štev. 12 Ljubljana, 25. marca 1931. M-mt KMCTJKI Izhaja vsako sredo. — Naročnina: za ceio leto 30 Din. za pol leta 15 Din, za inozemstvo za celo leto 50 Din — Inserati po tarifu. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. 'Razveseljiv pcjav. ess "Bg? V najnovejšem času opažamo med nami prav zanimiv in ob enem tudi prav razveseljiv pojav: Kmetje so se začeli v mnogih krajih združevati v raznih organizacijah, predvsem v gospodarskih, na skupno delo, brez vsakega ozira na nekdanjo bivšo razcepljenost in politično razdvojenost. Ta pojav je silno važen in značilen. Kaže nam namreč, da so se začele vendar enkrat kmetom odpirati oči, da spoznavajo resnico starega izreka: V slogi je moč! Kmetje spoznavajo, čeprav počasi, kako strašno jim je škodovala razcepljenost, ko so drug drugemu metali polena pod noge za prazen nič, namesto da bi se zavedali velike resnice, da kmet je kmet, in da mora kmet kmeta podpirati, ne pa mu škodovati! Druga važna stran pri tem razveseljivem pojavu pa je ta, da si kmetje izbirajo sami, zares prav sami, v svojih enotnih gospodarskih organizacijah svoje »voditelje« in svoje načelnike in odbornike po njihovi pameti in sposobnosti, ne pa na kakšno »komando«, ki nima s kmeti nič opraviti. To je za napredek našega kmetskega ljudstva silno važnega in velikega pomena, kajti ravno skupne in enotne gospodarske organizacije so najboljša šola za upravo javnega (občinskega, deželnega itd.) premoženja. Tu se bodo naši gospodarji vežbali in urili v upravi, spoznavali pa bodo tudi, kaj se pravi prevzemati in nositi odgovornost, in baš to spoznanje bo največjega pomena zanje, da se bodo mogli vendar enkrat otresti vsakega nepotrebnega jerobstva! Kmet, ki bo znal upravljati svoje in pa tudi javno premoženje in ki se bo zavedal tudi svoje odgovornosti za to upravo, se bo znal tudi sam vladati in to ji glavno! Še bolj pa bomo spoznali in razumeli velikanski pomen zgoraj omenjene izpremembe, če primerjamo novo stanje z žalostno pretek lostjo. Koliko slučajev bi lahko našteli, ko je n. pr. v kakšni občini predlagal ta ali oni pameten gospodar, naj se napravi kaj koristnega, n. pr. nova občinska pot, ali vodnjak ali kaj drugega, pa ni bilo mogoče doseči ničesar, če ni bil predlagatelj tako »pobarvan«, kakor se je to zahotelo nekaterim ljudem! In samo zaradi tiste nesrečne »barve«, ki nam jo je bila namazala na hrbet še stara Avstrija, je moralo ostati na stotine in na ti soče del neizvršenih, čeprav bi bili imeli skoro od vsakega takega javnega dela ali jav ne naprave vsi občani brez izjeme kolikor toliko koristi brez izjeme na »barvo«! Če bodo naši gospodarji dobro premislili le to, kar smo pravkar povedali, bodo spoznali, koliko nesreče jim je prinesla njihova razdvojenost in kaj so vse zamudili za prazen staro-avstrij-ski nič! Kmečka sloga, ki se je začela pojavljati in širiti zaenkrat na gospodarskem polju, pa je silnega pomena tudi za naše državno življenje. Mi vemo, da je naša država v prvi vrsti kmetska država, ker živi pri nas 80 pro centov ljudi naravnost od zemlje. Dokler je bila ta silna kmečka masa razdvojena in dokler se je sama med seboj pretepala za pra zen nič na »višje« (?) povelje, toliko časa se ta masa seveda ni mogla nikjer uveljaviti tako, kakor bi to odgovarjalo njenemu številu in njeni moči. Če bodo pa kmetje res enkrat postali složni, bo stala stvar precej drugače, kajti takrat bodo morali biti složni tudi visoki dostojanstveniki in bodo morali skupno in složno delati v korist in prospeh enotne in složne države in enotnega in složnega kmetskega ljudstva. Bog daj, da bi kmalu prišli vsi na pot sloge, miru in krepkega sodelovanja! Važen pelzfzcezi in gcs&cdcLvshi IzovoLh. iPretekli teden sta Nemčija in Avstrija iznenadili svet z objavo važne pogodbe, ki sta jo sklenili obe državi za ureditev medsebojnega gospodarskega razmerja, in za ureditev svojih odnošajev do drugih držav. To pogodbo so sklenili ob priliki nedavnega obiska nemškega ministra za zunanje zadeve na Dunaju. Z nemške strani objavljajo o tej pogodbi uradno sledeče: »Avstrijska in nemška vlada sta si edini v tem, da se mora delovanje za evropsko (skupnost uveljaviti predvsem na gospodar-i skem polju. Avstrija in Nemčija si prizadevali ti pa tudi, da dosežeta gospodarske olajšave i tudi pri pogajanjih z vzhodnimi agrarnimi dr-sžavami in pa z Anglijo. Obe državi (Avstrija in Nemčija) sta torej sklenili urediti predvsem medsebojne carinske zadeve, - hočeta pa skleniti slične pogodbe tudi z drugimi državami, toda le na podlagi popolne neodvisnosti vsake države. Avstrija in Nemčija hočeta skleniti skupno carinsko tarifo, tako da bo izmenjava blaga med obema državama svobodna. Izmenjava moriopolskih predmetov bo urejena s posebnimi predpisi. Ta pogodba je izzvala v vseh evropskih državah, zlasti pa v tistih, ki mejijo na Avstrijo ali Nemčijo, silno pozornost. Eni gledajo namreč v njej poskus obnovitve starega nemškega načrta, po katerem bi Nemčija gospodarsko obvladovala vso srednjo in jugovz- hodno Evropo. Nemci sami pa trdijo, da je nova zveza samo prvi praktični korak do Ze-dinjene Evrope, to pa zato, ker ima — po njihovem — vsaka država možnost, da se pridruži nemsko-avstrijski gospodarski zvezi s posebno pogodbo. Dasiravno pa Nemci in Avstrijci zelo na-glašajo le gospodarski pomen nove zveze, ni dvoma, da je pogodba tudi v visoki meri političnega značaja. Zgodovina nas namreč uči, da slede gospodarskim zvezam in gospodarski skupnosti redno tudi politična ujedkije-nja, in to je baš tista okolnost, ki mora vzbujati tudi našo pozornost. Dodatno poročajo časopisi o pomenu nemško-avstrijske carinske pogodbe še to-le: V ponedeljek 23. marca sta nemški in avstrijski poslanik v Beogradu obiskala tudi našega ministra za zunanje zadeve dr. Marin-koviča in ga obvestila o sklepu pogodbe. Takoj nato se je vršila seja naše vlade, kjer je tudi naša vlada zavzela v tej zadevi svoje stališče. Kako presojajo pomen te pogodbe v Beogradu, tega uradno ne poročajo, ker bi to bilo prezgodaj, pač pa se vidi iz pisave beograjskih listov, da smatrajo to pogodbo ne samo za gospodarsko, ampak tudi za velepoli-tično, kajti ta pogodba pomeni prvi korak k uresničenju popolne združitve Avstrije z Nemčijo. Ako pa to tolmačenje drži, potem pogodba nasprotuje mirovnim pogodbam in utegne roditi važne in težke mednarodne posledice. Ta dogodek, tako ugotavlja beograjsko časopisje dalje, spada brez dvoma med najvažnejše politične dogodke najnovejšega časa. Ker pa je tudi Jugoslavija neposredno prizadeta po tej pogodbi, mora vse ozadje tega dogodka in njegove posledice temeljito proučiti. Če je sporazum političen, se mora na vsak način prilagoditi veljavnim mirovnim pogodbam. Jako ostro pa nastopa proti sklepu te pogodbe češka javnost. Češko časopisje nikakor ne verjame zatrjevanju Nemcev, da je ta pogodba sklenjena v duhu bodoče evropske državne zveze, kakor si jo zamišlja francoski minister za vnanje zadeve Briand, ampak da je le poskus obnovitve nekdanje nemške želj3 po svetovni ali vsaj evropski nadvladi. Zanimivo je tudi mnenje v Angliji. Te dni se namreč prične v Parizu zasedanje pan ■ evropskega gospodarskega odbora. Na to sejo je prišel tudi angleški minister za zunanje zadeve Henderson, ki je takoj obiskal svojega francoskega tovariša Brianda. Razpravljala sta o nemško-avstrijski pogodbi in ugotovila, da je uresničenje carinske zveze med Nemčijo in Avstrijo zaenkrat vsaj nemogoče. Počakati je treba, tako pravita oba, na uradno objavo pogodbe, ker so časopisne vesti skoraj gotovo precej pretirane*- Iz hladnega francoskega in angleškega presojanja te zadeve pa sledi, da tudi nemška drevesa