takšnih fibul, ki se 
nahaja na sprednji strani, od naših različen oziroma da ima neke speci­
fičnosti, kar se mora povezati pač z modo in okusom njihovih nosilcev, ali 
bolje rečeno, s posebnostjo kulturne skupine, v kateri se je razvil. Na pod­
lagi številnih najdb lahko vidimo, da so bile okrogle fibule posebno pri­
ljubljene na področju zahodne Panonije. Ker imajo posamezni predmeti, 
ki se nahajajo v njihovem spremstvu in so istega tehničnega karakterja, 
grške napise, so nekateri znanstveniki mnenja, da izhajajo iz določenih 
delavnic, ki so pod močnim vplivom bizantinske umetne obrti.1 0 1 1 Takšne 
delavnice naj bi bile na področju Panonije v celi vrsti še živečih nekdanjih 
antičnih mest, katera so v svoji sredini dalje gojila veliko število umetne 
obrti,1 1 posebno take, ki so bile v rabi proti koncu antične ere in po njej. 
Njihova aktivnost na tem področju je z ozirom na najdbe segala v Pano­
niji celo v razvito avaroslovansko periodo. Mogentiana in Sopianae se v 
literaturi omenjajo kot centri, ki naj bi izdelovali omenjene fibule.1 2 Tam­
kajšnjim delavnicam se pripisuje izdelava fibul, odkritih v grobovih v
6 P. Korošec. Arheološka slika karantanskih Slovanov — delo v obdelavi (dalje 
P. Korošec. Arheološka slika). Nakazano že pri P. Korošec, Poskus delitve slovanske 
materialne kulture na področju Karantanije, ZČ 15, 1961, 180 sl. (dalje P. Ko­
rošec 1961).
' ibid. 157.
8 ibid. 159.
9 Pri tem ne upoštevamo ketlaške1 fibulat najdenih izven tega ozemlja, kot so 
primeri iz okolice Mainza. južne Bavarske ali zgornjega Palatinata (K. Dinklage 
1942. T. II. sl. 11. 16. 4. 2) ali primeri iz Bosne (J. Kellner, Römische Baureste in 
Ilidže bei Sarajevo, sl. 56), idr.
1 0 N. Fettich, Das awarenzeitliche Gräberfeld von Pilismarót Basaharc. Studia 
Archaeologica 5, Budapest 1965, 94 (dalje N. Fettich 1965).
1 1 Med takšne obrti naj bi se med drugim prištevala izdelava keramike z 
oblikami, ki spominjajo na grške.
1 2 B. Svoboda, Poklad byzantského kovotepce v Zemianskem Vrbovku. Pa- 
mâtky Archeologicke 44. 1953, 67 sl. (dalje B. Svoboda 1963). N. Fettich 1965, 94.

Fenéku in Keszthelyu1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 ter v grobovih s področja Baranije, kot so npr. 
iz nekropole Ellenda I in II, Nagyharsânya,1 4 Pečuja (nekropola iz ope­
karne Lauber)1 5 in druge. Omenjene najdbe so s svojimi grobnimi celotami 
ter s posameznimi elementi v ornamentiki samih fibul kronološko zanes­
ljivo datirane v VII. in segajo do konca VIII. stoletja.1 6 Fettich stoji pri 
kronološkem obravnavanju teh fibul na stališču, da so morale biti, čeprav 
se nahajajo v spremstvu nekih mlajših elementov, izdelane v VIL stoletju, 
tj. pred politično spremembo v avaroslovanski državi.1 7 Za izdelavo nekih 
mlajših primerov, ki so po njem lahko nastali po vzoru omenjenih, po­
stavlja najkasnejšo mejo na prehod v VIII. stoletje. Toda z ozirom na 
spremstveno gradivo, ki je odkrito v grobovih s temi fibulami v nekropoli 
Lauber v Pečuju, lahko domnevamo, da bi mogle celo njihove prve pojave 
seči v VI. stoletje.1 8
Na zahodu je poleg germanske ločne fibule ravno tako priljubljena 
tudi okrogla fibula. Če je izdelana iz brona, je lita, fibule iz zlata in 
srebra, včasih pozlačenega brona, pa so vse izdelane v tehniki vstavljanja 
poldragih kamnov na osnovi, izdelani iz tenke pločevine. Bogateje okrašene 
so celo dopolnjene s filigranom in granulacijo. Pojavljajo se tudi zelo lepi 
primeri, izdelani samo v tej tehniki. Fibule z litimi ornamenti so zelo 
redke.1 9 Od vseh izstopajo fibule, izdelane v tolčeni ali tehniki odtisko- 
vanja, ki predstavljajo v tamkajšnjem kulturnem krogu nov oziroma tuj 
element. Prav te bi zaradi svoje fakture, in kot bomo videli, tudi kronološko 
od vseh fibul zahodnega kulturnega kroga edine prišle v poštev za pri­
merjavo z omenjenimi s karantanskega ozemlja. Takoj moramo poudariti, 
da se ta primerjava ne nanaša na kulturno, temveč samo na kronološko 
vprašanje tega tipa nakita v splošnem.2 0 Med temi naj omenimo kot najbolj 
zanimiv in do sedaj v literaturi najbolj znan primer fibulo iz Mindena na
1 3 J. Hampel. Alterthümer des frühen Mittelalters in Ungarn, Bd. Ill, Braun­
schweig 1905, T. 177, sl. 2, 8, T. 170, sl., 7, T. 171, sl. 1 —4 (dalje J. Hampel 1905). 
A. Alf oidi. Zur historischen Bestimmung der Avarenfunde. Eur. Sept. Ant. 9, 1934, 
T. II, sl. 1 , 3, 1 1 (dalje A. Alf oidi 1934).
1 4 Te grobove poleg groba iz Cselegörcsönya prinaša prvič N. Fettich (N. Fet­
tich 1965, 92 sl.).
1 5 A. Alf oidi 1934, T. I. T. II, sl. 2, 5, 7, 10, 12. 13, 1 5 , 16.
