Ljubljana, 21. marca 1967

URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEZIGRAD • CENTER • MOSTE-POLJE • SISKA • VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA
LETO XIV., ŠT. 11
OBČINSKE SKUPŠČINE
OBČINA
GROSUPLJE
61
Na podlagi 13., 22., 31 in 45l fle-temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Ur. 1. SFRJ. St. 31/64, 33/64. 28/66 in 1/67), U., 20., 30. in 47. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Slovepiji (Ur." L SRS. št. 36/64), 2. in 3. odstavka 72. ter 92. tiena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 39/64), je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega tix>ra in zbora delovnih skupnosti, dne 27. februarja sprejela
ODLOK
O preračunu občine Grosuplje za lete 1967
L člen
Proračunski dohodki za leto 1967 z0ešajo 9.414347 N-din.
8 člen
Z občinskim proračunom so dogodki razporejeni v višini 9.016.743 *~d»n. Nerazporejena tekoča rezerva *»aša 397.604 N-din
3. člen
Navedena sredstva proračuna so •^porejena v določenem znesku za J*dno dejavnost in posebne namene !j*r se črpajo neposredno iz proračuna
4.	člen
. Sredstva, ki so v določenih zne-razporejena za »kupno financiranje strokovnega šolstva, zavoda za
2ZSSS z:
•®i\ t.T—brigado, občinsko javno ^avobranirlstvo, občinsko javno to-r^itvu. medobčinsko inšpekcijo dela, ?*dobčinslto gozdarsko inšpekcijo, J^dobčiruko arhivarsko službo in “Jedobčinsko energetsko inšpekcijo, // odvajajo na račune pristojnih za-odov v skladu s pogodbami, ki jih ^ma sklene s temi zavodi.
5. člen
> <2?ta,a are<*stva- ki so razporejena h določenem znesku za redno dejav-in posebne namene, se dodelijo Ustrezni račun naslednjim komikom:
~~ občinskemu skladu za šolstvo, knjižnici.
komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje ali ustreznemu zdravstvenemu zavodu, občinski gasilski zvezi, upravi občinske skupščine ~~ občinskemu sodišču, krajevnim skupnostim, družbeno političnim organizacijam.
—	cestnemu skladu,
—	komunalnemu skladu.
Vsa ostala sredstva se črpajo neposredno iz žiro računa proračuna.
8.	člen
Uprava skupščine občine Grosuplje v skladu z zakonom samostojno razpolaga z dohodki, ki jih ustvarja z lastno dejavnostjo ter s sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost rn za posebne namene.
7.	člen
Svet za družbeni načrt in finance je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada za pokritje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov, ter določi višino sredstev, ki se lahko dajejo kot kredit v ta namen.
Sredstva, uporabljena po tem členu, morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. decembra 1967.
8.	člen
Svet za družbeni načrt in finance skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje iz-
OBČINA
HRASTNIK
«2
Na podlagi" 100. in 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Ur. list SRS št. 7/67), 200. člena statuta občine Hrastnik
plačila za Izredne — nepredvidene izdatke v breme rezerve.
O odobrenih izplačilih je svet dolžan naknadno poročati skupščini občine Grosuplje.
9.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1967 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna.
10.	člen
Sredstva od požarnih premij, ki v smisljj 34. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o varstvu pred požari (Ur. 1. SFRJ, št. 10'65) pripadajo občini gredo na posebni račun za gasilske namene, ki ga je odprla občinska skupščina za nakup in vzdrževanje gasilske opreme.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osami dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1967 dalje.
Številka: 400-9'67
Datum: 27. februarja 1967.
Predsednik
skupščine Ahčine Grosuplje
Ivan Ahlin, L r.
in na predlog mandatno-imunitetne komisije občinskega zbora skupščine občine Hrastnik, je občinski zbor skupščine občine Hrastnik na seji, dne 11. marca 1967, sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor skupščine občine
Hrastnik v volilni enoti št. 14, ki obsega
— Pot Franca Pušnika št. 1 do 4,
— Cesta 1. maja št. 17, 18, 26, 27, 28, 29 do 36, 38 in 42.
2.	člen
Nadomestne volitve se razpišejo, ker je prenehal mandat odbornici Inki RONCEVIC, ki je bila izvoljena v tej volilni enoti.
Volitve bodo dne 23. aprila 1907.
3.	člen
Ta odlok velja takoj in se objavi v »Glasniku« ter na območju 14. volilne enote v občini Hrastnik.
St.: 013-2/67-1.
Datum: 11. marca 1967.
Predsednik
skupščine občine Hrastnik
Milan Babič, 1. r.
