Poštnin« plačana * gotovini J _ ft. so. V Liubllani, dne 15. decembra 1921, Leto IIL iS m Glasilo »Samostojne ® kmetijske stranke za Slovenijo" Izhaja vaab Četrtek. ^ Naročnina: celoletno .................K 60— Kmet, pomagaj ai >am, ln svoje stališče v djpiavl uravnavaj si tam! Inserati: 1 mm taserataega stolpiča stane male oglase............. uradne razglase reklame Polom klerikalne politike. ^Slovenska ljudska stranka* je vladala nekoč absolutno nad Slovenijo. Z vso vnemo je zajemala v bogato naložena korita in si pri tem nakopala kal korupcije. In ko je prišlo s svetovno vojno splošno propadanje nravnosti, se je razvila ta kal v smrtonosno bolezen, ki se kaže dandanes v prosluli klerikalni licitaciji navzdol. Krščanska morala sa-raozatajevanja, požrtvovalnosti in nesebične ljubezni se je morala u-makniti najnizkotnejšemu hujskaštvu, silnemu kričaštvu in najgrši demagogiji. Tako je klerikalna licitacija navzdol najjasnejši dokaz — kar smo dokazali že v svoji predidoči številki — popolnega propada miselne podstave klerikalne politike. Klerikalna stranka je nastopila s tem usodepolno pot breznačelnosti. Ker je izgubila poleg tega spričo smrti ali vojne ali kako drugače svoje najboljše voditelje, kakor drja."Kreka, tirja. šusferši&t, drja. Lampeta, Žitnika in Štcfeta, je doživljala poraz za porazom tudi v praktični politiki. Verno, da bodo klerikalci tej naši trditvi silno oporekali in se sklicevali ponosno na \olitve, toda njih ugovor bo prazen, kajti vsi njih volilni uspehi ne izbrišejo dejstva, da so doseženi s hujskaštvom in da klerikalci vseeno nisc mogli uveljaviti niti ene svoje zahteve tako, kakor so si želeli. Toda ne samo to! Klerikalci so pokazali celo v svoji kardinalni politični zahtevi tako veliko nezmožnost, da ne morejo nastopiti z izgovorom, da je Beograd kriv njih neuspeha, temveč krivdo za polom morajo naprtiti zgolj samim sebi. Mislimo na klerikalni boj za avtonomijo Slovenije. Od vsega začetka so vodili ta boj napačno in slabo. Izpolnila se ni niti najprimitivnejša zahteva, to je, da bi se ljudstvu na jasen način podala vsebina avtonomije, se njena misel propagirala in se zmagalo s to mislijo doma, na kar bi se šlo z zahtevo šele v Beograd. Vsega tega niso klerikalci stordi. Podali niso niti enega načrta o avtonomiji Slovenije. Vse njih dokazovanje ni bilo nič drugega kakor prazno besedičenje. In četudi je njih nekdanji voditelj Šuklje v Jugoslaviji* jasno označil, kje je bistvo avtonomije, klerikalci tega podneta niso znali izrabiti. Zagrešili so celo politično napako, da niso znali niti prikriti svojih strankarskih načrtov. Prepričani, da je slovenski narod vsled njih povojnega žongliranja porabil na vse njih divjanje pred in med vojno, misleč, da je slovenski kmet še trdno v njih taboru, so hoteli klerikalci z avtonomijo zagotoviti samim sebi politično moč. Poizkušali so sicer prikriti to ogabnost s tem, da so zagrešili še gršo ogabnost, da so pričeli namreč hujskati proti Srbom. Računali so tako-le: Srba pokažemo kot Balkanca, skratka kot hudiča, in vse bo bežalo od njega, nato pa se mora okleniti vse od nas propagirane avtonomije in naša zmaga bo gotova. Kako silno je bil zgrešen ta račun, so pokazali dogodki. Klerikalci tndi niso izvedli niti propagandne misli o avtonomiji med narodom. Vprašajte samo zagrizenega klerikalca na kmetih, kaj si predstavlja pod avtonomijo, in vi- deli boste takoj, da še imena ne more pravilno izgovoriti. Čisto naravno je, da si klerikalci tega niso upali niti storiti, kter so se bali, da se razkrijejo njih načrti v vsej goloti, in ker so načelni nasprotniki avtonomije. Čudno je bilo tudi to, na niso klerikalci izpočetka dosledno vporablje-vali namesto narodu tuje besede «avtonomija» naše besede «samo-uprava*. Narod bi to besedo čisto drugače razumel in razumel bi potem tudi to, da ni avtonomija samo istovetna z nedeljeno Slovenijo, temveč da pomeni celo veliko več, namreč, da pride v nedeljeni Sloveniji do svojih pravic, da pride do vpliva na upravo samo. Prav tega poslednjega, kar je ravno bistvo avtonomije, pa so se klerikalci ogibali ves čas, kajti bali so se, da bi se zahotelo narodu potem tudi samouprave v drugih stvareh. Centralizem ni samo v Beogradu, ampak tudi drugod ga je še dosti. Dotičnik pa, ki je resnično za avtonomijo, bo zahteval avtonomijo tudi za vernike v cerkvi. Prepričani smo, da nas bodo razkri-čali klerikalci za največje nasprotnike cerkve samo zategadelj, ker smo to omenili, kajti tako zagrizeni centra-listi so oni v tem oziru. Namesto da bi prepričali klerikalci ves narod o potrebi avtonomije, so bili prav oni