ne bodo tako lahko zrastla do neba, če imajo Nemci res še kakšne namene za nadvlado v Evropi. Razglas c ljudskem štetju.. Uradno poročajo: Letos se bo izvedlo v vsej kraljevini splošno ljudsko štetje. Popisalo se bo prebivalstvo, kmetijska gospodarstva in domača živina po stanju o polnoči med 31. marcem in 1. aprilom. Namen popisovanja je ta, da dobijo državna in samoupravna oblastva ter vse javne in privatne gospodarske, socijalne in kulturne ustanove statitične podatke, ki so jim za uspešno delovanje neobhodno potrebni. Popisovanje je torej izredno važno delo, od katerega bo imel posredno korist vsak posameznik. Zakon o popisovanju določa izrečno, da se smejo uporabiti pri popisovanju zbrani podatki samo za obče statistične namene in da se zlasti ne smejo uporabljati za kakršnokoli obremenjevanje prebivalstva, ne z davki, ne z dokladami. čuvati se morajo kot stroga uradna tajnost. Zato se ni treba nikomur bati, da bi si mogel z odkrito navedbo zahtevanih podatkov kakorkoli škodovati. Podatke bodo zbirali občinski popisni odbori potom popisovalcev. Zbrano popisno gradivo bodo predložile selske občine potom sreskih načel-stev, avtonomna mesta pa neposredno državnemu statističnemu uradu v Zagrebu, ki bo gradivo zbral in uporabil v zgoraj omenjene namene. Vsak pismen državljan je dolžan prevzeti popisovalno delo, ki mu ga bo poverilo občinsko ali državno oblastvo. Popisovalni organi so v času, ko 'opravljajo popisovanje, javni uslužbenci in uživajo kot taki posebno zaščito zakona. Opravičeni so vstopiti v svojem popisnem okolišu v vsako hišo in v vsako stanovanje in pregledati vsako poljedelsko gospodarstvo. Opremljeni bodo s posebno od občine izdano legitimacijo, v kateri bo točno opisano popisno področje in s katero se morajo izkazati. Vsakdo je dolžan povedati resnico o vsem, kar bo od popisovalca vprašan. Kdor se izogne popisu ali zataji kako osebo v svojem hišnem gospodarstvu ali odreče podatke ali da neresnične izjave, dalje kdor bi pri takem kaznivem dejanju pomagal ali oteževal popisovanje z razširjanjem neresničnih vesti, se kaznuje z denarno kaznijo od 10 do 500 dinarjev, če pa denarne kazni v določenem roku ne plača, z zaporom od 1 do 20 dni. Odgovarja pa tudi za morebiti prizadejano škodo. Enako se kaznuje popisovalni organ, ki ne bi varoval uradne tajnosti ali ki bi se sicer pregrešil zoper svoje dolžnosti. Pričakujemo, da se bo vsakdo zavedal oM^kdi-lfetiioBti'ljudskega štetja in da bo rade voljte 'ifepblfiil dolžttiosti, ki mu jih nalaga ta zakon >1 Hi' 'di^avljiflSka: zavednost. ij|*io!>rim1 tsjjžitms.v oj i« v Sestanek kmetske mladine v Stopicah pri Novem mestu. Čezdalje bolj in bolj razumeva naša kmetska mladina vsebino dobe, v kateri živimo. Polagoma se otresa navlake in nekoristnosti, ki so dedščina prejšnjih časov. Oči se ji odpirajo in napol podzavestno, napol zavestno sega za problemi, ki jih nalaga današnja doba v toliki meri. Je to zelo razveseljivo, a obenem silno važno dejstvo. Tisto pravo življenje se je pričelo dramiti v nižinah, tako je nekje zapisal naš Ivan Cankar. In danes to resnico doživljamo. Zdi se, kot da se vrši v naših vaseh, med našo mladino, propoved vsega, čemur pravimo mišljenje vasi, kmetsko dostojanstvo, zavest mladih fantov in deklet, zavest prvenstva vasi in njih, ki ljubijo grudo vsak dam od zore do mraka in jo s svojim delom plodijo. V spoznavanju drug drugega, v zbliževanju, v skupnem občevanju, v odkritju, da so naloge vse naše kmetske mladine enake, enako težke, enako važne, da čakajo te naloge mladino, naloge, preko katerih mladina z vasi ne bo mogla, ne da bi jih rešila, ter da je predvsem ona poklicana, da te inailoge reši, v tem spoznanju se je pričela naša kmetska mladina prebujati in se družiti v ponosne vrste, ki bo si postavile za cilj: prvenstvo vasi, ponos in dostojanstvo kmetskega stanu, čim širša in globlja izobrazba, neposrednost pri reševanju vseh nalog, ki jih življenje nalaga posamezniku kakor tudi celemu narodu, trezno gospodarstvo — socijalno politiko in ustvarjajočo silo prave narodne kulture. Pod Gorjanci, v Stopičah se je v nedeljo 8. marca vrših sestanek kmečke mladine, ki si je zaželela jasnosti in treznih pogledov na življenje, ki je spoznala enotnost kmetske misli ter si želi pridobiti v svoji lastni organizaciji toliko izobrazbe, da bo zmožna in sposobna pri udejstvovanju v narodovem življenju. Na sestanek se je Zbralo okoli 40 naših dolenjskih fantov in deklet. Sestanku je prisostvoval tudi delegat »Zveze kmetskih fantov in deklet« iz Ljubljane, tov. dr. A. Maček. Sestanek je otvoril tov. Matko ml., ki je v toplih besedah pozdravil vse zbrane, nato pa dal besedo delegatu »Zveze«, tov. dr. Mačku, ki je v daljšem govoru povedal in jasno pred-očii navzočim pomen in cilj kmetske mladine; povdaril, zakaj je potrebno, da se kmetska mladina druži v društva, kakor tudi, zakaj je vzgoja in izobrazba mladini nujno potrebna. — Mjegove programatične besede je zbrana mladina sprejela z odobravanjem. Po imenovanju pripravljalnega odbora je tov. Matko sestanek zaMjučil z željo, da vsa kmetska mladina čim vnetejše in vestnejše deluje v društvih kmetskih fantov in deklet. Fantom in dekletom pod Gorjanci pa želimo mnogo uspeha pri vseh njih prizadevanjih na polju kmetske prosvete in kličemo: S korajžo fantje in dekleta, da nas bo čimveč! In čim več nas bo, tem močnejši bomo! — !j. Žkgvavne konference. Težka agrarna kriza, ki tlači vso Evropo, posebno pa še evropski jugovzhod, ki prideluje največ žito, pa ne ve kam ž njim, povzroča državnikom vedno težje in hujše skrbi. Konferenca sledi konferenci, težavnega vprašanja pa kar ne more biti konec, ker se vedno bolj kaže, kako zelo je ugodna rešitev agrarne krize zvezana s politiko. To sie je videlo predvsem na zadnji konferenci v Parizu, kjer se je jasno pokazalo, da Obstojata za rešitev agrarne krize dva načrta: ali naj se reši kriza za celo Evropo ali pa samo za Srednjo Evropo. V stvarnem pogledu pa so na konferenci v Parizu razpravljali predvsem o vprašanju, ali je Evropa dovolj veliko tržišče za vso svojo žitno produkcijo ali ne. Da to ugotove, so morali zbrati veliko podatkov o potrebi in o potrošnji žita, predvsem pšenice, in na podlagi teh podatkov so ugotovili, da nadproduk-cije žita v Evropi v resnici ni, ker vsa Evropa (vzeta kot celota), prideluje žita še premalo za svojo potrebo, tako da ga mora še na milijone ton uvažati iz drugih delov sveta.- Ce bi bila torej Evropa organizirana kot celota, bi podonavske dežele z lahkoto spravile svoje žitne in druge poljske pridelke na trg. Treba je torej Evropo le primerno organizirati in zbrati vse potrebne podatke in potem ne bi bilo težko skleniti potrebne pogodbe med evropskimi državami. Tako organizirana Evropa bi pa mogla potem tudi lahko sklepati pogodbe z ostalim svetom, ki je seveda tudi zelo interesiran na evropskem tržišču. Pogoj za organizirano Evropo pa je natančna agrarna organizacija vsake države. Povsod bi morali vedeti natanko, kaj pridelujejo in koliko, vedeti pa bi morali tudi, kaj se jim najbolj izplača pridelovati. Šele potem bo mogoče določiti in posameznim deželam svetovati, kako naj pridelujejo in koliko, da ne bo delo zastonj, da se kriza ne bo večno vlekla. _________ Kmetijsko poučno filmsko predavanje v Tržiču priredi sresko načelstvo v Društvenem domu na cvetno delejo dne 29. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne. Predaval bo kmetijski referent iz Kranja. Poučni kmetijski film je izredno zanimiv in obsega 6 dejanj. K obisku se vabijo vsi zanimanci, zlasti pa okoliški kmetovalci. Vstopnine ne bo. Na|bolje kupite nogavice, damske tn moške rokavice, damsko in moško perilo Bengerjevo, puloverje, telovnike (vest|e) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMO pre jice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne poirebščne le pri JOSIP PETELI1C, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Zborovanje »Kmetske prosvete« v Središču ob Dravi. V nedeljo, dne 29. marca priredi društvo »Kmetska prosveta« zborovanje v Središču ob Dravi in sicer ob pol 2. uri popoldne v dvorani »Sokolskega doma«. Na zborovanju bodo predavali: minister v p. g. Ivan Pucelj, g. Lovro Petovar in predsednik »Kmetske prosvete« g. dr. Janže Novak. « * * »Teden narodnega zdravja«. Od 22. pa do 29. t. m. se vrši v celem območju mariborskega okrožja (bivše mariborske oblasti) velika zdravstveno-propagandna prireditev Zveze kulturnih društev v Mariboru: Teden narodnega zdravja. V tem tednu se bo vršilo zlasti na podeželskih, deloma tudi na šolah v mestih in trgih, i za večje šolarje in šolarke osnovnih in deloma tudi meščanskih šol nad 120 predavanj naših gg. zdravnikov, ki so se na zadevno prošnjo ZKD po večini drage volje odzvali, da sodelujejo na prireditvi. V kolikor je število gg. zdravnikov nezadostno, bodo domači gg. učitelji prečitali in krajev nim prilikam prikladno raztolmačili knjižico »Vsakdo"sam svojega zdravja kovač!«, katero je v propagandne svrhe spisal upravnik Doma narodnega zdravja v Mariboru g. dr. Vrtovec in katero je založila in v 60.000 izvodih izdala povodom svoje prireditve ZKD ter bo potom šol tekom teh dni razdeljena med narod. — * » * Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani sporoča vsem svojim cenjenim naročnikom, da pošilja od sedaj naprej knjige samo proti plačilu vnaprej ali pa po poštnem povzetju. Do tega sklepa jo je pripravilo nepoštenje onih, ki so knjige naročili in prejeli, potem pa, ko se jih je terjalo, odgovorili, da knjig sploh niso naročili. Pomota je izključena, ker hrani Kmetijska tiskovna zadruga vsa naročila brez izjeme. Kdor hoče zato nakazati denar Kmetijski tiskovni zadrugi, naj zahteva na domači pošti položnico, ki jo dobi za 25 para in na njo napiše: Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, ček. račun št. 14.301. — Vsem onim pa, ki bodo naročili knjige brez plačila vnaprej, bomo poslali poštno položnico, da poravnajo račun in šele potem izvršili naročilo. KAJ P R AVI JO ŠT EV ILKE *. 700.000ZAVITKOV EUDASHAMPOO PRODANIH V ZADNJE M LETU! Te številke potrjujejo neprenosljive odlike Elida Shampoo-na. a negovanje ias ELI DASHAMPOO Konferenca ministra dr. Srškiča v Ljubljani. V nedeljo zjutraj je prispel v Ljubljano minister pri predsedništvu vlade dr. Milan Srškič. Ob 10. se je nato začela več ur trajajoča konferenca, ki so se je udeležili gg.: minister inž. Sernec, ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, bivši ministri Pucelj, Sušnik, Vesenjak, podžupan Jarc, dr. Natlačen, župan dr. Puc, dr. Ravnihar, načelnik Ribnikar in Žebot. Ob 2. popoldne je bilo na stanovanju bana intimno kosilo. Po kratkem izletu v bližnjo ljubljansko okolico se je minister dr. Srškič v spremstvu ministra Serneca ž večernim br-zovlakom odpeljal v Beograd. Na postaji so se od njega poslovili gospodje, ki so z njim dopoldne konferirali. iDopbi Iška vas. Od našega konca se bolj malo sliši. Imamo letos nekaj skrbi več. Do sedaj smo nekaj zaslužili z domačo obrtjo pri izdelovanju zabojev. Ker je cena lesu padla, zato je eden zadnjič le toliko dobička imel, da je lahko cveke plačal. Ta obrt bo izpešala, posebno ker se ročno delo ne more upirati konkurenci tovarn. Bo treba gledati pač na druge dohodke. Dober bi bil pri nas tujski promet. Naš lepi Vintgar v Iški zasluži nekaj ureditve, ko je tujcev vedno več in avtobus vozi iz Ljubljane prav v vas. Tudi na planinsko kočo se je enkrat mislilo. To naj bi dobil vrh našega Krima. Pa smo že pozabili. Dobro bi bilo, da bi kak gospod tujskega prometa si naše kraje ogledal in nas skupaj sklical. Kakor smo slišali, je deputacija iz Tomišlja pri banu dosegla, da se bo vprašanje Iške počasi vendar načelo. Zahvaljujemo se deputaciji, to je Hacinu, Škrabovem očetu, Lukcu in Japljevem Mihi, ki so trkali. Če bodo uslišani, bomo tudi mi. Saj to so edine parcele, ki jih imamo za travo v tamkajšnji fari, ter tudi pod varuštvom in muhavosti Iške. Tomišelj pod Krimom. Letos smo imeli povodenj zelo zgodaj. 10. t. m. je Iška prestopila bregove in nam zalila vse, kar je dosegla. Nekaj sadonosnikov je uničenih, ko ni to prvič, da so bili zopet pod vodo. Največjo moč je imela sedaj poplava od mostu na Rantu do Lip. Ves natrošen gnoj je odplav-ljen in ozimine ponekod nasute s peskom in gramozom. Zato nekateri že več let uporabljajo gnojila in posebno umetna v manjši meri. Nekatere njive so z nanošeno in na-plavljeno prodnino postane manjvredne. Fa-rani in sosedje! Ali ne bi bilo pametno in gospodarsko, ustanoviti pri iias zadrugo za ureditev Iške? S skupnim sodelovanjem ob- čin Tomišelj, Matena, Iška vas in Vrblenj bi lahko započeli akcijo ureditve hudournika Iške. Skupen glas bo bolj upoštevan, a tudi skupno delo bolj uspešno. Zberimo se enkrat pri tukajšnji kmetijski podružnici, ko bo imela zopet svoji zbor, in ukrenimo kaj. Kakor vidimo, iz sedanje struge si je Iška uredila v Strahomerju novo pot in se bojimo, da bodo poplave v tomišeljski ravnini, kakor tudi proti Brestu večje. Hudo bo to, saj že velika ploha nam zaliva žitarice in trave. Regulacija je potrebna. Načrte je že izdelalo vel. županstvo in sedaj je naša deputacija bila sprejeta tudi pri g. banu. Izgleda, da se bo hudournik le pričel regulirati. A ker gre proračun na milijonske svote, zato bo treba pač polagoma in postopno delati. Predvsem prosimo, naj banovina, kakor tudi državna uprava pomaga z dobrim deležem. Škoda na gospodarskih pridelkih radi večnih in večkrat v letu nastopajočih poplav nam je precej izčrpala možnost, se gospodarsko krepkeje razvijati. Predvsem se gre tu za krmo, ki je z leti vedno slabša in zato nismo pri živinoreji na visoki stopnji. Radi bi pa bili. Središče ob Dravi. Kakor drugod, tako se je tudi pni nas vršil kmetijsko nadaljevalni pouk, ki je trajal v zimski dobi lanskega in letošnjega leta in katerega zaključek je bil 14. marca. Pouk se je vršil vsako soboto popoldne. Šolo je obiskovalo precejšnje število fantov in neka| mlajših mož, ki si želijo vsestranskega napredka na svoji grudi. Osobito je pouk na knretijsko-nadaljevalni šoli koristil vsem onim, kr jim gospodarske razmere niso dopustile, da bi šli v kakšno kmetijsko šolo. Obenem smo priredili več poučnih ekskurzij na vinarsko in sadjarsko šolo v Mari- boru, na kmetijsko šolo v Št. Jurju, na ljubljanski velesejem ter k gospodu Janžekoviču v Sterjance. Za zaključek pa priredimo ekskurzijo v Savinjsko dolino v Vojnik, Kot predavatelji na šoli so bili: Vodja tukajšnje osnovne šole Ivan Najžer, sreski km. referent v Ljutomeru g. Jakob Žnidarič, preč. g. kaplan Andrej Stakne ter učitelj Miroslav Veni-gerholc, Slednji kot vodja kmetijsko-nadalje-valne šole. Da se je kmetijsko-nadaljevalni pouk čimbolje izpopolnil, se je vršil od 1. februarja do 8. marca šest tedenski gospodarski tečaj, na katerem so predavali ob sobotah in nedeljah razni kmet. strokovnjaki in praktiki, o vseh kmetijskih panogah in o potrebah, ki jih mora vsak kmet znati, če hoče uspešno gospodariti in z duhom časa napredovati. Kako je bil tečaj koristen za vsakega, nam priča vsakokratna lepa udeležba od strani fantov do starejših izkušenih mož, ki so vestno sledili izvajanjem posameznih predavateljev. Tudi gospodinje smo včasih opazili med nami, osobito tedaj, ko se je predavalo o perutninarstvu in svinjereji. Lahko