03
Na podlagi 4. odstavka 12. člena in 6. odstavka 24. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS št. 20,65) na predlog Občinskega sodišča v Trbovljah in mnenja Republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo SRS, je skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 11. marca 1967 sprejela
ODLOK
o določitvi števila sodnikov
Občinskega sodišča v Trbovljah
1.	člen
Skladno z obsegom dela sodišča se določijo štiri sodniška mesta, vključno s predsednikom sodišča.
2.	člen
Ta odlok začne veljati prvi dan po objavi v »Glasniku«.
St.: 02-19/66-1.
Datum: 11. marca 1967.
Predsednik
skupščine občine Hrastnik
Milan Babič, 1. r.
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
64
Na podlagi določb temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. I. SFRJ, Št. 32/64), zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega ‘ zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. I. SFRJ, štev. 52/66), zakona o prispevkih in dav-
PREGLED
dohedkov in razporeda dohodkov preračuna občine Grosuplje za leto 1967
	Vrsta DOHODKI	Skupaj
	dohod.	
	1	Prispevki	5,686.444
	2	Dsvkt	14)19.583
	3	Takse	188.700
	5	Dohodki po posebnih zveznih predpisih	—
	S	Dohodki organov in drugi dohodki	472.620
	7	Dopolnilna sredstva	1,097.000
	8	Prenesena sredstva	350.000
	Skupaj:	9,414.347
St.	gl.	
namena	RAZPORED DOHODKOV		Skupaj
01	Dejavnost šol	4,119.680
02	Kulturno prosvetna dejavnost	145.450
03	Socialno varstvo	558.000
04	Zdravstveno varstvo	286.500
06	Komunalna dejavnost	267.600
06	Delo državnih organov	1,969.230
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	100.000
12	Dej. družb. pol. organizacij	157.500
13	Negospodarske investicije	948.070
14	Gospodarski posegi	317.200
15	Vlaganje v rezervni sklad	90.643
16	Prorač obveznosti iz prejšnjih let	—
17	Gospodarske investicije	30.870
18	Nerazporejeni dohodki '	397.604
	Skupaj:	9,414.347
kih občanov (Ur. 1. SFRJ, št. 37/64) in 120. člena statuta občine Zagorje ob Savi je Skupščina občine Zagorje ob Savi r.a seji občinskega zkora in zbora delovnih skupnosti, dne 27. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov
1.	člen
Prispevki in davki se v občini Zagorje ob Savi določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SFRJ, št. 32/64, 52/66), po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 37/64), po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in odloka.
ga za posek, v letu, za katerega se prispevek odmerja.
Osnovo za odmero določi finančni organ glede na količino lesa in povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, v preteklem letu po vrstah in vrednostnih razredih.
10. člen
Stopnje prispevka iz osebnega do-hodnja po 8. členu tega odloka se določajo po skupinah katastrskih občin, in sicer za I. skupino 12,9 %, za II. skupino 9 % in za III. skupino 6 %.
Prispevek iz osebnega dohodka od gozdov pa se obračunava od osnove, določene v 9. členu po stopnji 12,9 %.
ni letni katastrski dohodek ne presega 200 din.
V	III. skupini katastrskih občin so oproščeni prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva tisti kmetijski proizvajalci, katerih katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2.000 din.
14.	člen
Če se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj 3 leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše.
15.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč
a)	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna, za 10 let;
b)	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki, za 6 let;
c)	ki se pogozdujejo po navodilih in pod nadzorstvom pristojnih organov z gozdnim drevjem, za 20 let.
Oprostitve se priznajo na podlagi pismene izjave pristojnega organa za kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom in navodilih so bile izvršene spremembe zemljišč.
Oprostitev teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev.
16.	člen
Občinski organ, pristojen za odmero prispevkov od kmetijstva, prizna v primerih izrednih stroškov za melioriranje olajšave za toliko let, kolikor je razmerje med celotnimi in dejanskimi stroški za meloriranje nasproti enoletnemu katastrskemu dohodku za isto površino pred me-liorizacijo.
Olajšave po tem odloku je možno priznati za največ 10 let.
17.	člen
V	primerih elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov na obdelovalnih površinah se prizna davčna olajšava y primeru, če škoda, ki je nastala posamezniku, presega 20 % katastrskega dohodka. V navedenih primerih se odpiše odpadajoči prispevek sorazmerno z zmanjšanjem donosa.
Škodo, povzročeno po elementarnih nezgodah, rastlinskih boleznih in škodljivcih, ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ugotavlja na podlagi prijave zavezanca prispevka za kmetijstvo pristojni upravni organ. Skoda mora biti prijavljena s strani zavezanca oziroma oškodovanca pismeno v roku 8 dni po povzročeni škodi.
18.	člen
Pri odmeri prispevkov od kmetijstva sc priznajo naklednje olajšave v obliki znižanja odmernega prispevka:
a)	zavezancem, katerih dohodek ne presega 700 din letno na družinskega člana in ki preživljajo pojeg dela zmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana — po 10 % za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 % odmerjenega prispevka.