tisti, ki so njeno misel najbolj ubijali. Kdo pa je temu kriv, če so dandanes d o malega vsi Štajerci brez izjeme za mariborsko oblast. Leta 1918. ne bi niti en Šta-jerc protestiral, če bi se ustanovila oblast samo v Ljubljani. Danes pa temu ni več tako in kriva je temu klerikalna pokrajinska uprava v Ljubljani, ki se za Štajersko ni brigala, ki je zanemarjala Prekmurje, ki je izgubila Štajersko tako kakor je izgubila Koroško. Kdor je bil politik ter se je zavzemal za avtonomijo, oziroma za nedeljeno Slovenijo, tisti bi moral vedeti, da je treba delati predvsem za Štajersko in ji z ljubeznijo dokazovati potrebo enotne Slovenije. Ker klerikalci tega niso znali, zato je sedaj mogoče, da je večina slovenskega naroda za mariborsko oblast, kajti večino tvorijo dandanes Štajerci in ne Kranjci. Klerikalci pa so ga polomili še v drugem oziru, ker niti tega niso znali doseči, da bi se pričela graditi avtonomija pri temelje in ne pri strehi. Najprej bi bilo treba določiti sreze, nato le-te združiti v okruge in šele na podstavi okrugov določiti oblasti. Le tako bi bilo mogoče določiti meje oblasti pravilno z ozirom na gospodarske interese ljudstva. Toda tudi tega niso storili klerikalci. Še več! Ko je tovariš Urek pozval vse slovenske stranke, naj se izjavijo glede vladnega načrta o razdelitvi države na oblasti, so se odzvale povabilu vse stranke razen klerikalcev, ki so dejali, da bodo samo gledali, kako se bo to izvajanje reševalo. Bivši minister GostinČar je bil tisti, ki je izrekel to «mcdrost» in to ne-lepo misel. Klerikalci si mislijo namreč: razdelitev se ne bo posrečila; ker mi nismo bili pri določevanju mej prisotni, bomo lahko udarili na veliki boben ter razkričali «proti-liudsko delo* svojih nasprotnikov. Toda popolnoma zgrešen je ta račun, kajti vsled svojega molka bodo sokrivci in narod jih bo obsodil, ker so molčali tedaj, ko so bili pozvani, da zastopajo ljudske interese. Z vsem hujskaštvom so nastopili klerikalci kot odrešitelji slovenskega naroda z geslom avtonomije. Ker pa hujskaštvo nikdar ni zmagalo, zato so tudi klerikalci doživeli z njim samo polom — popoln polom svoje politike. Usmilite se revnih šolarjev! šolska oblastva zahtevajo, da morajo vsi otroci brez izjeme redno obiskovati šolo. Načelno je to upravičena zahteva, ki jo mi odobravamo. Toda na svetu je žalibog tako, da ima vsaka stvar tudi svojo slabo stran — prav tako tudi gorenja zahteva. Pravična je ta zahteva, če zadeva otroke, ki morejo v šolo, huda krivica in zločin pa, če se sili v mrazu otroke v šolo, ki so nezadostno obuti in oblečeni. In takih otrok je dosti ne le v mestih, ampak tudi na deželi. Kako naj kmetiški delavec z več otroki in z malenkostnim zaslužkom par kronic na dan obleče vse otroke in jim takoj nadomesti raztrgano obutev ali obleko z novo obutvijo in toplo obleko? To je stvar n?mogočnosti, ki jo mora pač vsakdo uvideti. Pomisliti je tudi treba, da je bila letos slaba letina, da je bilo malo sadja in krme in da sta mah kmet in kmetiški delavec tako težko prizadeta, da komaj preživljata sebe, kaj še, da bi si mogla nabavivti potrebno obutev in obleko. Šolsko oblasivo pa zahteva brezpogojno, da morajo otroci v šolo. Če ne pride otrok dalj časa v šolo, zadene starše globa. In če ubogi oče ali uboga mati ne more plačati globe, pride poštenjak ali poštenja-kirija v zapor. Gcspoda, to je ynebovpijoča krivica, to je zločin nad reveži! Imejte srce za reveže in imejte srce za uboge otroke! Ali preskrbi te vse revne šolarje z dobro obutvijo in toplo obleko, ali pa ne silite mladih trpinov v šolo! Merodajnim krogom polagamo toplo na srce, naj se za revne otroke bolj brigajo, kakor pa se to sedaj dogaja! Pokrajinska uprava sama bi že mogla v tem oziru mnogo storiti, še več pa seveda zasebna dobrosrčnost. Naša deca je naš zaklad in deca revežev naš posebno dragocen zaklad, kajti lahko ga izgubimo vsak trenutek. Brezštevilne veselice, cvetlični dnevi i. dr. se prirejajo sleherno leto po vsej Sloveniji za potrebna in nepotrebna društva, zapravljajo se sto-taki ter razmetavajo se tisočaki, naša uboga deca pa strada in zmrzuje in beda ji zapira celo dostop v šolo, kjer se ji nudi edina možnost, da pride vsaj do skromnega blagostanja. Nezdravo ie to in vredno vse obsodbe. Bodočnost vsega naroda bo zaigrana, če tega ne odpravimo. Takoj in odločno se je treba pobrigati za našo deco, za zmrzujoče šolarčke! Pred vsem pa ne silite bosih otrok v zimi in snegu v šolo! Trdno se nadejamo, da bo uspešen naš klic in da se bodo merodajni krogi zavedli svoje dolžnosti do mladine — bodočnosti naroda! Še enkrat: Usmilite se bednih