1 6 N. Fettich 1965, sl. 158, 159.
1 7 ibid. 93 sl.
1 8 Kot so npr. spone z živalskim ornamentom ter zapestnice z odebeljenimi 
konci (A. A lföldi 1934. T. Ill, 1-10. 14, 16, 18).
1 9 W. Jenny, Die Kunst der Germanen im frühem Mittelalter. Berlin (1940), 
sl. 46, 47. 53, 55, 56 a, 60, 95, 99 (dalje W . Jenny 1940). J. Werner, Die Langobar- 
dischen Fibeln aus Italien, Berlin (1950), T. 36/c 1 , c 3. c 4, c 6, T. 37—44 (dalje J. Wer­
ner 1950). H. Bott. Bajuwarischer Schmuck der Agilolfingerzeit, Schriftenreihe zur 
bayerischen Landesgeschichte 46. München 1952, T. 5, sl. 4, 7—10, T. 6, sl. 1— 6, 8, 
9, 11—13, T. 7, sl. 1, 2, 4— 8, T. 8, sl. 6— 8 (dalje H. Bott 1952). Werdendes Abend­
land an Rhein und Ruhr, Essen 1956. T. 13, sl. c—i, T. 15 (dalje Werdendes Abend­
land). Das erste Jahrtausend. Kultur und Kunst im werdenden Abendland an 
Rhein und Ruhr, Düsseldorf 1962, Tafelband, sl. 136, sl. 140 a, b, sl. 150, 151, 152 a, 
154 levo zgoraj, sl. 163 a (dalje Das erste Jahrtausend).
2 0 W. Jenny, 1940. sl. 98, 99, 38 zgoraj: H. Bott. 1952. str. 68 in opomba 174.
H. Mülller-Karpe, Archäologische Zeugnisse des frühen Christentums in der Mün­
chener Gegend. Monachium, München 1958, 49 in opomba 125 (dalje H. Müller- 
Karpe 1958).

Saueru.2 1 Na njej (T. 2: 1) je predstavljena na tronu sedeča Marija z Je­
zusom in trije kralji, nad katerimi plava angel. Analogije ima v isti fibuli iz 
Attalensa in v primerih nekih drugih burgundskih nekropol zahodnih kan­
tonov Švice, na katerih so včasih grški napisi.2 2 Datirane so z ozirom na 
razne elemente v VIL stoletje, medtem ko se mlajši primeri, izdelani po 
njihovem vzoru, postavljajo na začetek VIII. stoletja.2 3
Ko govorimo o fibulah zahodnega kulturnega kroga, izdelanih iz tenke 
pločevine, naj omenimo kot zelo karakteristične primere s področja Ba­
varske ter nedavno odkrite z ozemlja Tirinške. Tako sta npr. poleg drugih 
pridatkov v grobu 164 v nekropoli Giesing2 4 ter v Garmischu2 5 najdeni 
brakteatni fibuli, ki predstavljata tri človeške figure (T. 3: 1). Pripisuje 
jima se krščanski karakter.2 6 Bolj izrazita je predstava na fibuli iz groba 
54iz nekropole Inzig (T. 3: 2), s simbolično podobo preroka Daniela.2 7 Za obe 
fibuli med drugim menijo, da so motivi vzeti iz profanih predstav antičnih 
novcev. Te fibule spadajo v čas Agilulfov.2 8
Na področju Tirinške so na nekropoli Kaltenwestheim, obč. Meinigen, 
odkrite fibule ravno tako s predstavami preroka Daniela (T. 2: 2). Ker se 
v teh grobovih javljajo tudi prvi frankovski ter z njimi tudi burgundski 
elementi, so datirane v VIL stoletje.2 9 Če pogledamo postavljeno kronologijo 
zahodnega kulturnega kroga z ozirom na to, da se naše fibule glede teh­
nike izdelave vežejo nanj, zajemajo vsi omenjeni primeri merovinški čas,3 0 
periodo, ki z ozirom na prej omenjene grobove v zahodni Panoniji isto­
časno ustreza avaroslovanski kulturni skupini, tj. avaroslovanski periodi. 
To periodo smo na' podlagi drugih elementov na ozemlju vzhodnih Alp 
opredelili kot I. časovno fazo materialne kulture Karantanije, ki zajema 
dobo od slovanske naselitve do okoli druge polovice VIII. stoletja. To je 
doba širjenja tako imenovane karantanske kulturne skupine.3 1
Drugače kakor omenjene fibule so karantanske fibule tega tipa v glav­
nem omamentirane z raznimi motivi, z različnimi rozetami, z venci pre­
pleta, z ornamenti, izdelanimi z večjimi in manjšimi vzboklinami kot imi­
tacijo granulacije. Ti ornamenti nimajo nobene sorodnosti z drugimi 
okroglimi fibulami te periode v zahodnem kulturnem krogu, upoštevajoč
2 1 Werdendes Abendland, sl. 1 5 .
2 2 Das erste Jahrtausend. Tafelband. 35. H. Zeiss, Trierer Zeitschrift, 1934, 
63; K. Bohner, Die fränkischen Altertümer des Trierer Landes, Berlin 1958, 
Bd. I, str. 106 (dalje K. Bohner 1958).
2 3 H. Bott, 1952, 82 in opomba 218.
2 4 ibid. 81, T. 8, sl. 7; H. Müller-Karpe 1958, 46. T. 5, sl. 2. Najdena je v sprem­
stvu uhanov (Bott H. 1952, 82. T. 13, sl. 3), zapestnice (ibid. T. 16. sl. 6) ter dveh 
jezičkov za jermena na nogah.
2 5 H. Zeiss, Das Heilsbild in der germanischen Kunst des frühen Mittelalters, 
Sitzungsberichte d. Bayer. Akad. d. Wissenschaften 2/8, 1941. 54 sl.; II. Müller- 
Karpe 1958, 46.
2 6 ibid.
2 7 H. Bott 1952, 69 sl. T. 8. sl. 8 .
2 8 ibid. 197 sl.
2 9 G. Behm-Blancke. Neue Funde in Thüringen, Ausgrabungen und Funde 3. 