Znižanje prispevka se ne priznava za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek:
b)	zavezancem, katerih dohodek ne presega 1.200 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmož-
2.	člen
Prispevki se obračunavajo in plačujejo iz dohodka, ki je dosežen z osebnim delom občanov in v drugih primerih, ki so določeni v zveznem zakonu, davki pa iz dohodka občanov iz premoženja, premoženjskih pravic in premoženja, ki ga pridobijo ali imajo, ter dohodka, ki ga pridobijo z dopolnilnim delom drugih.
3.	člen
S prispevki in davki se krije materialne potrebe družbene skupnosti, za katere je vsak občan dolžan prispevati po svoji gospodarski moči.
4.	člen
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, se določijo s tem odlokom.
5.	člen
Krajevni samoprispevek se lahko predpiše, če je za to glasovala večina vseh vpisanih volivcev iz tistega območja. za katero naj bi se krajevni samoprispevek uvedel.
PRISPEVKI
1,	Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja
6.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se pobira v višini 5,2 % od osnov, ki so določene s predpisi (bruto osebni dohodki).
7.	člen
Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določajo naslednje bruto
pavšalne osnove:
1.	za odvetnike — pripravnike 750
2.	za gospodinjske pomočnice,
zaposlene v zasebnih gospodinjstvih	200
3.	za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih	400
4.	za lovce in ribiče	200
5.	za zaposlene v domovih planinskih društev	200
2.	Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
8.	člen
Osnova za prispevek iz osebnega • dohodka od kmetijske dejavnosti je katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč in gozdov.
9 člen
Prispevek oti kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda,
se ne obračunava po katastrskem i dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določene-
11. člen
Zaradi odmere prispevka iz osebnega dohodka kmetijske dejavnosti so za območje občine določene tri skupine katastrskih občin.
V	I. skupino katastrskih občin so razporejene naslednje:
Zagorje z naselji: Zagorje, Selo, Dolenja vas, Ravenska vas;
Potoška vas z naselji: Potoška vas. Vine, Praproče;
Semnik z naselji: Semnik, Sta-hovlje, Smuči dol, Krače;
Kotredež z naselji: Kotredež, Rove, Znojile, Zavine;
Loke z naselji: Vrh, Loke, Podkraj, Kisovec;
Ržiše z naselji: Ržiše, Zabreznik, Orehovica Izlake.
V	II. skupino katastrskih občin so razporejene naslednje:
Hrastnik z naselji: Hrastnik, Polš-na, Jelenk, Blodnik, Sentgotard, Jel-ševica;
Cemšenik z naselji:	Cemšenik,
Razbor;
Jesenovo;
Kandrše z naselji: Vrh, Dolgo br-do, Osredek, Okrog, Dole, Ld po vica, Kandrše, Mlinše, Zvarulje, Hmelno, Briše;
Kolovrat z naselji:	Kolovrat,
Senčna, Podlipovica, Medija, Strma njiva, Plavišnik, Sp. in Gor. Vrtače, Borje:
Zabava z naselji: Zabava, Log, Kostrevnice, Breznik, Ravne, Rovi-ne, Javorščica.
V	III. skupino katastrskih občin
so razporejene naslednje:
Lenart;
Konjščica z naselji: Sklendrovec, Rtiče, Rodež;
Roviše z naselji: Rovišc, Golče, Vežnica;
Podkum z naselji: Podkum, Pun-' gert, Borovak, Sela, Osredki, Padež, Gorenja vas, Ščit, Mali Kum, Jazbine, Vrh pri Borovaku, Sopota;
Sentlampert z naselji: Senožeti, Jarše, Tirna, Sentlampert, Borje, Kr-bule, Mošenik, Jablana, Kolk, Požarje, Colniše.
V	III. skupino pa spadajo tudi zavezanci iz naslednjih višinskih krajev: Groboljšca, Topolovo, Drži-na, Suhi potok, Sv. Primož, St. Lenart in Visoki Kal nad Brišami.
12.	člen
Trajne oprostitve plačevanja prispevkov od kmetijstva, določene z zveznimi in republiškimi predpisi, se uporabljajo v enakem obsegu tudi za plačevanje prispevka, ki pripada občini.
13.	člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skup-
nih članov — po 20 % za vsakeč3 dela nezmožnega člana z omejitvi]6 da celotno znižanje ne sme preše gati 60 %;
c)	zavezancem, ki so imeli izdat ke nad 100 din zaradi zdravljeni1 obolelih članov in neogibne stfošk' s pogrebom umrlih družinskih čl* nov, do zneska prispevkov, ki bi 51 sorazmerno plačali od izdatkov tak' vrste.