otrok! Črni graben. (Njegova zemljepisna važnost nekdaj in sedaj.) Nastopne vrstice so napisane sicer predvsem spričo krajevne važnosti kraja, ki pa zadeva po svoji pomembnosti tudi interes naše narodne in državne skupnosti tako v gospodarskem kakor narodnoobrambnem oziru. V mislih imamo namreč pokrajino Valvazorjevega bivališča — grad in njegovo okolico — dalje zahodno ležeča brda —■ bivališča od Josipa Jurčiča opisanih rokovnjaških tolovajev — kakor tudi slikovite scene-rije pisatelja Janka Kersnika —j*la-soviti Črni graben. Ali je mar slučaj, da sta dva naj-poljudnejša slovenska pisatelja zajemala tako bogato snov svojim spisom baš iz teh v sedanjosti popolnoma pozabljenih krajev in da si je izbral Valvazor v tem kraju grad za svoje bivališče? Nikakor ne! Zagorje ob Savi in njegova bližnja okolica sta bila pred otvoritvijo južne železnice za Gorenjsko in za precejšen del Savinske doline bližnji Trst ali bolje rečeno: izvor in izhodišče za vse domače pridelke, bodisi za nakup ali za prodajo. Bližnja vas Blagovica ob državni cesti pa je bila skladišče, kar znači že njeno ime, za široko pokrajino Štajerske in Kranjske z Ljubljano vred. Zadnjih 70 let se je sicer značaj te prometne žile precej zabrisal, nikakor pa ni ta čas zamogel v ljudstvu tega kraja izpod- rezati njegove «trgovske žilice» in izredne podjetnosti. Da je Zagorje kot trgovsko prometno središče za bližnje kraje izgubilo v teku let na svoji naravni važnosti, je kriva največ nenaravna cestna zveza z državno cesto, izpeljana skoraj čez točko z najvišjo nadmorsko višino. Celotni prevoz gravitira dandanes v dolino Medije in Blagovice prav tako kakor je bilo to pred dalj časom; ondi se nahaja trden teren in ondi je najnižji prehod iz ene doline v drugo dolino. Ob tej poti je po gozdih popolnoma osamljena občina Kolovrat z mnogimi seli, kajti nova cesta je u-porabna zgolj za prevoz antimona. Vsa bližnja pokrajina pa je z novo cesto tako neprimerno in po takih klancih zvezana, da vozi vsakdo blago raje v Domžale ali celo v Ljubljano kakor po tej cesti. Vsak čas ima svoje misli in vsaka stvar svoje zagovornike. Žaliboze je bila nameravana obstoječa cesta Trojane-Izlake predvsem na kopališče Medijo-Izlake, katero pa še dandanes nima druge b61jše reklame kakor slaboznano in nepristopno cesto. Ker so nenaravno izpeljano cesto provzročili svoječasno neodgovorni ljudje — posebno lastnik toplic — zato naj ob času demokratične vlade pade krivica i a se naj po naravnem in ljudskem pravu uveljavi prepotrebna cestna zveza Medija -Briše-Kolovrat-Ušak-Blagovica, in sicer z državno pomočjo. Zagorje ob Savi je kljub pridelitvi k Dolenjski krepko izrazita planinska planota in ima v ozadju še več zemljepisno zanimivih oaz, kakor n pr. Briše. Strmo. Njivo, Učak, Hmeljno, Dolgo brdo itd., ter bi pri ugodni zvezi z Gorenjsko tvorilo s svojo okolico značilen prehod v nižavski svet, kar bi zaneslo marsikakega turista v zavičaj kolovraških vasi. Da bi se še kdaj plovilo po Savi v takšnem obsegu kakor pred otvoritvijo železnice, sicer ne upamo, vendar pa smemo pričakovati, da bo nosila Sava še kdaj lahke čolne. Vec si niti ne želimo, dokler kopljemo premog v Zagorju in dokler vozi mimo nas železnica. Neodoljiva pa je naša želja, da bi mogli dovažati iz Zagorja tisto blago, ki ga tam dobivamo, t j apno m premog, ter da bi mogli voziti v Zagorje odvisne stvari, kar vse je sedaj združeno s tob-kimi težavami, da se najpotrebnejšemu odrekamo in najboljše opuščamo, vse zgolj spričo nepriličnih potov in cest Izraziti moramo ob tej priliki tudi nad vse utemeljeno in važno željo, da bi poslalo namreč vojaško obte-sivo v te naše iz francoskih čago1. proslule kraje inženjerja s saperii. b naj bi zvezal naše ljubljena Zagpne po skritih dolinah Medije in kragenskih brdih s Tuhinjsko dolino in lje s Solčavo preko Črne in Lucs. Če se to zgodi, tedaj bomo našo ljubljeno domovino vzljubili z vsem srcem in naša pest bo odprta za vsa dobrotvorna dela. Zakaj tedaj bomo v stanu podpirati državo, ob novih potih, ker bomo zajemali novo blagostanje. Te vrstice naj bodo končno tudi blagohoien opomin glede uporabi.' državnega investicijskega posojila, s čimer bo dano tudi trdno jamstvo proti težnjam zemljelačnega soseda, kajti obramba dežele je mogoča le z dobrimi zvezami in premogovniki v Zagorju so v osvojevalnih načrtih sovražnikovih. Zategadelj, merodajni krogi, zagotovite državni interes pravočasno z novimi cestami ter delajte na to, da si trdno pridobite ljudstvo in s tem kraj!