bi bila udeležba še večja, ko bi se tudi drugi zanimali za stvar, osobito naša kmečka dekleta. Da je i kmetijsko nadaljevalni pouk i gospodarski tečaj dobro uspel, gre vsa zahvala kraljevski banski upravi za znatno podporo, vsem predavateljem, nadalje učitelju Miroslavu Ve-nigerholcu, ki se je za stvar živo zanimal, da se je kmetijsko nadaljevalni pouk in gospodarski tečaj zamogel pri nas tako izvršiti. Zato jim na tem mestu izrekam v imenu vseh udeležencev najlepšo zahvalo. — Udeleženec. Vsak kmet mora biti naročnik KMETIJSKE MATICE! Orlavas. Na tukajšnji osnovni šoli se je vršil v nedeljo 15. t. m. zaključek »Kmetsko nadaljevalne šole«, ki se je pričela 5. decembra 1930. Zaključka se je udeležilo lepo število občinstva. Ob določeni uri je o tvoril prireditev g. šolski upravitelj Jos. Jarh, ki je uvodoma pozdravil zastopnike občin Braslov če, in Gomilsko z gg. županoma na čelu, g. kaplana Leopolda Arkota in starše, brate in sestre tečajnikov in druge goste; nato je v svojem govoru poudarjal važnost sličnih tečajev za kmetski naraščaj in pokazal vzroke splošne gospodarske krize, katere se moremo ubraniti le z modernim načinom gospodarjenja. Po govoru je zapel pevski zbor Kmetijske nad. šole par pesmic, nakar se je pričel izpit tečajnikov, ki je pokazal, kakšna učna snov se je tekom tečaja predelala. Tečajniki so na stavljena vprašanja točno odgovarjali in vsi navzoči so jim sledili z velikim zanimanjem. Po izpitu je tečajnik Miha Pire deklamiral Vodnikovo: Sloven'c tvoja zemlja je zdrava... in prednesel skrbno sestavljen nagovor o stanju in potrebah kmetskega stanu. Prireditev se je potem nadaljevala v II. razredu, kjer je bila prirejena vsem gostom in tečajnikom zakuska, na kateri je pevski zbor zapel več pesmi in se je razvila prav prijetna zabava. Podturn pri Dol. Toplicah. Gospod urednik, dovolite nam mali kotiček v Vašem listu, da povemo, kaj in kako se godi pri nas. žal nam je, da moramo poročati le slabe stvari in kako hudo je prizadet danes naš kmetovalec. Kljub temu, da je bila v preteklem letu letina zelo dobra, je vseeno kmetovalcem vedno slabejše. Ne more prodati ne pridelkov, ne prašičev, kar je edini vir dohodkov, s katerim kmetovalec plača davke ter si kupi potrebno obutev za družino. Kupcev letos sploh ni, kateri so prejšnja leta pokupili v naših krajih prašiče, kolikor pa kupijo domači mesarji, je pa cena naravnost sramotna. Nekateri ponujajo od 5 Din do 6 in pol Din za kg zaklane živali, in še za tako ceno ni kupcev. Nastala je prava bera-čija. Vse jemlje le na upanje v trgovinah. Zal, pa se kljub veliki revščini dogajajo včasih še žalostne stvari, in to med mladino, kakor tudi med zakonci, ki kažejo, da je mladina ponekod zelo pokvarjena in je izgubila iz src vero, katera je edini vir čistega in poštenega življenja. Liboje. »Gospodarski položaj danskega kmeta v razvojni dobi«. Predavanje, katero se je vršilo na pobudo šolskega upravitelj-stva v nedeljo 15. marca v tukajšnjem »Izobraževalnem društvu«. Predavatelj gospod Gomišček, ravnatelj trgovskega doma v Celju, nam je v lepih besedah in primerih orisal gospodarski položaj danskega kmeta pred 80. leti in njega postopen napredek do dandanes. Med drugim nam je tudi povedal, na kakšnem slabem stališču je prvotno stal danski kmet, ker ni mogel svojih pridelkov prodati. Vsled tega je začel na pobudo organizacij usmeriti svoje pridelke le v to, kar se da lahko prodati. Prikazoval nam je najrazlič nejše panoge kmetijstva in način postopanja. Seveda k vsemu temu so mu pripomogle organizacije, katere so vodile in dajale smernice in pokupovale domače produkte. Tako se je gospodarski položaj danskega kmeta v par desetletjih tako povzpel, da je danes na višku. Seveda k vsemu temu sta pripomogla delavnost, razumnost in smisel za organizacijski čut. — Gospod predavatelj nam je dalje povedal, da na istem stališču kakor je stal danski kmet pred 80. leti, stoji danes naš kmet. Tudi pri nas se bode moralo začeti delovati v tem smislu po vzgledu danskega kmeta, ako bodemo hoteli zboljšati položaj naših kmetov. Ali žalibog, da je pri nas do sedaj še malo resnega zanimanja v tem pogledu. Po mojem, mislim, je povedal predavatelj, da bi bila edina rešitev, ako bi vlada vzela vso zadevo in skušala dvigniti po vzgledu Danske naše kmetijstvo. Predavatelj je polagal na srce poslušalcev, da naj bodo dovzetni in pripravljeni za organizatorični čut, kajti edino le potom tega je mogoče kaj doseči in dvigniti kmetijstvo iz krize, v kateri tiči. Navzoči so z zanimanjem sledili predavanju, kateremu je sledila debata. Konečno se je gospod šolski upravitelj v imenu društva in navzočih najlepše zahvalil gosp. predavatelju in se mu priporočal, da naj nas obišče še večkrat s podobnimi predavanji. Živinorejsko-mlekarska šola. Z ustanovitvijo poljedelske šole v Prek-murju je ustreženo vsem krajevnim tipom naše banovine, razen gorskemu, kakor n. pr. Gorenjske. V Škoifji Loki je že par let sem mlekarska šola, kot nekak provizorij, loi vzgaja per-sonail za mlekarske obrate. Na šolo torej ne pridejo 'kmečki fantje, ki bi pozneje gospodarili doma, ampak ljudje, ki potrebujejo po dovršeni šoli oameščenje v mlekarnah. Koliko takih mlekarn pat imamo in koliko jih pa tudi še bo, da bi mogli namestiti absolvente šole? To je vprašanje velike važnosti. Poleg naših dečkov so ta zavod posečali do sedaj tudi mladeniči iz južnih krajev. Kakor vemo, pa je sedaj Savska banovina ustanovila tudi svojo mlekarsko šolo na svojem posestvu v Gorskem kotaru. Ni izključeno, da ne bi tudi nižje katere šole ustanovili. Zlasti v Južni Srbiji se mnogo deluie na izpopolnjenju izdelave sira kačkavala, ki se do danes edini izvaža tz naše države. Komaj par let sem in že ne morejo vsi dečki absolventi mlekarske šole dobiti name-ščenia. Na ta način se ustvarja neki stan brezposelnih. Poglejmo samo mallo preko meje v Avstrijo, Nemčijo, Češko, torej države z zelo razvitim mlekarstvom in, kar je še glavno, k temu z razvito veleindustrijo. V teh državah se ponuja1 na stotine brezposelnih mlekarskih mojstrov. Nam baš tega ni potreiba ustvarjali, zato se bomo odločili za šolo, na katero bodo imeli pristop tudi kmetski sinovi1, da se izvežbajo v živinoreji pa tudi v mlekarstvu. Edino to stališče se mora upoštevati1 iz čisto socijalnih. v glavnem pa gospodarskih ozirov gorskih krajev. Lep primer nam daje baš sedaj Avstrija ob otvoritvi svoje mlekarske šole na Nižje-Avstriiskem. Ta zavod poseduje nič manj kakor 250 ha zemljišča, redi 60 krav, 60 telic .in 40 telet. Na zavodu bo tudi mlekarska preizkusna stanica, dalje laboratori ji za gojo vseh mlekarskih kultur. Postavila jo je Avstrija^ kot država in ne dežela'. Je res zavod namenjen pred vsem samo mlekarstvu, je pa zato tudi na Nižje-Avstrijskem kot nekakem centru države. Za naše razmere si moremo želeti toliko, kot naši sosedje, vendar je potrebno preiti iz provizorija na načrt resne šole. Upoštevati moramo za enkrat seveda tudi veliko gospodarsko krizo; ko se bo pa odločalo resno za postavitev zavoda, ie gotovo, da bodo vpoštele želje davkoplačevalcev, posebno pa zainteresiranih gorenjskih kmetovalcev, ki si želijo živinorejsko mlekarsko šolo. Jlooice NAROČNIKI! Poravnajte pravočasno naročnino, da se vam pošiljatev lista ne ukine! Novi podbani. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev je upokojen M. Nikolič, pomočnik bana dunavske banovine. Postavljeni pa so: za pomočnika bana dunavske banovine Dragomir Todorovič, doslej pomočnik bana vardarske banovine; za pomočnika ministrstva notranjih zadev Predrag Lukič, okrožni inšpektor v Beogradu v p.; za pomočnika bana vardarske banovine Ignac Krastojevič, načelnik upravnega oddelka dunavske banovine. Jubilej mariborskega škofa. Na praznik sv. Jožefa je obhajal mariborski škof prevzv. g. dr. Andrej Karlin 20-letnico škofovanja. Ob tej priliki sta ga posetila visoka gosta zagrebški nadškof dr. Ante Bauer in ljubljanski škof dr. Gregor Rožman. Javne molitve za Slovence in Hrvate v Italiji so se izvršile po vseh katoliških cerkvah Jugoslavije kar najdostojanstvenejše in v najlepšem miru in redu. Proračun mesta Ljubljane. Ljubljanski občinski svet je sprejel pretekli teden proračun za 1. 1931, ki znaša 134,504.232 dinarjev. Sreski kmetijski odbor v Kranju. Vse vloge zadevajoče sreski kmetijski odbor v Kranju naj se odslej nasl ovija jo na naslov: France Jamnik, preds. srez. kmet. odbora v Kranju, Podreža 25 p. Smlednik. Razpisana mesta banovinskih cestarjev. Kr. banska uDrava Dravske banovine je razpisala ta-le službena mesta banovinskih cestarjev: 1. na banovinski cesti Ljubljana— Zalog—Lapnice v odseku od vasi D. M. v Polju—Zalog—Sneberje; 2. na banovinski cesti Sv. Urban—Lehen; 3. na banovinski cesti Bolfenk—Sv. Anton; 4. na banovinski cesti Poljčane—Majsperg; 5. na banovinski cesti Rogatec—Žetale—Kozmince in 6. na banovinski cesti Ptuj'—Zavrč—Dobrova. Potrebna in važna ustanova. S 1. marcem je bil ustanovljen pri občem oddelku kr. banske uprave dravske banovine poseben referat za statistiko. V ta referat spada sistematična obdelava statističnih podatkov vseh gospodarskih, kulturnih, socialnih in zdravstvenih področij ter priprave zadevnih publikacij in vsi posli, ki se tičejo popisa prebivalstva, v kolikor niso z zakonom o popisu prebivalstva, poljedelskih gospodarstev in živine preneseni na banski popisni odbor. Zločinski atentati v Beogradu. Neznani zločinci so položili ob cesti, ki vodi od kolodvora mimo nedokončane palače prometnega ministrstva v Beogradu štiri bombe v razdalji kakih dvesto metrov med seboj. Tri bombe so eksplodirale, ne da bi napravile kako škodo, četrto so pa našli varnostni organi neeksplodirano. Ko jo je hotel strokovnjak major Rekalov pregledati in preiskati, mu je bomba eksplodirala v roki in ga težko ranila. Major Rekalov je zadobljenim poškodbam podlegel. Smrt v potoku. Veleposestnik Rupert Pirher iz Kcšakov nad Mariborom je pretekli teden našel smrt v obcestnem jarku, ki vodi iz Maribora v Košake. Sodnijska komisija je ugotovila, da ne gre za zločin, kakor se je spočetka domnevalo, temveč za nesrečo. Smeh otrok je nalezljiv za celo okolico. To je čista narava! Otrok se ne nauči smeha, smeje se, kadar je zadovoljen, če je čist! Zlatorog milo omogoča vsaki materi, da ohrani otroku zadovoljen smehljaj! 2 5 hSM Največji Kristusov kip na svetu. Ob obletnici pomirjenja med Vatikanom in italijansko vlado so postavili na gori Kalvariji v Camo-nlca (100 km od Milana) velikanski Kristusov kip. Kip je 8'25 m visok. Kakor kaže slika, je glava večja kakor otrok, ki stoji na roki. 700-ietnica mesta Bay-reuth-a. Letos slavi mesto Bayreuth svojo 700-letni-co. Mesto je znano po vsem kulturnem svetu po skladatelju Rikardu Wag-nerju, ki si je dal tukaj sezidati svoje gledališče, kjer nastopajo vsako leto najslavnejši pevci v Wag-nerjevih operah. Mesto leži na Bavarskem. Na slikj vidimo stari mestni grad, ima pa se mnogo drugih zgodovinsko znamenitih poslopij. Pristopajte h KMETIJSKI MATICI! Prelat dr. Ignacij Seipl, bivši avstrijski državni kancelar, se vrača na Dunaj iz inozemstva, kjer se je zdravil. Ko je bil avstrijski državni kancelar, so divjali najstrastnejši politični boji med levico in desnico. Sedanji avstrijski vodilni državnik se boje, da se bodo z njegovo prisot- gvetovnoznani matematik Einstein je bil na svojem potovanju po Ameriki od nekega in-dii:inskega plemena Izvoljen za poglavarja. Slika predstavlja Einsteina in njegovo soproge v indijanski paradni obleki. Vlak je padel z mosta. Veliki most na dvig preko reke Mobile v Ze-dinjenib državah so ravno odprli, da bi mogle ladje nadaljevati svojo pot, ko je pridrvel ekspresni vlak do mostu. Lokomotiva in voz za prtijago sta padla v vodo, prvi vagon pa, kjer je bilo 18 potnikov, je obvisel na moetu. Ponesrečile so se štiri osebe. Španski upornik stotnik Sediles v ječi pred njegovo obsodbo ha sirirt. Zdravstvena predavanja v Šoštanju. V okviru »Tedna narodnega zdravja«, ki ga priredi mariborska Zveza kulturnih društev v času od 22. do 29. t. m. v območju celega svojega delokroga (bivša mariborska oblast), se vrše v Šoštanju sledeča predavanja g. okrožnega zdravnika dr. Ferda Koruna: 22. marca 1931 ob 8. uri v Slomškovem domu, 24. marca 1931 ob 20. uri v Zadružnem domu, 28. marca 1931 v Sokolskem domu. Slednje predavanje je namenjeno zlasti učencem in učenkam osnovne in meščanske šole. Predavanja bodo spremljana po možnosti s skioptičnimi slikami. Opozarjamo na ta predavanja o najvažnejših problemih zdravja in higijene naše vasi vse meščane in okoličane, mlado in staro! Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolkndh živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobi/tosti povzroči naravna »Franz-Jose!ova«-grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josefo-vo«-vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz-JoseJova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tovarna vžigalic v Rušah ustavila delo.« Te dni je popolnoma ustavila delo tovarna vžigalic v Rušah pri Mariboru. Za vzrok tega ukrepa navaja tovarna, da je postal izvoz naših vžigalic na Kitajsko nemogoč zaradi povišanja kitajskih carin in ker je znatno padla potrošnja vžigalic tudi v naši državi. Tovarna bo izplačala delavcem mezde in nakazovala plače nameščencem še do konca meseca junija. Stroje bodo demontirali in odpeljali v druge tovarne. Samomor na pokopališču. Pretekli teden je izvršil samomor na pokopališču v Središču 23-letni kmečki fant Franc Bračun iz Hajdine pri Ptuju. Vzrok samomora je bil baje ta, ker mu niso hoteli stariši prepustili posestvo, da bi se oženil s svojo izvoljenko. Srnjaka so vlovili delavci v bližini Litije. Žival se jim je brez strahu približala in jih pričela zvedavo motriti. Delavci so srnjaka prijeli in zvezali ter sporočili o dogodku lastniku lova. Ta pa je ukazal srnjaka spustiti, ker traja ta čas prepoved lova. Ogromen nebesni kamen. V bližini Om-ska v Sibiriji so te dni našli ogromen nebesni kamen, ki tehta 4000 kg. Nebesni kamen je moral pred kratkim pasti na zemljo, ker je dobro ohranjen. Izročili ga bodo ljenin-gradski akademiji. Nenavadno veliko kokošje jajce nam je prinesel pokazati posestnik Ivan Lešnjak iz Gubnišča pri Šmarju. Jajce je tehtalo 180 g, visoko 9 cm in široko 5 cm. Takih eksemplar-jev je pač malo za dobiti in tudi Lešnjakova dveletna putka se je samo enkrat potrudila za svoj rekord. Stavka krojačev. Pretekli teden je pričelo na Dunaju stavkati 500 krojaških pomočnikov, ker jim mojstri, oziroma tvrdke, kjer so uslužbeni, niso hoteli povišati plač, temveč so jih hoteli celo znižati. Med mojstri in stavku jočim i pomočniki posreduje avstrijsko ministrstvo za socijalno politiko. Roparski napad na mlekarico. Brezposelni dninar Peter Kotnik je 14. t. m. napadel mlekarico Urbas Marijo iz Prapretnega, ki je nosila vsak dan mleko v rudarske naselbina v Trbovljah. Ko se je Urbasova vračala, jo je Kotnik udaril s palico po glavi, da se je nezavestna zgrudila na tla, nakar ji je vzel denarnico s sto dinarji. Napadalca so aretirali. Zakonski prepiri. Zakonca Dragomir Ri-stič in njegova žena iz Užic se nista razumela. Dan za dnem sta se prepirala in včasih tudi stepla. Do pretepa je prišlo med njima tudi te dni. Mož je potegnil nož in hotel napasti svojo ženo. Ta se je pa