V osnovo, po kateri se presoji pravica do olajšave, spadajo dohod ki vseh članov gospodinjstva, 06 katerih se odmerjajo prispevki 01 davki po letnih osnovah, ter dohod’ ki iz delovnega razmerja pokojni1 in invalidnin. Za mladoletne otrok' se štejejo: šoloobvezni otroci, z nji' mi pa se izenačujejo dijaki in študentje na rednem šolanju. Za odra*' le dela nezmožne osebe pa se štejci6 osebe, ki jim je to svojstvo prizna"8 z odločbo ali zdravniškim spričev"' lom javne zdravstvene ustanove, sle pim, moškim nad 60 let, ženska" nad 50 let starosti, in bolniki, ki s| bili več kot pol leta nezmožni & delo, ter invalidom z nad 50 % >" validnostjo.
Svet za družbeni plan in finan" se pooblašča, da v posameznih izred nih in upravičenih primerih priz": poleg olajšav, določenih s tem odi11, kom, tudi druge olajšave in oprosti*' ve plačila prispevka.
19.	člen
Poleg olajšav iz prejšnjega čle"* se priznajo kmetom-borcem NO' še naslednje olajšave prispevka osebnega dohodka od kmetijstva:
a)	kmetom — borcem NOV, ki * nosilci spominskega znaka 1941, & lje Sanskim borcem in predvojni1* komunistom revolucionarjem, v vi”1' ni odmerjenega prispevka, ki pri p*' da občini;
bj kmetom — borcem NOV, n jim je priznana posebna dclovfl1 doba v dvojnem trajanju od 9. seP tembra 1943 pa do 15. maja HM* sc prizna olajšava pri odmerjene'1 prispevku, ki pripada občini, do vl' šine 1.500 din katastrskega dohodkjj'
Prispevek od katastrskega doh^ ka preko 1.500 din, ki pripada obči11 se plača v celoti;
c)	kmetom borcem NOV, ki in^L jo priznano posebno delovno do*/| v dvojnem trajanju od 9. septembr' 1943 do 31. decembra 1944, se pri^11 olajšava pri odmerjenem prispevk1 ki pripada občini, do višine 1.000 d'1 katastrskega dohodka.
Prispevek od katastrskega doh^ ka preko 1.000 din, ki pripada obči*1 se plača v celoti;
d)	kmetom borcem NOV, ki 1'^ je priznana .posebna delovna doba dvojnem trajanju od L januarja 1” . do 15. maja 1945, se prizna olajša* pri odmerjenem prispevku, ki P‘‘ pada občini, do višine 500 din ka** sirskega dohodka.
Prispevek od katastrskega doh^ ka preko 500 din, ki pripada 'obč,p se plača v celoti.
Olajšave se priznajo le takim ristnikom, ki se preživljajo izkUti no od kmetijske dejavnosti.
20.	člen
Če ima kdo od izkoriščanja ^ ljišča v nekmetijske namene nje peska, gramoza in kamnu, "Jj nje opeke, apna, prevoz in podob',) višjo dohodke od običajnih, tako j, ima tako delo značaj posebne in y ne pridobitne dejavnosti, mora P ji, čati prispevek od obrtne dejavnika dar ti dohodki presegajo vl’ 2.000 din letno.
3.	Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in
drugih gospodarskih dejavnosti
21.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu Prispevek od obrtnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja:
a)	po pavšalni letni osnovi (storitvena obrt),
b)	v pavšalnem letnem znesku,
c)	po dejanskem osebnem dohodku (proizvodna obrt),
d)	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka.
22.	člen
Stopnja prispevka iz obrtne dejavnosti po pavšalni letni osnovi je Proporcionalna in znaša 12,9 %.
23.	člen
Stopnja prispevka od obrtne dejavnosti po dejansko- doseženem osebnem dohodku znaša do 20 %.
Stopnjo prispevka za posamezno dejavnost določa posebna komisija, ki jo imenuje svet za finance.
24.	člen
Prispevek od pavšalnih letnih osnov plačujejo tudi vsi proizvodni obrati, ld delajo brez tuje delovne sile, in ne presegajo več kot 50.000 dinarjev prometa skupnega enoletnega znesita plačil, prejetih za prodano blago in opravljene storitve.