__ Vprašanje elektrarne na Za?ršnici. Ker je po sprejemu ustave prenehala dežela Kranjska kot pravna ose-ba, zato je njena imovina v likvidaciji. K tej imovini spada tudi deželna elektrarna na Završnici, ki je bila zgrajena pred vojno kot prvi začetek obsežnega načrta za primerno ukoriščanje vodnih sil na Goreni-skem Naravna posledica likvidacije nm> vine bivše dežele Kranjske je, da se mora razčistiti tudi vprašanje, kai naj se zgodi z deželno elektrarno. Na tem vprašanju je prizadetih mnogo gorenjskih občin, ker se ie hotelo z zgraditvijo elektrarne olajšati kmetijsko gospodarstvo, pospešiti razvoj male obrti kakor tudi industrije ter preskrbeti prizadete občine z dobro razsvetljavo. Zato ne bo pokrajinska uprava glede deželne elektrarne prej ničesar ukrenila, dokler ni zaslišala udeleženih občin. V ta namen sklicuje pokrajinska uprava informativen shod zastopnikov občin radovljiškega okraja in zastopnikov tistih občin kranjskega okraja, katerim bi utegnila biti deželna elektrarna v prid. Ta shod se bo vršil v nedeljo dne 18. decembra ob devetih dopoldne Pridobivajte naročnik© »Kmetijskemu lista", ker le z nJim se širijo najuspešneje naše Ideje! Kdor dela za ljudsko Izobrazbo, dela za osvoboditev ljudstva iz duševne In politične sužnostl. na Selu pri Žirovnici v prostorih gostilne pri Kuntu. Na shodu se bodo obravnavala nastopna vprašanja: 1.) Ali naj se da deželna elektrarna v zakup privatnikom in kako naj se zavarujejo v tem primeru javne koristi? 2.) Ali je umestno in možno, da 6e za odkup, oziroma obratovanje elektrarne osnuje družba z udeležbo prizadetih občin? 3.) Ali naj se obratovanje deželne elektrarne nadaljuje na sedanji način do ustanovitve samoupravne oblasti, katera je predvidena? Vga županstva naj ukrenejo potrebno, da bo sleherna občina na shodu zastopana, in sicer, če le mogoče, po možeh, ki jih določi občinski odbor. Zastopnikom naj se izroči pismena poverilnica, da se morejo z njo izkazati na shodu. Shoda se lahko udeleže tudi občine, ki niso bile posebe vabljene, če imajo interes na deželni elektrarni. Shod je nad vse važen, zaradi česar priporočamo vsem somišljenikom, naj pbskrbe, da bodo zastopane vse občine. Upamo, da bodo prizadete občine razumele svojo nalogo in se potrudile za to, da ostane naprava za ljudstvo tudi v rokah ljudstva! Pokrajinske vesti. (Za vojake novince.) Poslanca Mer-molja in Dobnik Bta posredovala pri vojnem ministru, da bi se preložil poziv novincev na čas po božičnih praznikih. Minister je obžaloval, da ne more ugoditi njih prošnji, in sicer iz telile razlogov: Novinci bi morali biti vpoklicani že dne 1. novembra. Ker pa je bila tedaj mobilizacija, zato je odpadel njih vpoklic, kajti vojaški upravi ne bi bilo z neizvežbanimi vojaki nič pomagano. Dne i. januarja pr. 1, bodo dosluženi vojaki odpuščeni in na njih mesto morajo priti tedaj novinci. Na katoliške praznike se ni mogoča ozirati, ker bi se moral ozirati vojni minister nato tudi na pravoslavne božične praznike, ki slede katoliškim praznikom, potem pa zopet na inolvi-medanske praznike. Da bodo morali odriniti novinci o božičnih praznikih k vojakom, je kriva samo mobilizacija. (Poslanec Sušaik je že pricapljal.) Komaj se je zvedelo za intervencijo poslancev^ Dobnika in Mrmolje, že se ja vsedel na stol poslanec Sušnik ter napisal vojnemu ministru interpelacijo zaradi vpoklica vojakov novincev o božičnih praznikih. Istočasno pa jo tudi že poročal »Slovenec«, kako se peha za vojake novince poslanec Sušnik. Brumni «Slovenčevi» bralci verjamejo seveda tej »farbariji*, poslancc Sušnik pa so zadovoljno muza ter si pravi »Znat' se mora!» Ampak presneto se moti gospod profesor, če misli, da so v Sloveniji res sami backi! (Velika Dolina mora ostati p r i ljubljanski oblasti.) To zahtevajo gospodarski in kulturni Interesi občine. Vladni načrt o razdelitvi države na oblasti je pridelil občino Veliko Dolino zagrebški oblasti, kar je zgrešeno. Zategalelj se bodo naši poslanci zavzeli za to, da se v tem oziru vladni načrt ne bo uresničil, zakaj Velika Do-ilna mora ostati del Slovenije! («Jugos!avenski vinogradar 1 vo-car»,) ugleden strokovni list, ki izhaja v Zagrebu, poroča v svoji 29. številki o imenovanju tovariša Skalickega za kmetijskega svetnika ter pravi pri tej priliki dobesedno: »Naš zelo cenjeni in izvrstni vinogradniški strokovnjak, gospod Bohuslav Skalicky, višji vinarski nadzornik v Novem mestu, jo pomaknjen v VI. činovni razred ter istočasno imenovan za kr. kmetijskega svetnika. Mi čestitamo gospodu svetniku B. Skalickemu iz vseg?. srca z željo, naj bi mu podelil Najvišji dolgo življenje, da bi mogel napraviti Še mnogo koristnega za procvit in napredek našega jugoslovenskega vinogradništva. Pri tej