Berlin 1958. 179. V enem grobu sta najdena dva kulturna sloja in v obeh se na­
hajajo fibule z likom preroka Daniela. Ker se v spodnjem ne nahajajo omenjeni 
mlajši elementi, se predpostavlja, da je upodabljanje lika tega svetnika še starejše.
3 0 za katerega menijo, da traja od 400—751.
3 1 P. Korošec, Arheološka slika, poglavje o kronologiji.

tu tudi fibule iz langobardskih grobišč v Italiji. Če primerjamo ornament 
našib fibul s sorodnimi iz grobišč y zahodni Panoniji, pridemo tudi tu do 
zaključka, da karantanske fibule predstavljajo skupino, ločeno tudi od teli 
vzhodnih primerov.3 2 Predvsem moramo poudariti, da motivi na karan­
tanskih fibulah, če izvzamemo fibule, ornamentirane z vzboklinami, pred­
stavljajo odtise raznih zvitih filigranskih žic, ki dajo vtis cveta. Ta motiv 
je v veliki rabi na uhanih s priveskom v obliki košarice, izdelane v fili­
granu.3 3 Y isti tehniki in z dokaj kombiniranim motivom so okrašene tudi 
nekatere okrogle fibule iz langobardskih grobov v Italiji, ki so datirane 
v VII. stoletje, vendar so v svoji osnovi različne od naših.3 4 Glede na to kot 
tudi na druge momente vidimo, da se takšni elementi vežejo v glavnem na 
tiste, ki jih nahajamo na predmetih starejših period v uporabi na tem 
ozemlju. Tako omenjeni elementi na uhanih s priveskom v obliki košarice 
so na ozemlju Panonije iz V. in prve polovice VI. stoletja.3 5 Ravno tako krasi 
omenjena ornamentika v obliki prepleta na tem ozemlju tudi t. i. čebulaste 
in druge ločne fibule iz poznoantične periode.3 6
Poleg omenjenih fibul na karantanskem ozemlju je do sedaj najdena 
samo ena fibula tega tipa, ki predstavlja človeško podobo (T. i: 1). To je 
fibula s kentavrom-lokostrelcem.3 7 Poudariti moramo, da je fibula brez 
grobne celote, vendar poteka iz nekropole Bled—»brdo«, za katero vemo, da 
ni doživela II. časovne faze kulturnega razvoja karantanskega ozemlja.3 8 
Tudi na tej fibuli imamo opraviti s podobo, za katero lahko domnevamo, da 
ima svoj izvor v antičnem času, ki pa v poznejših stoletjih doživi rene­
sanso. Posamezni elementi pri tej predstavi govorijo za antično osnovo, 
podano v stilno barbarizirani izvedbi,3 9 kot je npr. izvedba lika, dolgi lasje 
in itifaličnost. Ne glede na to, da ima vsa predstava simboličen karakter4 0 
in ne krščanskega, kot so predstave na omenjenih fibulah zahodnega kul­
turnega kroga, jo je po izvedbi ornamentike ter obkrožanja fibule z vencem 
imitirane granulacije treba uvrstiti v isto periodo kot vse do sedaj ome-
3 2 Razlika od naših je v tem. da so te podobne zelo nizkemu cilindru. Zgornja 
plošča ima drugače razporejene ornamente in zelo pogosto se uporablja numiz­
matični motiv v centralnem polju. Ista je le tehnika izdelave.
3 3 To je t. i. omega motiv ali motiv v obliki lire.
3 4 J. Werner, 1950, T. 39, c 20, c 21, na katerih naj bi predstavljal drevo živ­
ljenja.
3 5 A. Alflödi, Der Untergang der Römerschaft in Pannonien, Bd. II, Berlin— 
Leipzig 1924, T. V (dalje A. Alföldi 1924).
3 6 Za centralni del okrogle fibule, ki je bil izdelan iz tenke pločevine (A. Al­
földi 1954, T. I. sl. 4), ki je pri čiščenju razpadla in za katero pravi Alföldi, da 
predstavlja... »lokale Überbleibsel der spätkaiserzeitlichen Presstechnik vor uns, 
die einst in Pannonien blühte« (ibid. 298).
3 7 J. Kastelic, 1963, 545 sl. ter vsa tam navedena literatura in slike.
3 8 W. Šmid, Altslovenisehe Gräber Krains. Carinola 1, 1908, 26 sl. (dalje 
W. Šmid 1908).
3 9 Pri tem treba primerjati kentavre, upodobljene v herbarijih, nastale na 
antični tradiciji, kot je kopija Herbariuma Pseudo Apuleiusa in Antoniusa Musa 
iz VII. stoletja. Ta je predstavljal kopijo rokopisa iz V. stoletja, nastalega po vzoru 
nekega apokrifnega antičnega herbarija za laike. Na začetku karolinške periode 
so se takšni herbariji zelo veliko prepisovali. Tudi ta kaže vse odlike stila Ada 
skupine. Tu predstavljeni kentaver ima ravno tako dolge lase [Werdendes Abend­
land, 184/305. — Das erste Jahrtausend. Tafelband 28 (259—162)].
4 0 Verjetno je kot »centaurus medicinalis«, ki daje zdravje ali telesu ali duši.