25.	člen
Letni kosmati osebni dohodek kvalificiranega oziroma visokokvalificiranega delavca, na podlagi katerega se določa pavšalna osnova za odmero prispevka od obrtne dejavnost^ znaša po posameznih obrtih:
	Stroka	KV	VK
I.	Kovinarstvo		
	finomehanik	—	16.000
	avtomehanik	13.000	16.000
	urar	—	11.000
	vodni instal.	11.000	13.000
	klepar	10.000	—
	strugar	12.000	14.000
	kovač	6.500	8.000
	glavanizer	1	15.000
II.	Elektrotehnika		
	elektroinstalater 12.000		13.500
	radio in TV		
	mehanik	14.000	16.000
III.	Gradbeništvo		
	kamnosek	—	15.000
	zidar	9.500	12.000
	steklar	—	8.000
	pečar	—	12.000
	sobosiikar		
	in pleskar	10.000	13.000
IV.	Predelava lesa:		
	mizar	7.000	9.500
	žagar	7.000	—
	tapetnik	7.000	9.500
	izdelovalec		
	embalaže	—	9.500
v.	Avtoprevoz	13.500	15.000
Vi.	Gostinstvo	8.500	13.000
Vil.	Predelava tekstila		
	in usnja		
	krojač	7.000	8.500
	čevljar	5.000	7.1)00
	sedlar	7.000	9.000
Vlil.	šivilja	7.000	8.500
	Živilska stroka:		
	slaščičar		11.000
	mesar	8.500	15.000
IX.	Ostala obrt		
	fotograf	—	14.000
	frizer	—	10.000
	vrtnar	9.500	14.000
26.	člen
^ Prispevek od obrtnih dejavnosti Pavšalnem letnem znesku plaču-
jejo zavezanci, ki opravljajo priložnostno gospodarsko dejavnost (po 18. Členu zakona o obrtnih delavnicah), ali brez stalnega poslovnega mesta. Višina prispevka v pavšalnem let-
nem znesku znaša:
—	predelovanje nekovin	350
—	predelovanje kovin	300
—	popravilo elektr. aparatov	500
—	izdelovanje kem. izdelkov	300
—	predelava lesa	350
—	predelava papirja	150
—	izdelovanje tekst, izdelkov	,150
—	predelava usnja	100
—	predelava živil	50
—	izdelovanje in popravljanje
raznih izdelkov	150
—	gostilničarji izven mesta do
8.000 bruto prometa	300
—	stavbna obrt
inštalater	450
roletar	500
teracer	300
parketar	400
—	vsi ostali	300
—	voznoličarstvo, ličarstvo drugih kovinskih predmetov
in galvanizacije	500
—	brivci in frizerji	300
—	vse ostale osebne storitve	150
—	vse ostale obrti iz prej
navedenih dejavnosti, razen osebnih	350
—	zavezanci, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost brez stalnega poslovnega mesta
snažilci obutve	80
ulični prodajalci časopisov, srečk in drugega	80
postreščki	80
prodajalci pečenega kostanja 80
27.	člen
Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka se plačuje po naslednjih stopnjah, in sicer:
a)	od dohodkov, ki jih imajo
občani od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ali pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija	10	%
b)	od dohodkov, ki jih imajo
zavarovalni poverjeniki, ki niso z zavarovalnico v rednem del. razmerju	15	%
c)	od provizij zastopnikov, ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, če niso z njimi
v rednem del. razmerju	15	%
d)	od provizij, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z
njo v rednem del. razmerju	15 %
e)	od provizij, ki jih dobijo
poslovni agenti in poverjeniki založniških podjetij od prodaje njihovih knjig, revij in drugih publikacij, če niso z njimi v rednem delovnem razmerju	15	%
f)	od provizij, ki jih dobijo ulični prodajalci časopisov za časopisna podjetja, časopisne zavode ali časopisne agencije, če se ukvarjajo edino s prodajo časopisov in niso z navedenim podjetjem, zavodom ali agencijo
v rednem del. razmerju	10 %
g)	od dohodkov transportnih
delavcev in od dohodkov oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v rednem del. razmerju in če ne ne plačuje prispevek v pavšalnem znesku	15	%
h)	od prevozništva kot postranske kmetijske dejavno-
sti, prejetih od državnih organov in zavodov, gospodarskih in družbenih organizacij	30	%
i)	od dohodkov od postranske
kmetijske dejavnosti za prenos drv ali drugega materiala na tovornih konjih, osli, po voznih poteh, prekopih	15	%
j)	od dohodkov delavcev, ki
delajo doma za gospodarske, družbene ali dinge organizacije, državne organe, zavode, če niso z njimi v rednem del.	razmerju	20	%
k)	od dohodkov potujočih gledališč, zabavišč in prirejanja prireditev
l)	od vseh ostalih dohodkov iz
civil. pravnega	razmerja 15 %
28.	člen	. -
Poslovne knjige morajo voditi
zavezanci prispevka od obilne in druge gospodarske dejavnosti, katerim se odmerja prispevek od dejanske osnove, in katerih bruto promet presega letno 200.000 din.
29.	člen
Pri odmeri prispevkov od obrtne dejavnosti se priznajo poleg olajšave po členu 19 še naslednje olajšave: Zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, ki so na novo pričeli z opravljanjem obrtne dejavnosti:
—	za prvo leto poslovanja 50 % od odmerjenega prispevka, ki pripada občini;
—	za drugo leto poslovanja 20 % od odmerjenega prispevka, ki pripada občini.