umaknila, pograbila v kotu sekiro in z njo razklala možu glavo. Cveta, tako je bilo ljubeznjivi ženi ime, se je po zločinu sama javila policiji. Bivši nemški kancelar umrl. Bivši nemški kancelar in voditelj socijalne demokracije dr. Muller je po dveletnem bolehanju pretekli teden umrl. Ogromno volilo za dobrodelne namene. V Newyorku je te dni umrla neka bogataši-nja iz rodu Wendel, ki je zapustila v dobrodelne namene 100 milijonov dolarjev ali nad 5 milijard 600 milijonov dinarjev. Prvi škof nemške evangeljske cerkve. Po novi pravni ureditvi nemške evangeljske cerkve v naši državi in po sklepu njenega zbora mora biti do konca t. m. izvoljen prvi njen škof. Nemška evangeljska cerkev ima v naši državi 130.000 članov, ki so organizirani v 71 matičnih in 45 podružničnih cerkvenih občinah. Težka železniška nesreča se je dogodila te dni blizu mesta Etampesa na Francoskem. Vsled napačno prestavljene kretnice se je prevrnil brzovlak in nesreča je zahtevala 11 smrtnih žrtev med potniki. Nov blejski župan. Za župana na Bledu je bil pretekli teden imenovan dr. Jože De Gleria, istočasno pa je bilo zamenjanih tudi 6 odbornikov in vzpostavljena delazmožnost občinskega odbora. Roko je odtrgalo na večer pred Jožefo-vim delavcu Karlu Golobiču na Polzeli, ko so hoteli fantje godovnikom in godovnicam ofi-rati in pri tem seveda tudi streljati. Eden izmed fantov je zažgal patrono dinamona, katero je neprevidni Golobič zagrabil z roko. V tistem hipu pa mu je dinamon eksplodiral in odtrgal roko. Zavod za slavistiko v Leningradu. V zvezi z akademijo znanosti nameravajo v Leningradu ustanoviti zavod za slavistiko. Na tem zavodu se bo proučevala zgodovina in kultura slovanskih narodov na zapadu in Sovjetske unije ter narodov, ki so kulturnozgodovinsko zvezani s Slovani, kakor Grkov, Albancev, Romunov itd. Zračni avtobusi. Med Kolnom in Frank-furtom bodo v kratkem vpeljali redni zračni promet z ogromnimi aeroplani. V poletju pa nameravajo vzpostaviti zračni promet med Berlinom in kitajskim pristaniškim mestom Šanghajem. Vožnja bo trajala 5 dni. Priprave Anglije za razorožitev. Angleški zunanji minister Henderson je poslal tajništvu Društva narodov spomenico, v kateri predlaga, naj bi vse države članice in druge zainteresirane države predložile Društvu narodov točne podatke o svojem celokupnem oboroževanju in o sedanjem stanju svojih armad. Na podlagi teh podatkov bi sel po mnenju angleške vlade dobilo najboljši pregled sedanjega položaja v vprašanju razorožitve in ti podatki bi služili za osnovo pri prihodnji splošni razorožitveni konferenci, ki se bo vršila meseca februarja. Italijanska ladja zgorela. V bližini Va-reggija je nastal na italijanski ladji proti podmornicam požar, ki je ladjo popolnoma uničil. Vzroka požara niso mogli dognati. % ! Požar uničil največjo cerkev na Irskem. V Belfastu je požar uničil cerkev sv. Done-gala, ki je bila največja cerkvena zgradba na Irskem. Plaz zasul dve vasi. V francoski pokrajini Savoji je ogromen zemeljski plaz poruši!, dve vasi. Plaz se je pomikal s hitrostjo 60 m na uro in pokril nad 40 ha zemlje več metrov : na debelo. Roparji na veliko. Bukovinsko občino Vulkov je nedavno napadla večja skupina maskiranih in do zob oboroženih roparjev, ki[ so kar pri belem dnevu zasedli občinski urad, j zastražili vse dohode, rekvirirali nato vozove in korije ter naložili na nje, kar se je dalo odnesti. Po opravljenem poslu so priredili v županovi hiši pojedino s plesom, kamor so povabili tudi župana in druge ugledne vašča-ne, nato p:', veselo pojoč odrinili s plenom. Kmet. referent Jos. Sustič, Kranj: Medsebojno zavarovanje živine. (Nadaljevanje.) § 6. Odbor. Zavarovanci izvolijo na občnem zboru načelnika, ki je obenem tudi tajnik. Istočasno izvolijo načelnika-uamestnika ter blagajnika (knjigovodjo) in tri od-bornike-cenilce s tremi namestniki. Odbor obstoja tedaj iz načelnika, blagajnika ter iz treh cenilcev. Vsak izmed teh funkcijonarjev razen blagajnika ima svojega namestnika. § 7. Nadzorstvo. Na rednem občnem zboru se izvolijo trije zavarovanci v nadzorstvo, kateri izvolijo izmed sebe predsednika. Isti .imajo dolžnost in pravico, vsak čas, posebno pa Ob zaključku računov — pregledati blagajniški knjigo, knjigo nezgod in račune. Isti nadzorujejo vse posle zavarovanja. § 8. Izvolitev*odbora in nadzorstva velja za dobo treh let. § 9. Vsak zavarovanec je upravičen, vsak nedo-statek, ki ga opazi bodisi pri cenilcih ali sozavaro-vancih, takoj naznaniti načelniku ali nadzorstvu. § 10. Razsodišče. 0 vseh sporih odloča tričlansko razsodišče z večino glasov, katerega izvoli redni občni zbor za dobo poslovnega leta. Pritožbe zoper razsodbo razsodišča ni. § 11. Poslovno leto zavarovanja se prične s prvim majem. Vse funkcije v zadevah zavarovanja so častne (brezplačne). Dolžnosti zavarovancev, prispevki, določbe o zavarovanju. § 12. Vsak zavarovanec se pogodbeno zavezuje, ■plačati v zavarovalni fond letino od vsake glave zavarovane živine po 3% od cenilne vsote, dognane od cenilne komisije (trije cenilci) pri cenitvi govedi pred odgonom na skupno pašo. Polovico zneska plača zavarovanec takoj, drugo polovico pa najkasneje v treh mesecih. Višina vsakoletnega prispevka se ravna po stanju zneska v zavarovalnem fondu, o čemer sklepa občni zbor. Zavarovalni fond se naloži obresitonosno v bližnji kmečki hranilnici. § 13. Zavarovanci, ki pristopijo za prihodnje poslovno leto k zavarovanju, plačajo poleg zavarovalnih odstotkov v fond še posebno pristopnino za vsako v zavarovanje sprejeto govedo. Višino te pristopnine za dotično po«lovno leto določi redni občni zbor. Tisti zavarovanci, kateri so zavarovali v prvem letu manj živine, kakor (bi je lahko zavarovali, a so dali nezavarovano živino v prvem letu vseeno na skupno pašo, plačajo, ako hočejo to živino zavarovati za prihodnje poslovno leto, od vsake glave, ki bi jo po mnenju cenilcev lahko zavarovali že v prvem letu, — poleg zavarovalnih odstotkov za fond — še posebno pristojbino, katere višino določa redni občni zbor. Pristopnina se v obeh slučajih tega paragrafa uplača takoj pri prevzemu živine ob skupni cenitvi v roke blagajnika. § 14. Vsakoletni prispevki za fond se ob zadostnem nabranem znesku od najmanj 5000 Din lahko začasno ukinejo. O tem sklepa občni zbor. § 15. Za govedo, kupljeno od posestnika, ki ni zavarovan, ali ki je kupljeno izven srenje Begunje, prične zavarovanje en mesec po prepeljavi v hlev zavarovanca. § 16. Živali prevzemajo v zavarovanje trije cenilci, ki imajo pravico odkloniti iz tehtnih razlogov sprejem goved od posameznika v zavarovanje, a morajo ta postopek pojasniti na občnem zboru. § 17. Trije cenilci prevzemajo živino v zavarovanje, istočasno cenijo vsako leto pred odgonom na skupno pašo (koncem maja) vsako v zavarovanje sprejeto žival ter vpišejo cenilne vsote v poseben seznam. Pri tej priliki lahko zavrnejo od zavarovanja tiste živali, ki se jim zdijo iz tehtnih razlogov neprimerne za zavarovanje, ta postopek pa morajo na občnem zboru pojasniti. § 18. Kakor hitro zavarovanec opazi, da kako njegovo govedo boleha, oziroma če ponesreči, mora to takoj brez odloga naznaniti načelniku ali njegovemu namestniku, ki odredi takojšnjo cenitev in nadaljni postopek. Cenilec ne sme v nobenem primeru ceniti lastnih živali, enako ne one od svojih sorodnikov. Cenilci cenijo govedo, pri čemer odloča večina glasov, in obenem naročijo lastniku, kaj ima z bolnim oziroma ponesrečenim ali poginulim govedom storiti (pozvati živinozdravnika, zaklati, prodati mesarju ali domačinom, i. dr.). Lastnik je pod izgubo pravice do odškodnine obvezan, ravnati se po tem naročilu. Morebitne stroške za živinozdravnika, zdravila