njene. Medtem ko so o izvoru zahodnih primerov različna mnenja,4 1 lahko 
našo fibulo, ker ima isti karakter izdelave kot vse druge fibule karantanske 
kulturne skupine, štejemo za domače delo. Po svoji predstavi je stilno 
dokaj sorodna s fibulo iz Keszthelva, ki ima upodobljenega orla, nad ka­
terim je človeški lik kot barbarizirana predstava imperatorske podobe, 
ki je bila karakteristična na novcih in posebno na medaljonih.4 2
S prehodno fazo na našem ozemlju se fibula karantanske skupine do­
kaj spreminja. Y uporabi so v večini fibule z manjšini premerom. Tudi 
tehnika izvedbe se menja. Izdelujejo se iz debelejše pločevine, in to iz 
enojne4 3 ali pa dvojne, s precejšnjim prostorom med obema površi­
nama.4 4 Ornament je ali odlit z odlivanjem same fibule ali je izdelan v 
tremolir vrezu, ki posnema po vsej verjetnosti tehniko tavsiranja ali odtis 
filigranske žice. Na sami fibuli se namesto v sredini vstavljene steklene 
jagode pojavlja polkroglasta vzboklina; ta vzboklina se z razvojem fibule 
tudi povečava.4 5 Zanimiva je motivika, ki dobi sedaj že izrazite krščanske 
simbole, kot so križ, drevo življenja, ptica, orel in podobno.4 6 Križ je pri 
naših primerih tako stiliziran, da je vsak krak na koncu razčlenjen, rekli 
bi v obliki »lilije«. Čeprav se takšen ornament nahaja na naših dvoramnih 
fibulah,4 7 ki so karakteristične v zahodnem kulturnem krogu za burgundske 
grobove VIL stoletja, so te brez tega motiva.4 8 Te fibule so bile po vsem 
sodeč na ozemlju vzhodnih alp zelo malo časa v uporabi. Glede na pri­
datke v grobovih se pri nas pojavljajo na koncu karantanske skupine in 
prenehajo z uporabo emajliranih predmetov.4 9 Ravno tako kot dvoramne se 
tudi niso obdržale fibule manjšega premera, temveč se s tehničnim razvojem 
tudi fibule končno odlivajo in ornamentirajo z vlaganjem emajla. Upo­
rablja se v glavnem velikost, ki je bila v navadi že v karantanski skupini. 
Simbolični motivi, ki se začenjajo v prehodni fazi, pridejo še bolj do iz­
raza, in to ne samo na fibulah, temveč tudi na uhanih, ki imajo privesek, 
oblikovan kot lunulo. Tako se poleg križa, simboličnih ptic (orel, golob ali 
pav) (T. 4: 6), drevesa življenja pojavljajo tudi kompozicije, kot so pred­
stave preroka Daniela z levi (T. 2: 2), ptica z ribo v kljunu, ali portreti 
ter posebno priljubljena predstava štirinožne živali z glavo obrnjeno na-
4 1 Medtem ko Bohner pripisuje fibulo iz Mindena neki delavnici v Sredozemlju 
(Böhner 1958, 106), jo ima Hussong za domač izdelek (L. Hussong, Die Magierfibel 
aus Minden im Rheinischen Landesmuseum zu Trier. Vierteljahrblätter der Tri­
erer Gesellschaft f. nützl. Forschungen 4. 1958, 21 sl.).
4 2 J. Hampel, III, 1905, T. 170, sl. 2.
4 3 Kot so npr. fibule iz Sv. Egidija, W. Modrijan, Die Frühmittelalterfunde 
(8. bis 11. Jhdt.) der Steiermark, Schild von Steier 11, 1963, sl. 13 (dalje W . Modri­
jan 1963); — iz Förka, K. Dinklage, Zur Vor- und Frühgeschichte des Gailtales, 
Funde aus Förk von der Latènezeit bis zu den Ottonen, Carinthia I 145, 1955, 
T. II, sl. VIII/2 itd. (dalje K. Dinklage, 1955). '
4 4 ki jih avstrijski arheologi imenujejo »Kapseln« (Modrijan 1963/11, 75 sl.). 
Ena od takšnih fibul je najdena tudi v nekropoli Bled—Pristava II v grobu 107 z 
obročki s S pentljo in kvačico na konceh.
4 5 W. Šmid, 1908, T. III., sl.l; P. Korošec, 1961, T. II, sl. 8.
4 6 ibid. T. II, sl. 6. 7, T. Ill, sl. 1 idr.
4 7 ibid. T. I. sl. 10. A. Valič, Staroslovansko grobišče na Blejskem gradu. Si­
tula 7, 1964, T. XVII, sl.l, T. XLXIX, sl.l (dalje A. Valič 1964), ter drugod.
4 8 J. Werner, 1950. T. 45—48, T. b, sl .D 5, D 20, D 27—28, D 35, D 38. D 40, str.63.
4 9 V tej tehniki se ne pojavljajo.

zaj ali pa z vzdignjeno glavo in repom (T. 4: 3—5). Med njimi pa zapažamo, 
da se tudi omenjeni ornament v obliki »lilije«, čeprav stiliziran, vzdržuje 
naprej. Vsi ti motivi, razen zadnjega, živalski, portreti in kompozicije pre­
življajo določen razvoj, in to prav pri onih, ki srečujemo na fibulah pre­
hodne faze. Bolj stilizirana kot prej je predstava drevesa življenja, ki je 
v mnogih primerih pod močnim vplivom predstave motiva »lilije«.5 0 Pri 
drugih rastlinskih predstavah so podani listi in cvetovi, ki zelo pogosto 
spominjajo na stolčene liste na raznih kovinskih predmetih, ki izvirajo iz 
raznih depojev in za katere menijo, da potekajo iz panonskih delavnic. 
Prav tako najdemo na teh predmetih tudi ornament, ki spominja na na­
šega v obliki »lilije«.5 1 Iz teh razlogov in že omenjenih momentov bi težko 
sklepali, da se je ta ornament uveljavil na našem ozemlju v zvezi z dvo- 
rarnno fibulo oziroma z zahoda.5 2 Pri tem moramo tudi upoštevati upodab­
ljanje krakov raznih križev, ki se v osnovi na koncu pahljačasto širijo in 
so karakteristični za srednje Podonavje oziroma panonsko nižino.5 3 Ta 
oblika bi mogla imeti svoj izvor v trikotastih končnicah krakov križev, ki 
so na koncu zaokroženi z majhno plastično kroglico. Tak je npr. križ v 
75. grobu Krungla. Ne glede na te momente je sam motiv v obliki » lili ji- 
nega« cveta značilen kot ornament na predmetih panonske nižine.5 4 Tu 
mislijo, da je treba iskati njegov izvor na vzhodu,5 5 odkoder prihajajo celo 
nekatere oblike nakitov.5 6 Iste motive nahajamo tudi kot okras na posamez­
nih frankosaksonskih evangelhrijih iz IX. stoletja.5 7 loda danes ti motivi 
niso znani na zahodu v toliki meri, kot jih najdemo na področju pa­
nonske nižine in kjer so daljšo dobo v uporabi. Poleg tega se postavlja tudi 
vprašanje njihovega izvora na zahodu.