priliki izražamo željo mnogih naših vinogradnikov, da bi se nastavili tudi v drugih vinorodnih krajih tako izvrstni in visoko naobraženi 8trokovn„iki.» — Tako piše o našem Skalicke_r\ hrvaški strokovni list! V Novem mestu pa se drzne barabska »Sedanjost* na najnesramnejše načine napadati tovariša Skalickega. Umazali bi se, če bi reagirali na to napade, ki tovariša Skalickega itak ne morejo doseči. Njegovo delo so ocenili ljudje, ki nekaj veljajo in ki o vinogradništvu res nekaj razumejo, in sicer vsi brsz izjeme tako, da so mu mogli izreči le priznanje. Sodba teh ljudi drži ter odtehta tisočkrat vse lajanje »Sedanjo sti». In to bodi najboljše zadoščenje tovarišu Skalickemu za barabske napade »Sedanjosti*. (Gospodu Stanovniku, poslancu SLS.!) Zanesljivi pristaši nam poročajo, da ste govorili na svojem shodu pri Sv. Jogtu dne 8. decembra, da so v samostojni stranki samo taki ljudje, ki pravijo, da je »treba farje pobit, križ pometat iz šol in zakone razvelja-vit». — Gospod Stanovnik, vprašamo Vas, ali ste to res govorili ali ne? V primeru, če nam ne boste odgovorili, bomo smatrali, da je resnica, kar smo zvodeli. Seveda bomo nast6pili potem na drug način proti Vam. Pozivljemo Vas še enkrat, da se glede tega izjavite. Kakor Vam ne bi hoteli delati krivice, ker ste kljub svoji strankarski pripadnosti vendarle po svoje pristaš kmetske misli, tako pa tudi ne bi mogli trpeti, da bi se našo misel in naše pristaše blatilo na tako nesramen način. (Žnuderlova terjatev.) Bivši tajnik naše stranice v Mariboru, gospod Konrad Znuderl, je spoznal naenkrat, da je zanj edina rešitev narodno-saciali-stična stranka ter je zato prijadral v njo. Nočemo razpravljati o tem, kaj je tako zelo pomagalo k temu preokretu gospoda Žnuderla, in mislimo tudi, da ustrežemo s tem bralcem in gospodu Žnuderlu. Odločno pa moramo zavrniti njegove izmišljotine, ki jih je priobčila »Jugoslavija* z dne 27. novembra. Gospod Znuderl nima prav nobenega vzroka jeziti se nad našo stranko, kar moremo dokumentarično dokazati. Zategadelj je tudi vse njegovo otopavanje neresno in brez cene. Za primer pa. da bi hotel gospod Znudel na vsak način javno razpravo o tem, zakaj ni več tajnik SKS., smo seveda radovoijc: pripravljeni mu ustreči. Tedaj pa priobčimo vse pobotnico kakor tudi naše terjatve in še kaj drugega kar ne bo g. Žnuderlu v uteho. Naj za enkrat to zadostuje, kajti preskrbljeno je, da bo naša beseda zadnja. (Napoved vinskega pridelka in vinska kupčija na Bizeljskem.) V »Jugoslaviji* z dne 1. t. m. se izpodtika g. Pečnik star., posestnik na Bizeljskem, nad mojim člankom, ki sem ga priobčil v »Kmetijskem listu* dne 3. novembra t. 1. pod naslovom »Krvavi boj zaradi napovedi vinskega pridelka*, češ da vinogradniki niso tako neumni, da bi verjeli, da napoved vinskega pridelka, odnosno stikanje finan-carjev v jeseni po vinskih kleteh, ni v zvezi z zvišanjem davka, ter yiaj sedaj jaz in pokrajinski namestnik raje pošiljava kupce nego financarje k vinogradnikom, ki tako želijo svoje vino prodati.* G. Pečnik se je mogoče med tem časom že uveril, da nimamo mi s to zadevo prav ničesar opraviti, marveč da so to direktne odredbe iz Beograda ter da smo proti takemu postopanju vsi ugovarjali, vsled česar je bila imenovana napoved tudi ukinjena. G. Pečnik, preči tajte tozadevni članek na prvi strani »Kmetijskega lista* z dne 1. decembra! Kar se pa pošiljanja kupcev tiče, pripominjam,_ da kupca v resnici vabimo v razne vinske gorice; toda če obrne kupec marsikateremu producentu lirbet, nismo tega mi kri .'i, marveč producent sam. Zakaj, to bo g. Pečnik tudi sam dobro vedel. — F r. G o m b a č. (Žganjekuharji!) Opozarjamo Vas ponovno, da morate žganjekuho prijaviti, ker le potem je žganjekuha popolnoma prosta. Kdor tega ne bi storil, bi bil strogo kaznovan zaradi tihotapstva. Kar se tiče pečatenja kotlov, se posestniki kotlov nikar ne razburjajte! Naši poslanci so v tem oziru že nastopili v Beogradu in gotovo je, da bode njih nastop popolnoma uspel. Zategadelj se naj nihče ne protivi pečatenju, ker bo stvar kmalu urejena! V nasprotnem primeru se vsakdo izpostavi samo nepotrebnim kaznim. (Darila za tiskovni sklad SKS.) V zahvalo za uspešno intervencijo poslanca Ivana Ureka pri okrajnem glavarstvu glede neke lovsko zadeve je nabral tovariš Josip Senica v Trnov-cu v veseli družbi lovcev 200 kron za naš tiskovni sklad. Živeli! Tovariši, ki ste bili na enak način deležni dobrot prizadevanja naših poslancev, spominjajte se tiskovnega sklada SKS.! — G. Senekovič in tovariši pri Sv. Marjeti ob Pesnici so darovali 120 kron. Živeli klerikalni darovalci za sklad