30.	člen
Stopnja prispevka od intelektualnih storitev znaša 12,9%.
31.	člen
Prispevek v pavšalnem znesku od negospodarskih storitev plačujejo osebe, ki opravljajo naslednje intelektualne storitve:
din
—	učitelji glasbe, jezikov in
raznih šol. predmetov	50
—	stenografi, daktilografi, ste-
nodaktilografi	100
—	zavezanci, ki opravljajo negospodarske dejavnosti zaradi starosti, bolezni ali zaradi posebnih razmer in okolnosti, manj kot 4 me-
sece na leto	150
—	duhovniki, župnijski upravitelji	400
—	ostali duhovniki	300
—	farne cerkve s podružnicami	500
Letni kosmati osebni dohodek, ki je praviloma minimalna letna osnova prispevka od intelektualnih storitev, znaša za odvetnika 20.000 din.
32.	člen
Zavezanci, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od negospodarskih storitev, morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov.
5.	Prispevek iz sebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
33.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje v višini 3,9 %.
34.	člen
Če nastane dvom, ali gre za področje uporabne^ umetnosti, ali pa le za obrtni izdelek, odločita svet za prosveto in kulturo ter svet za industrijo in obrt občinske skupščine.
DAVKI
1.	Davek na dohodek od stavb
35.	člen
Davek na dohodek od stavb se plačuje v občini Zagorje ob Savi od vseh stavb. Oproščeni so vsi, ki niso v gradbenem okolišu, v njem pa tiste stavbe, ki zaradi starosti zahtevajo višje vzdrževalne stroške. O višjih vzdrževalnih stroških odloča oddelek za gradbene in komunalne zadeve.
36.	člen
Davek na dohodek od stavb znaša 20 % od ugotovljenih osnov.
2.	Davek na dohodek od premoženja
in premoženjskih pravic
37.	člen
Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po proporcionalni stopnji 12,9 odstotka.
Davčna osnova je celotni dohodek, znižan za stroške, ki so bili potrebni za dosego tega dohodka.
Tega davka so oproščeni prejemki iz življenjskega zavarovanja in zavarovanja za doživetje, obresti in dobitki državnih posojil, obresti in dobitki drugih hranilnih vlog.
38.	člen
Davek na dohodek od oddajanja opremljenih sob se ne plača.
3.	Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih
(davek na tujo delovno silo)
39.	člen
Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačati davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (davek na tujo delovno silo).
40.	člen
Zavezanci davka na tujo delovno silo, ki plačujejo prispevek od upravljanja pridobitne dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od dohodka po stopnji 6 %.
Osnova se določi na podlagi osebnega dohodka delavca, zaposlenega v družbenem sektorju po 25. členu tega odloka.
41.	člen
Zavezanci, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, plačujejo davek za tujo delovno silo od vsakega zaposlenega delavca po 150 din.
42.	člen
Za tujo delovno silo se štejejo tudi družinski člani, s katerimi je sklenjeno redno delovno razmerje in so prijavljeni Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje kot delavci.
43.	Člen
Ne štejejo sc za tujo delovno silo vajenci tisti čas, ko se učijo, in ne delo drugih oseb med obvezno učno dobo in tudi ne delo družinskih članov zavezanca, če niso v rednem delovnem razmerju.
44.	člen
Davek na tujo delovno silo po tem odloku odmerja občinski upravni organ, ki je pristojen za odmero prispevkov iz osebnega dohodka od delovnega razmerja.
45.	člen
Davka na tujo delovno silo so oproščeni:
a)	kmetje, ki nimajo dovolj lastne delovne sile, ker so izgubili člane gospodinjstva v NOV, ali kot žrtve fašističnega nasilja;
b)	vojni in mirovni vojaški invalidi, delovni invalidi in druge osebe,
ki opravljaj® kmetijsko, obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, če imajo zaradi svoje telesne nezmožnosti zaposlenega v taki dejavnosti enega delavca;
c)	zavezanci za prispevek odi kmetijstva, ki v kmetijstvu izmenoma delaje drug pri drugem.
4.	Davek na dobitke, dosežene z igro na srečo
46.	člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki v Jagodla-vij* pri igrah na srečo
zadenejo- dobitek, plačajo od takega dobitka davek, ki znaša. 10
Osnova za davek na dobitek je vsak posamezen dobitek ed igre na srečat Ce je dobitek pri. igri stvar, je davčna osnova njegova prometna vrednost takrat, ko jje dobitek zadek Dobitki, ki jjh zadenejo- občani pri igrah na srečo; se ne štejejo v celoten dohodek, po katerem se obračunava osnova za prispevek iz. njegovega celotnega dohodka.