Kompozicijske predstave na našem ozemlju moramo pripisati krščan­
skemu vplivu. Tako je treba predstavo preroka Daniela z levi pripisati 
čaščenju svetnikov iz stare zaveze in prvih mučenikov, ki je v tej kakor 
v prejšnji periodi v navadi na področju severno od Alp.5 8 Pri tem moramo 
omeniti, da tudi na področju Panonije nahajamo fibule z motivi iz stare
5 0 Pod tem vplivom je ta motiv podan na uhanih, na obrobnem pasu na fi­
bulah, tako na fibuli preroka Daniela, na fibulah iz Šmohorja, (P. Korošec, 1961, 
T. VII, sl. 5. Dolenc 1960/4, sl. 6/4, 11) itd.
5 1 B. Svoboda, 1963, sl. 22, dokaj kompliciran.
5 2 Ne samo da te fibule nimajo podobne ornamentike kot fibule iz burgund­
skih grobov (primerjaj navedene primere pod opombo 48), temveč je tudi ni na 
fibulah v tirinških grobovih (Behm-G. Blancke, T. 23, sl. a).
5 3 J. Hampel. II, 1903, sl. 58, 68, 65—67, 1010. J. Korošec, Staroslovanska gro­
bišča v severni Sloveniji, Celje (1947), sl. 25 (dalje J. Korošec 1947).
5 4 J. Hampel, II, 1905, sl. 1895—1896. 1898, 1901, 1910—1912, 1914—1915. Y pre­
drti tehniki naj navedemo samo ibid. sl. 1767. 1768, 1770, 1773—1774, 1779, 1783 do 
1788, 1797, 1802, 1804, 1806—1808, 1810, 1812. 1821—1826, 1832 itd.
3 5 Kot so npr. posode iz Nagv-Szent-Miklósa. ibid. Ill, T . 289—294, 298— 299, 
504 itd.
5 6 Gy. Laszló omenja posamezne luničaste idiane, ki so nastali v helenističnih 
delavnicah Sirije ter so po bizantinskih mojstrih dospele v Panonijo. Ker mi delo 
ni dostopno, jemljem po B. Svobodi 1963, 79.
5 7 Das erste Jahrtausend II, sl. 229, 250.
5 8 Verjetno, da ti motivi prodirajo sem z misijonarji z vzhoda. O njih vemo, 
da so bili zelo aktivni že za časa sv. Severina. Takšni motivi so v nasprotju z mo­
tivi s področja Frankovske. Pripadajo novi zavezi in jih je treba verjetno povezati 
s koptskim vplivom, ki preko sev. Italije prodira na zahod.

zaveze.5 9 Toda tudi ti liki delajo vtis barbariziranega stila, kar se npr. jasno 
vidi na neproporcionalni upodobitvi človeške postave, kot je npr. na fi­
buli iz Pera ve.6 0 Tudi ta lik kaže med drugim v svojem podajanju sredo­
zemski karakter. Res je, da najdemo podoben karakter, predvsem romanski, 
za katerega bi bilo bolje reči antični, tudi na likih, predstavljenih v raznih 
evangeTarijih in kodeksih, izdelanih v številnih samostanih na zahodu,6 1 
kjer so se, toda zelo redko, izdelovale tudi fibule, kot je fibula iz Biira- 
berga.6 2 Y primerjavi z našimi so takšne fibule izrazito ikonografske,6 3 
medtem ko imajo naše tradicijo v t. i. numizmatičnem tipu vzhoda6 4 
(T. 4: 9—10). Že pri teh starejših primerih se zapaža določen barbarizirani 
stil z ozirom na antične predloge, ki so jim bile vzor.6 5 Isti barbarizirani 
stil, čeprav v nekoliko blažji meri, ki se kaže prav v neproporcionalnem 
podajanju človeških postav, zasledimo tudi na fibulah prehodne faze na 
našem ozemlju, za katere lahko domnevamo, da niso delo domačih obrtni­
kov.6 6
Na koncu se zopet povrnimo k zahodnemu kulturnemu krogu, in to pe­
riodi, ki bi ustrezala času, ko se v karantanskem kulturnem krogu začenja 
t. i. prehodna faza.
Za kulturni razvoj te periode je zelo velikega pomena, kakor to po­
udarja Steinbach, da je »vir inluster, dux Austrasiorum Pippinus singu­
larem obtenuit principatum« in postal »Princes Francorum« kot ustano­
vitelj karolinške dinastije,6 7 podpiral anglosaksonsko misijo na področju 
Avstrazije. Po zmagi nad Nestrazijo ter po Karlovi zmagi pri Poitiersu 
732. leta se ta vpliv širi z mejami frankovske države. Do največjega kul­
turnega razvoja pride le pod Karlom Velikim. Za razliko od merovinške 
periode, v kateri so na tem področju delovali iroškotski tavajoči menihi, 
se sedaj uveljavlja anglosaksonska-rimska misija, ki utrdi frankovsko cer-
5 9 Arh. Ért. 22, 1902, 39. J. Hampel meni kot za druge, da spadajo v IV. sto­
letje (J. Hampel, 1903, I, str. 503).
6 0 P. Korošec, 1961, T. VII, sl. 5.
6 1 Das erste Jahrtausend I, 412 sl.
6 2 H. Müller-Karpe, Die Emailscheibenfibel von Büraberg bei Fritzlar. Schrif­
ten zur Urgeschichte 2, Hessisches Landesmuseum. Kassel — Marburg 1949. 31; 
glej P. Korošec, 1961, opomba 238.