SKS.! (Učiteljici v Veliki Ligoini pri Vrhniki!) Prejemairo pritožbe, da Vi strastno agitirate proti naši ■ stranki. Kakor vsakemu drugemu državljanu ali vsaki drugi državljanki, tako bi tudi Vam to popolnoma oprostili, če bi agitirali na dopusten način, to jc, Če bi govoril' resnico. Verodostojna oseba, ki je navedla tudi jiriče. pa nam je pov«dala, da govorite Vi okoli, da je vrgla -Samostojna kmetijska stranka* križ iz šole ter odpravila verouk. Za enkrat nočemo klasificirati tega Vašega dejanja, temveč Vas samo javno pozivljemo, da se izjavite, ali ste to res storili ali ne. Potem bomo govorili dalje. Pričakujemo Vaše ga točnega odgovora. (Iz Zgornje Senfce pri Medvodah.) Kar je pisal »IlmAijski list* v svoji 44. številki z dne 3. novembra («Iz Medvod* na drugi strani) jo gola resnica, in sicer brez sovraštva in brez vsake laži. Meni je zadeva zelo dobro znana, ker sem Kreusov i sovaščan in ker morem obenem še z mnogimi drugimi pričj"u potrditi, da ni bil Kreus, ki jo bil zasačen pri tatvini, nikdar član SKS., temveč da je bil hud pri staš klerikalne stranke, za katero je tudi vneto agitiral. Tukaj nas je pet posestnikov, ki morejo to kot priče potrditi, če bi bilo potrebno. Mislim pa, da to sploh ne bo potrebno, ker je dotičnik to že sam priznal ob raznih prilikah. Klerikalni listi, ki poročajo drugače, torej grdo lažejo. Lagal je »Novi čas* dne 27. oktobra in lagal je »Domoljub* dne IG. in dne 23. novembra. In tako lažnive cunje so imenuje katoliške liste! Kar zagreši klerikalni pristaš, bi radi nam obesili. Toda počasi, gospodje, ker drugače bi utegnili od nas zvedeti še marsikaj! Ali sto morebiti radovedni, kako jo s tisto puško, ki je bila v ajdi skrita? Ali pa Vas morebiti zanima, kako je bilo s škornji, ki so jih našli v kozolcu? Prav radi Vam postrežemo s pojasnilom in če treba, tudi vse pred sodiščem ponovimo. Pozdiavljeni! (Iz Selške doline.) Na Luši je umrl po kratki bolezni naš zvesti pristaš, tovariš Gregor Dolenc, v 60. letu svoje starosti. Sijajen pogreb je pričal, kako priljubljen je bil rajnki po vsej okolici. Pevci so mu zapeli lepe žalostinke, lovci so mu pa streljali v slovo. Naj počiva dragi tovariš v miru! Njogovi rodbini naše prisrčno so-žalje! (Dopisnika Iz Moravč.) Zaradi pre-obloženosti z gradivom in zaradi tehničnih težkoč nismo mogli priobčiti Vašega dopisa, ki je sedaj že nekako zastarel. Dopis ima dosti lepih misli, za katere bi bilo res škoda, če bi zapadle pozabljenju, tako zlasti uvodna misel o farizejstvu, ki cvete dandanes v vsej Slovoniji po gotovih hišah in, kakor priča dopis, tudi v Moravčah. Kdor je nravno izprijen, je goden za farizeja in zato je najmočnejšo orožje proti farizejem poštenje. Ker se do-oisnik tega zaveda, zato je napisal tudi lepe besede: »Mi čutimo v nebi duh sokolski, ki je istoveten s poštenjem, zdravjem in ljubeznijo do vsega lepega. Dotičnik, ki je drugačen, ni Sokol!* Lepe in ponosne besedo so to, znak, da je v našem narodu zdrav in močan duli. In po tem se ravnajte vsi naši pristaši! No prepirajte se, temveč delajte! Pred seboj cilj, v srcu poštenje, za seboj delo, potem bo zmaga naša! (Sv. Križ pri Kostanjevici.) Maja meseca so priredili paraziti ljudstva, združeni v SLS., agitacijski shod, ki je zaslovel po svojem protidržavnem fcuj-skaštvu. Toda pregovor pravi: Veliko groma, malo dežja. In tako je bilo tudi na tem shodu dosti besedičenja in malo haska, kup laži in ne sence resnice. Zategadelj ni vredno, da bi poročali o tem shodu. G. kaplan Tomazin se je namreč tako raztogotil, da je polil svojega nasprotnika z vodo. Razburil pa se je tako zaradi tega, kor je nekdo dejal, da vsi pač radi izrabimo _ svojega bližnjega in da nista čistost in pravičnost intabulirani na župnišču. Politi se je zahvalil za kaplanovo prijaznost na ta način, da je pripeljal g. kaplanu dve zaušnici. Prišlo je do tožbe in kaplan je bil obsojen na pet dni zapora in na povračilo stroškov, politi pa na dva dni zapora in na povračilo stroškov. G. kaplan je prijavil vzklic in sodišče mu je znižalo kazen na tfc dni. Človek bi mislil, da bo s tem stvar v redu, kajti oba — politi in oklofutani — sta dobila svoje. Toda ker je bil državni pravnik mnenja, da je klofuta hujša od vode, zato je prijavil vzklic proti prenizki odmeri kazni. Tako se bo ta stvar še naprej vlekla po sodniji. Nismo škodoželjni in dasi nam privošči g. kaplan gotovo vsako smolo, bi vendar molčali o vsej stvari, če se ne bi g. kaplan pri razpravi tako čudno obnašal. Ali bi ne bilo lepše, povedati stvar tako, kakor se je vršila, kot pa se tako smešno-ne-umno zagovarjati, kakor se je zagovarjal