Davek na. dobitek od igre na sreče se obračuna in odtegne ob- izplačilu dobitka, Ta davek obračunava in odteguje prireditel-i igre na srečo.
41. člen.
Davek na dobitek se ne plačuje:
a)	od posameznih dobitkov do-100 din; ki jih pri igrah- na srečo zadenejo- občani;
b)	od dobitkov pri igrah na srečo, pri katerih se zaradi načina igre v pravilih ne določa vnaprej višina sklada dobitkov.
48. člen
Svet za družbeni plan in finance, skupščine občine Zagorje ob Savi se pooblašča, da daje navodila in pojasnila za pravilno izvajanje tega odloka.
48. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o- prispevkih in davkih občanov občine Zagorje ob Sari (Glasnik št. 7/66).
50. člen
Ta- odlok začne veljati 8. dan P° objavi v Glasniku, uporablja pa se od L januarja 1967 dalje.
Številka: 422-1/0»
Datum: 27. 2. 1967
Predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi
Dušan. Košene, I.r.
MESTNI SVET
19
Na podlagi 24, 27. in 50. člena statuta mesta. Ljubljane (Glasnik, št. 38/641 j/e Mestni svet na 27. redni seji dne 15. marca 1967 sprejel odlok o spremembah ih dopolnitvah odloka o nagradah mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture (Glasnik, št. 13/65 in 18/66), ki se v prečiščenem, besedilu glasi:
OOf-OK
o nagradah mesta Ljubljane
za posebne dosežke na. področja \	kulture
1.	člen
Ustanovijo se nagrade mesta
Ljubljane za posebne dosežke na področj/u kulture.
2.	člen
Nagrade mesta Ljubljane se- podeljujejo vsako leto na dan osvoboditve Ljubljane 9.. maja.
3.	člen
Nagrade se podeljujejo kot priznanje za umetniške in kulturne stvaritve, kr imajo poseben pomen za napredek Ljubljane, ali so izraz njenega kal tornega življenja.
4.	člen
Nagrade se podeljujejo za:
—	arhitekturo,
—	balet,
—	glasbeno umetnost,
—	industrijsko oblikovanje,
—	igralsko umetnost, književnost, ,
—	likovno umetnost,
—	publicistiko in novinarstvo,
—	urbanizem.
Nagrade se lahko podelijo tudi za dela z drugih področij, če so prispevala k kulturni podobi našega
mesta.
». člen
Nagrade podeljuje mestni svet na predlog strokovne žirije, kr jo sestavlja 25 članov. Predsednika in 12 članov imenuje mestni svet Ljubljana, po enega člana pa:
Društvo slovenskih pisateljev, Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije,
Društvo slov. likovnih umetnikov, Društvo, skladateljev Slovenije, Društvo glasbenih umetnikov Slovenije,
Društvo glasbenih pedagogov Slovenije,
Združenje dramskih umetnikov Slovenije,
Urbanistično društvo- Slovenije, Društvo arhitektov Ljubljane, Društvo slovenskih filmskih delavcev,
Društvo baletnih umetnikov Slovenije,
Društvo novinarjev Slovenije.
Žiri ja se imenuje za vsako podelitev nagrad, vendar so lahko isti člani ponovno imenovani.
6. člen
Nagrade se podeljujejo za dela, ustvarjena v preteklem letu.
T. člen
Nagrajena so Lahko samo- dela, ki so- bita. pred podelitvijo nagrad objavljena, razstavljena, izvajana, ali na kak drug način dana v javno presojo.
8. člen
S pravilnikom, ki ga sprejme mestni svet, se podrobneje določijo kriteriji, po katerih se podeljujejo nagrade mesta Ljubljane.
8. člen
Nagrado sestavljata umetniška plastika in denarna nagrada.
1». člen
Število in višino nagrad, ki se podelijo, določi vsako leto mestni svet s svojim sklepom.
IL člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
St.: 016-017/67.
Datum: 15. marca. 1967.
Predsednik
mestnega sveta Ljubljana
Ing. Marjan Tepina. L r.
20
Na podlagi K člena odloka e nagradah mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture (Glasnik, št. 13/65) in 50. člene statuta mesta Ljubljana (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet na 27. redni seji dne I5t marca 1967 sprejet pravilnik o spremembah in dtopolnitvah pravilnika za podeljevanje nagrad mesta Ljubljana za posebne dosežke na področju kulture (Glasnik, št. 16/66), ki se v prečiščenem besedilu glasi:
PRAVILNIK
za podeljevanje nagrad mesta Ljubljana za posebne dosežke
no področju k nit tire
1.
Nagrade se podeljujejo vsako leto 9. maja na dan osvoboditve Ljubljane. Število rn višino nagrad določi mestni svet s posebnim sklepom.