6 3 in katero lahko primerjamo z medaljoni na Tassilovi kupi ali pa s podob­
nimi na insularnem evangelariju iz Echternacha (Das erste Jahrtausend II, T. 282, 
str. 62, T. 234— 237, str. 55).
fwZe J. Hampel je prišel do zaključka, da so fibule z numizmatičnim od­
tisom na tem področju zelo priljubljene in da se navezujejo na antiko. Predvsem 
prevladujejo upodobitve z denarji in medaljoni iz IV. stoletja. V ta namen se 
uporablja avers in revers. Te fibule stoje paralelno s fibulami s podobnimi upo­
dobitvami iz merovinške periode na zahodu, samo s to razliko, da so iste monete 
tam uporabljene pri kovanju triensov in solidov, ki imajo po navadi nečitljive 
nadpise. J. Hampel. 1905, I, 331, sl. 836, sl. 72, sl. 1510, 1511.
6 5 Posebno je ta očiten na fibuli iz Fenéka, kjer je podana scena ubijanja lint- 
vurma — zmaja, čigar vzorec je treba po Hampelu iskati v antičnih scenah (ibid, 
str. 502), ter na fibuli iz Keszethelva. Tu so uporabljeni poleg lika tudi vsi atri­
buti, karakteristični za prikaz pokojnega vladarja ali ki istočasno verjetno pred­
stavljajo simbole krščanstva, kot sta orel in palma (ibid. A. Alf oidi. 1937, 295).
6 6 Pri nas je treba najprej upoštevati fibulo iz groba 86 z blejskega gradu. 
(Obdelano v poglavju o fibulah. P. Korošec. Arheološka slika. A. Valič, 1964, 
T. XVII. sl. 9).
6 7 Werdendes Abendland. 133.

kev in preko nje in njenih centrov — samostanov — daje novo podobo 
kulturnemu razvoju zahodnega kulturnega kroga.6 8 V tem času se uveljav­
ljajo nove umetniške panoge. Slišimo sedaj o arhitekturi, slikarstvu. Pri 
tem se posebna pozornost daje stenskemu slikarstvu ter okraševanju knjig, 
medtem ko zlatarstvo izdeluje razne sakralne predmete, kot so relikvhriji, 
prenosni oltarji ter predmeti velike vrednosti. Umetne obrti drobnih pred­
metov za širšo uporabo ne srečujemo več v toliki meri kot v prejšnji pe­
riodi.6 9 7 0 Ohranjenih predmetov te vrste imamo relativno omejeno število, 
ker pod pritiskom krščanstva preneha navada, dajati pridatke v grobove 
srednjeevropskega centralnega področja karolinškega cesarstva. S tega ob­
močja imamo samo slučajne najdbe. Nasprotno tem momentom se izven 
omenjenega območja, tj. na vzhodu dalje pojavljajo predmeti v grobovih, 
kjer je navada, da se dajejo pridatki, ki se nanašajo na nošo, še vedno v 
uporabi.™ Takšni predmeti karolinškega izvora so v glavnem ostroge, ki 
so več ali manj ornamentirane, spone, okovje za pasove, meči in od nakita 
uhani in zapestnice.7 1 Ornament na njih je upodobljen pod močnim vplivom 
insularne umetnosti, ki ima v VILI, stoletju vodilno vlogo, kot to Werner 
poudarja, v krogu umetniškega ustvarjanja pri Germanih karolinškega 
cesarstva.7 2 V ornamentalnih poljih omenjenih predmetov so liki skrčenih 
štirinožnih živali, katerih glave so nazaj zvite ter vrat in kolki naglašeni s 
posebnimi spiralnimi ornamenti (T. 4: 1, 2). Takšni živalski ornamenti, v 
osnovi prepleteni, so karakteristični za okovje pasov in za nakit, kot so 
uhani in drugi predmeti.7 3 Na ozemlju naše države pripisuje Werner tej 
umetni obrti in tej periodi pri svoji obdelavi najdbe iz Mogorjela, pred­
mete iz Boršta pri Go jačah.7 4 Toda z ozemlja Karantanije z ozirom na šir­
jenje njenega kulturnega kroga tej periodi lahko prištejemo najdbe, kot so 
fragment ostroge z Gradišča nad Bašljem,7 5 ter verjetno streme iz Urlake 
na Osojskem jezeru in ostroge iz Beljaka Alt-Lind. 1 i predmeti so orna- 
mentirani, razen fragmenta ostroge z Gradišča nad Bašljem, v tehniki tav- 
širanja, tehniki, karakteristični na zahodu za periodo pred karolinškim 
časom ter za njegovo bolj zgodnjo fazo.7 6 Od mečev, ki bi časovno spadali 
v to periodo, lahko omenimo s področja Koroške meč iz Granilacha,7 ' ki po 
Peterspnovi skali predstavlja tip H.7 8 Datirajo se v prvo polovico IX. sto­
letja in veljajo kot nordijski ali t. i. kontinentalni tip, ki bi mogel biti iz-
6 8 ibid. 145 sl.
6 9 Das erste Jahrtausend I, 430 sl.
7 0 J. Werner, Ranokarolinška pojasna garnitura iz Mogorjela kod Čapljine 
(Hercegovina), Glasnik Zemaljskog Muzeja u Sarajevu, 16, 1960—1961 (1961), 236.
7 1 ibid. T. I, sl. II.
7 2 ibid. 240.
7 3 ibid. sl. 3.
7 4 ibid. sl. 5/1—4.
7 5 J. Kastelic, Najdbe zgodnjega srednjega veka v Gojačah pri Gorici, ZČ 
6—7 (Kosov zbornik) 1952—1953, sl. 16, 17/c.
7 6 H. Dolenz. 1960/4, sl. 7/3, 1 .
7 7 ibid. 746, kjer navaja dva meča s področja Koroške. Razen za primer iz 
Gramilacha (ibid. T. 7, sl. 2 a, b) za drugega ne prinaša ne imena najdišča in tudi 
ne slike.
7 8 J. Petersen, De norske Vikingesverd, Kristiania 1919, 99 sl. (dalje J. Peter­
sen 1919).