g. kaplan, ko je dejal, da je polil slučajno svojega nasprotnika. Res je sicer, da sme obtoženec navesti v svoj zagovor marsikaj, kar ne odgovarja popolnoma resnici, ampak za človeka, ki se ponaša s Kristusovim namestnikom, taka olajšava ne velja. Poleg tega seveda tudi to ni v čac vesti klerikalnih listov, češ da smo brez avtonomije. Ali pride na vrsto še kak drug zakon, še ni gotovo. Naši poslanci bodo zahtevali na vsak način, da se sklene še nov v o -jaški zakon in da se izvede izenačenje zakonov, (izenačenje davkov se izvede s proraču-n o m.) Nato pa mora priti vsekakor na vrsto volilni zakon, s čimer bo delo skupščine končano ter se bodo izvršile nove volitve, ki bodo za nadaljnji razvoj naše države odločilne važnosti. (Zborovanje poljedelskega sveta.) V ponedeljek dne 12. decembra se je pričelo v Beogradu prvo zasedanje kmetijskega sveta, ki ga je otvoril tovariš minister Pucelj. Za predsednika je bil izvoljen profesor Rado-v a n o v i č. Kot prva točka dnevnega reda se je obravnaval načrt zakona o zavarovanju proti toči. V ta namen se namerava ustanoviti fond s 100 milijoni dinarjev. Kmetje, ki imajo samo 5 ha zemlje, naj dobe takoj 50 odstotkov zavarovalnine, katera jim pritiče, ostalo pa potem, ko se škoda oceni. Letos je napravila toča škode za 87 milijonov dinarjev, in sicer v Srbiji za 26, v Macedoniji za 19 milijonov, na Hrvatskem za 1.1 milijona, v Bosni za 6, v Dalmaciii za 22 milijonov, v Sloveniji za 2 milijona in v Črni gori za 775.000 dinarjev. _ prebit je led in kmetovalci so dobili svoj kmetijski svet. Tovarišu Puclju naša zahvala za ustvaritev prepotrebne institucije poljedelskega sveta. (Občinski volilni red za Slovenijo) je zakonodajni odbor končno sprejel. Boj je bil hud. Končno pa je tovariš Drofenik le dosegel, da ženska volilna pravica odpade in da ima aktivno volilno pravico samo tisti, ki biva že eno leto v občini, pasivna pa oni, ki biva že dve leti. (Za načelnika generalnega štaba) je imenovan namesto vojvode Bo-joviča general Petar Pešič. (Sporazum med Irsko in Angleško dosežen.) Irci dobe svojo popolnoma neodvisno vlado, vendar pa ostanejo del angleške države, kar se bo izražalo v skupnem kralju, carini in deloma tudi mornarnici in zunanjem zastopstvu. Kmetje, ne pozabite, da ustvarja umno gospodarstvo blagostanje I Somišljeniki, prispevajte po svojih močeh »a tiskovni sklad »Kmetijskega lista" I Raznoterosti. (Konec občinskih sodišč.) Mariborsko občinsko sodišče kljub sklepu občinskega sveta nikakor ni hotelo prenehati in v narodno-socialistični »Jugo-^laviji* se je našel celo nekdo, ki je to otročjo trmo občinskih sodnikov zagovarjal, češ država je postavila občinska sodišča, država jih mora tudi ukiniti. Da se ne bodo ti posilisodniki preveč repenčili, jim je tudi država ustregla ter v »Službenih Novinah* z line 8. decembra občinska sodišča za pobijanje draginje, pravilneje za odiranje kmeta, pokopala za vselej. Ne ?me se pa pozabiti, da so tako v Ljubljani kakor v Mariboru kumovali tem občinskim s o-(1 iščem v prvi vrsti klerikalci in socialisti, ki so se ua ta način zopet enkratraz-krinkali kot največji škodljivci kmeta. (Zagrebške občinske volitve.) V nedeljo dne 11. decembra so se vršile v Zagrebu občinske volitve. Za volitve je vladalo veliko zanimanje in postavljenih je bilo nič manj kakor osem kandidatnih list. Hrvatski blok, v katerem so združeni Radičevci, Frankovci iu zajedničarji, je kandidiral na prvem mestu Radiča, kar je gotovo hrvaška posebnost. Voditelj kmetijskega gibanja hoče bid župan mesta Zagreba! Poleg hrvaškega bloka: so se udeležili volitev še demokrati radikalci, klerikalci. Tribunaši (pripadniki Trumbičevi), socialni demokrati, komunisti (pod drugim imenom) in zionisti (židje). Med kandidati je bilo tudi nekaj Slovencev. Zanimivo je bilo zlasti, da sta bila med kandidati demokratov en kanonik in en katehet. Kaj poreko k temu naši duhovniki? Volilni boj je bil zelo buren in Radičevci so razbili par shodov. Glavni boj se je vršil med demokrati in Radičevci, oziroma za to, aii naj se odigravajo v občinskem svetu politični ali le gospodarski boji. Prvo je stališče Radičevcev, drago pa št&lISče demokratov, Tribunašev, socialistov in Židov. — Izid volitev znači velikansko zmago Hrvatskega bloka, ki je dobil 15.297 glasov, demokrati so dobili samo 2545 in Tribunaši 819. Zmaga bloka je popolna in le slaba tolažba je, če so demokrati napredovali za 654 glasov, Tribunaši pa od 884 na 819 glasov. Vendar pa je napredovanje Tribunašev pomembno in prepriča, ni srno, da bo ta skupina igrala še največjo vlogo v javnem življenju. (Madžarski parlament) je razdeljen fw strankah tako-le: stranka malih posestnikov (kmetov) 91, krščansko-judalna stranka 59, Fridrihova skupina in nezavisni malomeščanl po 7, na eionalni demokrati in delavci 6, disi-denti 19, nestrankarji 17 poslancev krščansko-socialna gospodarska skupina pa 1 poslanca. Med poslanci je 80 vis> k orodnih ekseelenc, 32 bivših ministrov 16 državnih tajnikov, 35 tajnih svetnikov, 34 kmetov, po 25 duhovnikov, advokatov in uradnikov, 21 posestnikov. 