in drugo nosi lastnik sam. Dalje prihodnjič. Povsod že morajo biti. Angleški listi poročajo, da je žena nekega učitelja napravila te dni izpit na univerzi v Oxfordu iz vojsko-vodstva in vojne umetnosti. .S:itanski načrt. V Regensburgu je imel 20-letni Erik Tetzner knjigarno, toda zadnje čase n-u je podjetje vedno bolj pešalo in mladi mož je začel tuhtati, kako bi prišel do denarja na kak drug način. S svojo tri leta mlajšo ženo je zasnoval satanski načrt. Pri Štirih zavarovalnicah se je dal zavarovati, za dva milijona dinarjev in plačal prvi obrok zavarovalnih premij, potem je pa takoj začel iskati priliko, kako bi napravil «nesrečno smrt«. Sklenil je zažgati v avtomobilu kakega sebi sličnega moškega, sam bi pobegnil v inozemstvo in žena bi lepo dvignila visoko zavarovalnino ter šla nato za možem. Načrt se mu je posrečil. Na nekem avtomobilskem izletu je zvabil k sebi nekega rokodelca. Po krajši vožnji je Tetzner avto ustavil, češ da mora napolniti rezervoar z bencinom. Rokodelec je ostal v vozu, Tetzner je polil avto z bencinom in ga hitro zažgal, tako da je bil voz hipoma v plamenu in nesrečni gost je zgorel pri živem telesu. Morilec je po dogodku pobegnil in obvestil svojo ženo, da je «mrtev« in da naj dvigne zavarovalnino. — Vest o «nesreči« se je hitro razširila, toda zavarovalnice so bile vendarle na zagonetno smrt pozorne, ker se je ista tako hitro po za varovanju dogodila. In res, kmalu so detektivi sleparijo odkrili, oba zakonca aretirali in ju spravili pred sodišče, kjer je bil Tetzner obsojen na smrt, njegova žena pa na štiri leta ječe. Madžarska je štela po izjavi predsednika centralnega statističnega urada koncem leta 1930 8,683.740 prebivalcev. Ženskega spola je okoli 200.000 več kot moških. Eksplozija ladje. V bližini Nove Fundlan-dije je eksplodirala stara ladja, ki so jo uporabljali za lov na tulne. Ubitih je bilo 22 mož, ostali pa šo se rešili na ledene plošče, kjer so čakali na rešitev. Na kraj nesreče je priplula ladja «Sagona« in vzela na krov ponesrečence. Artilerijsko skladišče je zletelo v zrak v Kijevu. Poleg ogromne gmotne škode, ki jo je eksplozija povzročila, je bilo ubitih tudi 36 vojakov. Katastrofa italijanskega vojaškega letala. Najboljši trije italijanaski letalci Madalena, Cecconi in Damonte so preizkuševali novo vojno letalci. V bližini mesta Marina di Pisa pa je letalo treščilo v morje in pokopalo pod seboj vse tri letalce. Vsi ponesrečeni letalci so se udeležili svoječasnega poleta italijanskega ministra Balba preko Atlantskega oceana. Letalec Madalena je sodeloval tudi pri reševanju ponesrečene ekspedicije na severni tečaj generala Nobila. Prebivalstvo Indije. Po zadnjih statističnih podatkih šteje celokupna Indija 351 milijonov prebivalcev in se je pomnožilo njihovo število od leta 1921 za 10"2 odstotka.' Tedaj je štela Indija 319,890.000 prebivalcev. ralnih adjutantov in veleposlanikov, ki so imeli poleg svojega diplomatskega dostojan stva še kakšno vojaško šaržo, je prisostvovalo paradi. Car je bil izredno vesel in dobre volje, da že dolgo ne tako. Ravno dan poprej je namreč podpisal ukaz, po katerem je dobil svet nekaj parlamentarnih pravic. Istega dne — 12. marca — pa da je javil carju zelo vplivni general Loris-Melikov, da je dal zapreti voditelja tajne revolucijonarne orga nizacije »Narodna volja« Šeljabova, ki je s svojimi prijatelji razvijal zelo živahno delavnost, tako da je vse kazalo na to, da pripravljajo na carja nov atentat. Loris-Melikov je prigovarjal carju, naj se parade ne udeleži, toda car mu je odgovoril: »Zakaj pa se ne bi peljal k paradi?« In peljal se je. Ko je bilo parade konec, se je car peljal v bližnjo palačo svoje sestrične velike knegi-nje Katarine, kjer je hotel piti čaj. Ob dveh popoldne se je vsedel v voz in se dal peljati v »zimsko palačo« (ruski dvor v Petrogradu). Pot je peljala ob bregu Katarinega prekopa. V carski voz vpreženi konji pa so tekli tako, da so morali kozaki, ki soi voz spremljali, preiti v galop, da so voz lahko dohajali. Cesta je bila popolnoma prazna, samo tu in tam si videl kakšnega policijskega uradnika. Neki mladi deček je nesel po cesti svoje sanke, pa še neki častnik je bil na ulici in neki dolgolasi človek je nesel pod pazduho majhen zavoj — to je bilo vse, kar si videl na cesti. V trenotku pa, ko se je peljal carski voz mimo dolgolasega človeka, je ta vrgel svoj zavojček konjem pred carsko kočijo pod noge. Temu je sledil strahovit pok in voz je bil na enkrat ves zavit v gost, črn dim. Ko pa se je dim razlegel, se je nudil navzočim grozen prizor: dva kozaka in deček, ki je nesel sanke, so ležali raztrgani na drobne kose na cesti v snegu, poleg njih pa razmrcvarjeni konji. Carju se ni nič zgodilo. Napadalca so prijeli takoj na licu mesta. Kljub vsem prošnjam pa, naj stopi v sani in naj se naglo odpelje naprej, car ni vbogal, ampak je pristopil k napadalcu. Takrat se je zaslišal rahel glas: »Veličanstvo, vi niste ranjeni?« »Ne, meni se ni zgodilo nič, hvala Bogu!« Ko je slišal napadalec te besede, je vzkliknil carju v obraz: »Prezgodaj je še zahvaljevati se Bogu!« V tistem trenutku pa je vrgel neki človek, ki se je bil zamešal med množico in se preril blizu do carja, že drugo bombo. Zopet je silovito počilo in nov oblak dima in snega se je dvignil. Ta bomba je dosegla svoj cilj: carju je odtrgala obe nogi do života. Umirajočega carja so prepeljali v zimsko palačo, kjer je ob pol štirih popoldne umrl, ne da bi se bil zopet zavedel. Ruskih carjev, ki bi bili umrli naravne smrti, je bilo prav malo. Carja Petra III. je dala umoriti njegova žena; sina carja Petra III., carja Pavla I., so v njegovi spalnici zadavili, car Nikolaj II. in cela njegova rodbina pa je našla smrt v daljni Sibiriji takoj ob začetku boljševiške revolucije. SEJMI. 30. marca: Dobrova, Moravče, Višnja gora, Poljčane, Sevnica, Murska Sobota. 31. marca: Črnomelj, Studenec pri Krškem, Šmartno pri Litiji, Sv. Barbara, Podčetrtek, šoštanj, Luče, Muta, Nova Štifta, Ptujska gora, Sv. Duh pri Ločah. 1. aprila: Krško, Videm ob Savi. 2. aprila: Stična, Rakek, Marija v Jare-nini, Konjice, Laško, Rajhenburg, Dramlje, Dol. Lendava. 3. aprila: Sv. Gotard, Zg. Tuhinj, Sv. Lenart v Zabukovju, št. Pavel. 4. aprila; Loški potok, Sv. Primož. V Berlinu svetijo še s svečami. Največje in tudi najmodernejše mesto v Nemčiji je Berlin. Berlin pa ima poleg vse svoje modernosti še neko posebnost, namreč to, da stoji komaj pol kilometra od Berlina vas Aldorf, kjer še nimajo elektrike in tudi plina ne, ampak svetijo še dandanes s svečami in s petrolejkami, čeprav je sicer vsa berlinska okolica na 40 kilometrov daleč naokrog že vsa elektrificirana. Prebivalci te vasi preživljajo zimo za zimo od petih popoldne pa do zjutraj skoro v temi, ker ni nobena ulica razsvetljena. Kdor pa ima opraviti zunaj ponoči, mora nositi s seboj svetilko kakor pri nas kje v odležnih hribih. Brez elektrike pa je ostala ta vas, ker se nikakor ne more sporazumeti s to ali ono družbo zaradi dobave električnega toka. TRŽNE CENE V LJUBLJANI. dne 16. marca 1931. Govedina: Na trgu: 1 kg govejega inesa I. Din 16-20, II. 14-18, III. 10-12. Teletina; 1 kg telečjega mesa I. Din 23, II. 18. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 20—23, II. 16—18. Perutnina: piščanec večji Din 20, kokoš 25—40, petelin 25—30, raca 40 nepitana gos 80, domači zajec manjši 4-10, večji 12-20. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 25—28, čajnega masla 36 do 44, masla 30—40, bohinjskega sira 24, sirčka 7—8, eno jajce 1—125. Pijače: 1 liter starega vina Din 16—22, novega vina 10—14, \ čaša piva 3—4 50, 1 vrček piva 4—4 50. 1 steklenica piva 5 50—6. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 80 do 84, Sanlos 52—54, Rio 36—40, pražene kave I. 90 do 100, II. 80-90, III. 66-70, IV. 56-60, 1 kg kristalnega sladkorja 12, sladkorja v kockah 13 50, 1 kg kavne primesi 18, riža T. 9, II. 7, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, 1 liter vinskega kisa 4"in 4-75, navadnega kisa 4% 3, 1 kg soli, morske, debele 2-50, drobne 2-75. Mlevski izdelki: 1 kg kaše Din 5—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 8—10, otrobov 150—2, koruzne moke 3—3-50, koruznega zdroba 4—4 50, pšeničnega zdroba 4—5, ajdove moke I. 7, II. 5, ržene moke 3 50. Žito: 1 q pšenice Din 200—210, rži 185—200, ječmena 185—200, ovsa 200—230, prosa 180 do 190, koruze 140—145, ajde 185—190, fižola ribničana 270, prepeličarja 280, 1 kg graha 8—10, 1 kg leče 10 do 12 Din. Kurivo: 50 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 460, m3 trdih drv 140—150, mehkih drv 70. Krma: 1 q sladkega sena Din 100, pol sladkega sena 85, kislega sena 70—75, slame 50—70. VABILO na retliii oljčni zbor Posojilnice za Loški potok, Drago in Travo, reg. zadr. z neom. z. v Loškem potoku, ki se bo vršil na cvetno nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni v Travniku. Dnevni red: 1. Odobritev računskega zaključka za 1. 1930. 2. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi po njem. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil (§ 44. zadr. pravil). 5. Slučajnosti. V slučaju neklepčnosti prvega občnega zbora se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa pravomočno brez ozira na število navzočih zadružnikov. (§ 36. pravil.) NAČELSTVO. Kako je bil umorjen ruski car Aleksander II.? Dne 13. marca 1. 1881 — torej pred 50 leti — se je peljal ruski car Aleksander II., stari oče poslednjega ruskega carja Nikolaja II., iz svoje zimske palače v Petrogradu k veliki paradi, kakršna je bila vsako nedeljo (13. marca 1. 1862 je bila nedelja) ob izmenjavi dvorne straže, ki jo je oskrboval gardni polk. Kočijo, v kateri se je peljal car, je spremljalo 6 kozakov v sijajnih uniformah na konjih, policijski uradniki pa, ki so imeli na logo skrbeti za osebno varnost carjevo, so S'-; vozili zadaj na saneh. Parada je potekla kakor običajno z vseia | sijajem- Znatno število velikih knezov, gene- 1 Kajenie je strop! Vsakdo se lahko odvadi zdravju škodljivega kajenja ali kajenje poljubno omeji s pomočjo naših »Ex«-tablet. Z uporabljanjem »Ex«-tablet postane tudi najbolj strastni kadilec nekadilec! Popolnoma neškodljivo sredstvo (se ne pogoltne). 1 omot 30 Din in poštnina, vse zdravljenje 5 omotov za 145 Din franko (10 omotov za zelo strastne kadilce 250 Din). Naslov za naročila: »AUR.ORA« Sekt. 71, tfovi Sad, Železnička 38. — Zoper pijančlji-vost: »Trezvenol«, sigurno učinkujoče neškodljivo sredstvo, steklenica 75 Din. Celo zdravljenje 3 steklenice za 200 Din. Kovači! Najboljši trdi in mehki keks -kovaiki pf8mofl; Kmetovalci! © d.cbip&ga blaga ? Vzemimo na pomoč ona tehnična sredstva, ki povzročajo Večje in boljše pridelke, obenem pa zmanjšajo pridelovalne stroške. Eno teh sredstev je: Apneni «9u5fk, ki vsebuje 16 - 20% dušika in do 70°/o apna. to je skupno 80- 90% rastlinske hrane. Apneni dušik vpliva blagodejno na vse posevke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na njivah, vinogradih in sadonosnikih povzroči apneni dušik večji pridelek tako kakovostno kakor količinsko. NitrofoskaS-RtsSe pa vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano: dušik, fosforno kislino, kalij in apno. Vsled tega nadomestnje vsa ostaia enostranska umetna gnojila in je prikladno za vse posetve in vsako zemljo. Apneni dušik in Nitroloskal-Ruše se lahko naroči pri „EKONOM deteljišča ^ pašnlke. TomasoY3 žlindra "TZZVJ&^rST Spisi • uporabi se doke brezplačno pri Vereht der Thomasmehlerzeuger Berlin W. 35. Oblastveno koncesi- jonirana šoferska šola GOEKO PIPE1BACHIR Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12 Zahtevajte informacije ICC O »IIi tedensko zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. TOVARNA KOSMOS Ljublj. na. p. pred. 307. za prodajo šivalnih strojev, sepaiatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. »CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d. Ljubljana, Poštni predal 248. rjava, goveja koža rjava, goveja koža črna, telečja koža Č:U, boks črni boks vedno v zalogi EKONOM Ljubljana Kolodvorska ul. 7 Kdor oglasu e, ta napreduje! rjavi boks Vsi čevlji so solidno Izdelani. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Trgovski dom StermecM Celje it. 63 Veliki, ilustriram cenik zastonj! Fabiani <£ Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5 «----Velika zaloga -—1 SUKNENEGA BL4GA ta moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po vzoree/ EKONOM OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo ba-naško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre gatice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetsbi hranilni in posojilni dom Elačun poit hranilnice it 14.257 registr- zadruga z neomejeno zavezo Bnojati: „ KMETSKI 9 0 M' LJUBLJANI, favčarjeva (Sodna) ulica i T« eCon iiev. 2 VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 57,°/o brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 % brez odbiika ti a v * a »a rente Sianje vlog nad 38,000.000 dinarjev Rezerve na J 700,000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog .'ložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA dajeproti poroštvu,na knjižbo in proti aastavi prem čnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji \GAJNIŠKE URE:.0b delavnikih od 8 — 12V. in od 3 — 4V„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12' .. "fldnijnfci v Kamni''«« Glavni irg, in y Stoi5!š' fl» irg Ti $stmu§l STROJI „ORITZMCR" »»ADUER** in kolesa, najboljši materlfal, »ratliaa ksastrufccija, krasna opraaa tar aa|alž|a caaa ss samo ori Jo«. Peteline, ob vodi, v biiiinf Prešernovega spomenika Priznano najboljši TRBOVELJSKI portland-cement vedno v zalogi pri EKONOM, osred. gospodarski zadrugi v Ljubljani, r. z. z o. z. za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „Jugrad" Jugoslovanska gradbena In kreditna zadruga r, a. ■ o. a. v Llubljani, Kolodvorska ul. 35 I. Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din o'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od 8-12 in od 14—18. eorenjci I Vseh vrst umetna gnojila, semena in druge predmete dobite po najugodnejših cenah pri A.. Jeglič Lesce pri Bledu ZALOGA: stavbnega materijala, trboveljskega cementa, zidne in streSne opeke « m -"^PREHLADU in ISHIJASU. A1CF 'i || 1 laboratorij pr rahlejEva 9 ss» j ^ beograd sarajevm^« dobiva se v vseh-lekarnah po ceni 0w.7s: Za travnike in deteljišča uporabljajte S upevf&sfeii, a za vinograde, krompir, koruzo in povrtnino je najbolje polno ff«o/cn/c, katero se izvrši v obliki mešanice PROMETNI ZAVOD ZA prodaja po najugodnejših cenah lagio na de3>e*o: Premog, domači in Inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst. SCoks, livarniški, plavžarski in plinski. PROMETNI ZAVOD ZA PMEMOG D. D. LJUBLJANA, Niklošiieva ceste Uev. O/L SIR ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah EKONOM Ljubljana Kolodvorska ul. 7 (organski RAS) Superfosfat, KAS, Herkules, kakor tudi vsa ostala umetna gnojila nudi po najpovoljnejši ceni FOSFAT" D. O. za promet in trgovino z umetnimi gnojili ZbCLgveb, ^ažuraničev fcg 6 Brzojavi: Fosfat - Zagreb Telefon: 29-13 Vsa pojasnila brezplačno. Zastopstva v vseh večjih mestih. Urednik: Milan Mravlje. — Izdajatelj: Ivan Pucelj. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mich&lek), Ljubljana.