delan v neki delavnici v Porenju.7 9 S področja Štajerske je meč iz Hohen- 
berga,8 0 ki po Petersenovi skali spada v tip X8 1 in predstavlja bolj razvito 
obliko. Izvora naj bi tudi ta bil kontinentalnega.8 2 Sodeč po ostalih pri­
datkih. najdenih v tem grobu, bi meč sodil v konec prve polovice ali v 
sredino IX. stoletja.
Vse te omenjene najdbe na ozemlju Karantanije predstavljajo tuj 
element in z ozirom na druge slovanske predmete lahko trdimo, da niso 
imele nobenega vpliva na razvoj materialne kulture tega ozemlja. Mogoče 
vplivu zahodnega kulturnega kroga, ki ga srečujemo v prehodni fazi, lahko 
pripišemo edini ornament v obliki prepletenega vozla na nekaterih manjših 
fibulah,8 3 ki je značilen za knjižno ornamentiko8 4 ter bolj ali manj posrečeni 
odtis križa ravno tako na majhnih fibulah.8 5 Ta zadnja se v ketlaški sku­
pini pojavlja samo na enem tipu fibul, ki je izdelan vedno z belim celičnim 
emajlom.8 6 Čeprav analogij s podobnimi predmeti v zahodnem kulturnem 
krogu ni, oba elementa na ozemlju Karantanije nista posebno priljubljena 
in sta v uporabi zelo kratek čas.
Ce na koncu povzamemo vse momente, ki smo jih pri tej ana­
lizi dobili, lahko trdimo, da moramo razvoj umetne obrti na področju 
Karantanije imeti za izraz tozadevnega umetniškega neprekinjenega 
ustvarjanja, ki so ga pokazali skozi obe fazi njeni nosilci oziroma 
karantanski Slovani. Posamezne analogne elemente med karantanskim 
in zahodnim kulturnim krogom, kot je npr. uporaba okrogle fibule, 
pa je treba pripisati vplivu antike.8 7 Ta je kot na zahodu tako tudi na 
vzhodu bila tako močna, da je lahko kot daleč bolj razvita, uveljavljala 
posamezne elemente, kot so posamezne oblike in med drugim tudi posamezne 
tehnike okraševanja, kot je tehnika filigrana in granulacije, samo s to raz­
liko, da na zahodu pridejo ti elementi v uporabo kot izraz prefinjenega 
tehničnega ustvarjanja, ker so bile izčrpane vse možnosti v tehniki odli­
vanja. Na področju Karantanije pa ta tehnika predstavlja končno fazo raz­
voja, katerega začetek lahko postavimo na konec antične periode. Tu v 
slovanski periodi predstavlja že njeno dekadenco, kar se kaže v njeni rusti­
kalni izvedbi. Y prehodni fazi se prekine in se končuje z odlivanjem pred­
metov, tehniko, ki stoji v neposredni zvezi z notranjim gospodarskim in 
z njim tudi z družbenim razvojem. Čeprav so ta dogajanja stala delno pod 
vplivom zahodnega družbenega razvoja, karakter umetne obrti, lahko re­
čemo, ostane, kakor smo videli, še vedno toliko svojevrsten, da ne moremo 
zaradi politične priključitve Karantanije frankovskemu cesarstvu tudi v
7 9 ibid. 89 sl.. 99 sl. H. Arbman, Schweden und das karolingische Reich, Stock­
holm (1937), 222 (dalje H. Arbman 1937).
8 0 Omenja se tudi en meč iz Kriigla. ki je propadel. W. Modrijan 1963/11. 64.
8 1 J. Petersen. 1919, 138.
8 2 H. Arbman 1937, 227.
8 3 Kot je npr. na fibuli iz groba Vlil iz Förka (K. Dinklage 1935. T. II. sl. 
VIII/2 in dr.).
8 4 Das erste jahrhundert II, sl. 227, 284 itd.
8 3 kot je na primer iz groba 9 iz nekropole Bled— Pristava II (neobjavljeno).
8 8 K. Dinklage 1942. T. II. sl. 16. 17. Isti 1935, T. I. sl. IV/2.
8 7 Kar je razvidno, da ,je med germanskim materialom pred selitvijo ne 
najdem o."^

um etnosti p red v sem drobn ih pred m eto v gov oriti o k aro lin šk i p erio di, k a ­
rolin šk i u m etn osti in podobn o. Š e m a n j b i u strez al tu n az iv oto n ska p e­
riod a za n asle d n je ob do b je, k i v k u ltu rn em pogledu p r ip a d a b elobrdski 
k u ltu rn i sk u p in i.
RÉSUM É
Détermination culturelle du haut Moyen Age slave des régions 
des Alpes Orientales.
Peut-on considérer certains éléments du haut Moyen Age du cercle culturel 
slave des régions des Alpes Orientales comme le produit de l’art carolingien, et 
peut-on diviser cette période en une phase carolingienne et une phase othonienne? 
C ’est la question que l’auteur pose dans cet article. Puisque la litérature scienti­
fique portant sur le problème traite toujours de la fibule ronde et de la techni­
que de l’émail, l’auteur passe à l’analyse des phénomènes analogues dans les dif­
férents cercles culturels, analyse qui détermine chronologiquement ces éléments 
des Alpes Orientales.
On trouve ces fibules rondes, faites de tôle fine et portant différents motifs, 
dans le cercle culturel de l’Est comme de l’Ouest. Elles sont caractéristiques sur­
tout pour les nécropoles de la région de Pannonie (Fenék, Keszthely, Eilend I, II, 
Nagyharsa ny, Peeuj — briqueterie Lauber etc.) et se déploient autour des centres 
antiques des orfèvreries encore actives (Mogentiaua Sopianae etc.). Les artistes 
de la première phase avaro-slave, considérés comme ayant subi une forte in­
fluence byzantine, fabriquent parm i tous les bijoux des fibules rondes aussi, qui 
sont très sem blables par la technique employée, à l’élaboration des fibides de la 
première phase culturelle de Carantanie. D ’après les autres objets mis dans ces 
tombes, on considère qu’elles furent élaborées au VHème et au début du V lIIem e 
siècle. L ’auteur pense pouvoir dater certains objets du Vlème siècle déjà. Les orne­
ments du médaillon central sont de caractère numismatique, pris des monnaies 
antiques.