X
Kandidate za nagrade lahko predlagajo strokovna društva, združenja
in zavodi ter občan*, mesta Ljubljane. Predlog za podelitev nagrade mora vsebovati poleg osebnih po-/ datkov kandidata tudi podrobno utemeljitev z navedbo in opisom, dela ali interpretacije, zaradi katere se kandidat predlaga za podelitev nagrade. PtedTog mora vsebovati tudi navedbo kraja in časa, ko je bilo delo prvič objavljeno, razstavljeno, izvajano ali na drug način dano v javno presojo.
Obrazložene predloge je treba poslati žiriji vsako leto do SL aprila.
3.
Kandidati za nagrade se izbirajo po naslednjih kriterijih:
—	umetniške im kulturne stvaritve, ki imajo poseben pomen za napredek Ljubljane, ali so izraz njenega kulturnega življenja,
—	kvaliteta deta ali interpretacije,
—	javna ocena dela ali interpretacije.
4.
Žirija dela ne skupnih, sejah, ki jih sklicuje in. vodi predsednik žirije
Seje žirije so sklepčne, če jim prisostvuje več kot polovica vseh članov.
Sklepi se sprejemajo z. večino glasov prisotnih članov. Kandidati za nagrade se izbirajo z. večino glasov vseh članov žirije
5.
Žirija po pregledu prispelih predlogov ugotovi* kateri predlagani kandidati izpolnjujejo splošne- pogoje odloka e podelitvi nagrad mesta Ljubljane in pogoje tega pravilnika (tč. 3).
Kandidate, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, žirija izloči, ostale pa razvrsti po abecednem, redu na listi kandidatov.
Žirija nato podrobno prouči gradivo, ki je priloženo predlogom ter po potrebi posluša mnenja predstavnikov društev in združenj.
Po splošni razpravi o posameznih kandidatih žirija glasuje tako, da vsak član žirije označi z zaporednimi številkami največ toliko kandidatov, kolikor nagrad sc podeljuje. Izbrani so kandidati, ki prejmejo največ glasov.
Ce dobita dva ali več kandidatov enako Število glasov, se o njih ponovno gjasuje.
ti.
Na seji se vodi zapisnik, ki mora vsebovati kraj m datum seje. poimenski pregled navzočih članov žirije, dnevni red seje, navedbo obravnavanih predlogov ter sklepe, ki so bili sprejeti.
7.
Končni predlog za podelitev nagrad z obrazložitvijo sporoči stro* kovna žirija tajništvu mestnega šare; ta vsaj 8 dni pred sejo, na kateri bodo nagrade podeljene.
St: 016-018/67.
Datum: 15. marca 1967.
Predsednik
mestnega sveta Ljubljana
ing. Marjan Tepina*. L C
21
Na podlagi 3. člena, zakona o me-stih, ki so razdeljena na občine (Ur' list SRS, št. 11/64 in 36/65), 14. člen" odloka o postopku za sprejemanj6 urbenističnib planov m projektov (Glasnik, št. 4I/M> ter 47, člena sta-tata mesta Ljubljane (Glasnik, Š*6" vtika 38/64), je Mestni svet o* 2T. redni seji, dne I5i marca 196" sprejet
ODLOK
o potrditvi zazidalnega načrta MS 10 — Zajčja Dobrava
1.	člen
S tem odlokom se potrjuje za®' dalnl načrt MS 18 — Zajčja DO-brava.
2.	člen
Spremembe zazidalnega načrt9' M je potrjen s tem odlokom, odobri' va organ mestnega sveta, ki je W stojen za urbanizem, po- istem P0' stopku, kakor ga predvideva odlok 6 postopku za sprejemanje urbanisti6' nlh planov in projektov (Glasni" št. 41/64).
3.	Člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tef!9 zazidalnega načrta opravlja urban'' stična inšpekcija pri Upravi inšpek' eijskih služb Ljubljena.
4.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi da" po objavi v Glasniku.
St.: (710-019/67.
Datum: 15. marca 196T.
^ Predsednik mestnega sveta Ljubljana ing. Marjan Tepina, I. r.
VSEBINA
81 Odlok o proračunu za leto 1987 obdi:'' Grosuplje	v
M Odlok o razpisu nadomestnih vo"1 skupSčlne obalne Hrastnik	v
83 Odlok o določitvi atevtla sodnik1’ občinskega sodlSča v Trbovljah M Odlok o prispevkih in davkih uk69 nov občine Zagorje ob Savi	,
19	Odlok o nagradah mesta Ljubljane *. posebne dosežke na področju kul'1* tprcčiSčeno besedilo)
20	Pravilnik za podeljevanje nagrad
sla Ljubljane za posebne dosežke ) področju kulture (prečiščeno besad' \ n Odlok o potrditvi zazidalnega n*6* B*S 1» — Zajčja Dobrava