A côté des fibules typiquement germaniques, on trouve à l’Ouest en même 
temps des fibules semblables, mais décorées de motifs purement chrétiens. D’où 
proviennent ces dernières? Certains archéologues les considèrent comme des pro­
duits fabriqués par des ateliers indigènes, mais certainement sous l'influence du 
Sud. D ’autres cherchent leur origine d’après les inscriptions grecques, dans certains 
centres industriels de la Méditerranée, qui furent sous l’influence directe de B y­
zance. Ces fibules ont été datées également du VIIèm e siècle.
Les fibules trouvées dans les tombes en Bavière et en Thuringe, ornées de 
scènes inspirées de l’Ancien Testament, sont classées de la même période.
Selon la chronologie du cercle culturel de l’Ouest, ces fibules datent de 
l’époque mérovingienne qui est parallèle à la période avaro-slave en Pannonie. 
Sur le territoire de la Carantanie, cette époque correspond à la première phase 
de l’essor matériel, et comprend l’époque de l’occupation du territoire, jusqu à la 
seconde moitié du V fflèm e siècle — c’est la période de l'extension de la civilisation 
appelée carantanienne.
Les fibules de cette région sont différentes des fibules mentionnées plus 
haut. Elles ont des ornement en forme de rosettes, des impressions de torsades, de

couronnes perlées, qui imitent les granulations. Ces ornements n’ont aucune ana­
logie avec les décorations des fibules toruvées à l’Est et à l’Ouest des Alpes Orien­
tales. 1 1 faut chercher les origines de ees fibules dans l’orfèvrerie qui était déve­
loppée à la fin de la période antique sur le territoire correspondant au Sud du 
Danube, où les Slaves étaient installés. L ’ornement comporte parfois aussi des 
figures humâmes, par exemple la fibule décorée d’un centaure qui représente un 
produit d’origine antique, mais barbarisé. Ces scènes avaient même un caractère 
symbolique. Selon la technique de fabrication, toutes ces fibules représentent le 
travail des ateliers indigènes.
La phase transitoire d’essor culturel de Carantanie apporte un changement 
considérable à la forme de la fibule. Elles sont alors de plus petites dimensions et 
ont la partie centrale un peu soulevée. Les motifs sont désormais à caractère 
chrétien. A ce moment apparaissent les fibules à deux branches, qui ont le ca­
ractère spécifique des tombes de Bourgogne au VIIèm e siècle. Mais cette sorte de 
fibule ne se conserve pas longtemps sur le territoire de Carantanie, car elle est 
repoussée par l’apparition d’objets décorés en émail. De même, les autres fibules 
ne sont plus fabriquées après l’apparition des techniques de fonte. Dans la nou­
velle phase culturelle, on retrouve des fibules de plus grandes dimensions, mais 
désormais elles gardent les parties centrales soulevées. Les scènes représentées sont 
alors purement chrétiennes, par exemple des motifs de diverses plantes, des ani­
m aux et des figures humaines. Avec les motifs symboliques de l’ancienne phase, 
qu’on retrouve sur les objets pannoniens, sont aussi répandues les compositions 
de l’Ancien Testament, comme par exemple la représentation du prophète Daniel. 
La façon de présenter les figures qui ont une marque romaine, c’est-à-dire antique, 
forme un style barbarisé.
En excluant les motifs purement chrétiens qui sont liés à l’extension du Chri­
stianisme sur le territoire des Alpes Orientales et vers le Nord, il faut chercher les 
origines des autres motifs également à l’Est, comme pour certains éléments du 
cercle culturel de l’Ouest. A l’Ouest les représentations humaines ont un caractère 
iconographique; par contre, les représentations analogues sur les fibules du ter­
ritoire de Carantanie gardent la tradition du type numismatique.
A l’époque de la nouvelle phase culturelle du territoire de Carantanie. c’est-à- 
dire à l’époque de la progression de la civilisation köttlach à l’Ouest, commence la 
période carolingienne. Elle a subi une forte influence anglo-saxo-romaine dans le 
domaine de l’orfèvrerie. Désormais, pendant cette période, selon les découvertes 
faites dans les tombes, on s’aperçoit que la production de petits objets est de 
moins en moins répandue, et même s’ils apparaissent, leurs ornements représentent 
des anim aux venant de l’art du Nord, qui n’a rien de commun avec les motifs des 
bijoux indigènes de la civilisation köttlach. L a différence est encore plus évidente 
si on les confronte avec des objets carolingiens (épées, éperons, boucles de ceintu­
res. etc.) qui ont été trouvés aussi en Carantanie. Mais ces découvertes sont ici des 
éléments étrangers.
D ’après tous ces motifs et selon la facture des objets de la civilisation caran- 
tanienne et köttlach. l’auteur suppose que les découvertes faites sur le sol de 
Carantanie ne peuvent être considérées comme faisant partie de l’art carolingien, 
et encore moins de l’art othonien les découvertes qui en Carantanie arrivent de la 
civilisation appelée »belobrđo«.

1. Bled »brdo«; 2. B eljak Peraca

i. Minden — Sauer; 2. Kaltenwestheim, Meinigen

1. Giesing. B ay.; 2. Inzig, Bay.

o
Sl.: i— 2 — upodobitve živali na karolinškem okovju, 3— 4 — upodobitve živali na 
ketlaškem nakitu, 7—8 — živalske in 9—10 — ljudske upodobitve na predmetih
avaroslovanskega obdobja
Fig.: 1—2 représentation d’anim aux sur des ferrures carolingiennes, 3—6 — re­
présentation d’anim aux sur des bijoux de la civilisation köttlach. 7—8 — repré­
sentations animales et 9—10 — représentations humaines sur des objets de la
période avaro-slave