13 časnikarjev, 12 inženjerjev, 12 profesorjev, 9 zasebnih uradnikov, 6 oficirjev. 5 učiteljev, po 4 obrtniki iu zdravniki, 3 sodniki, 2 bančna ravnatelja, 1 trgovec in 1 lekarnar. Kakor se Iz tega razvidi, je madžarski parlament vse prej kot demokratičen. (Komunistična graditev Rusije.) V praških »Narodnih listih* priobčuje ruski pisatelj Aleksander Amfiteatrov svoje sijajno pisane in nad vse zanimive. spomine iz Rusije. Amfiteatrov, ki je pobegnil šele pred kratkim časom iz Rusije, je odločen nasprotnik komunistov. Kljub temu pa ni mogoče odrekati njegovim spisom objektivnosti in visoke vrednosti, vsled česar hočemo priobčiti tudi mi v kratkih potezah njegov članek, naslovljen s »Kako grade komunisti Rusijo?» — Pri neki slavnosti je proslavljal ruski pisatelj Gorki Lenina kot enega največjih ljudi, ki bo izpremenil vso zemljo v smaragd (zelen dragulj). V resnici, primera je upravičena, kajti v Petro-gradu raste trava na ulicah, in sicer tudi v nekdaj najbolj prometnih. Vse je v zelenju in Petrograd ae vrača na-j zaj v čase svojega postanka. Toda še v nekem drugem oziru se vidi napredek. Ker je vse v zelenju, je prinesel nekdo zajce v Petrograd, i* ker primanjkuje v mestu živeža, se je pričela kar vsevprek gojiti zajčjereja, tako 'da je dandanes v Petrogradu več zajcev kot ljudi. Da, doba graditve je v Rusiji! Neprijetno je samo to, da razpadajo hiše in da jih je čim dalje manj. Mislite, da je to slabo? Nikakor ne! ,«Pravda», komunistično glasilo, piše namreč, da je prav, da razpadajo hiše, ker se nadomeste vsaj z novimi hišami. Id res so izdelali komunisti tudi že grandiozen načrt, kako bo izgledal novi paradižni Petrograd. Posebni oddelki bodo v mestu namenjeni uradom, delavcem, tvornicam, vojakom, sovjetskim podjetjem, tujcem in tam daleč na kraju bo tudi poseben oddelek za meščane. Toda le-teh itak ne bo dosti, ker kakor razpadajo hiše. tako izumirajo tudi meščani. Stnrliijh primerov je toliko, da je postalo pokopavanje mrličev že nadloga. Zato so si zamislili komunisti nov in vzvišen načrt. Mrliče bodo sežigali, s čimer se bodo Pozor, naročniki in naročnice! Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo, da se jih po možnosti takoj izpolni ter naročnino (12 in pol dinarja ali 50 kron) za prihodnji letnik ,,Kmetijskega lista" nemudoma odpošlje. prihranile njive za poljedelstvo, bacili se bodo uničili in še vse polno drugih novih dobrot se bo doseglo, tako da bo v resnici nastopila nova doba. In razpisali so natečaj za krematorij (peč, kateri se sežigajo mrliči). Natečaja so se udeležili trije ljudje: profesor arhitekt, kaznjenec in inženjer. Prvo ceno je prisodil svet delavcev avhitok-tu zaradi lepšega, drugo na kaznjencu, čigar načrt naj bi se tudi uresničil. Toda nastalo je vprašanje, kdo naj načrt izvrši. In svet je imel sejo, ki je po svojem poteku paravnošt zgodovinska, «Kdo naj zgradi krematorij '?» Sklep: »Tisti, ki je napravil načrt:» Toda dotičnik je v ječi! Sklop: »Nič za to, ga izpustimo iz ječe!» «Ampak zaprt je zaradi silno ogabnega umora in v ječi je za svarilen vzgled drugim, da tudi sovjetska vlada kaznuje zločine, čeprav niso političnega značajab «Vseeno, pomilostimo ga!» »Toda kaj bodo dejali ljudje?* »Nič! Zapremo namesto njega koga drugega in pravici bo zadoščeno!® — In tako se je tudi zgodilo. Morilec je pričel graditi kr matorij. Toda že načrt sam je bil nemogoč in višek skrpucala, spričo česar tudi krematorij ni mogel postati drugačen. Toda krematorij so dogradili. Prišel je slavnostni dan, ko naj bi se sežgal prvi mrlič. Toda mrlič je bil gotovo velik antikomunist, ker ni in ni hotel zgoreti; tudi potem ne. ko so uporabili ves električni tok. ki ga premore Petrograd, niso dosegli nič drugega, kakor da so mrliča opekli. Vendar pa je krematorij postavljen in to je glavno. Taka je komunistična graditev Rusije! (Krvave številke.)" Ruski list »Voz-roždenie» (preporod) prinaša statistiko ljudi, ki so bili med časom boljševistične grozovlade umorjeni. Številke so vzete iz uradnih podatkov. Tekom štirih let je bilo umorjenih: 28 nad škofov in škofov, 1215 duhovnikov. 6575 učiteljev in profesorjev. 8800 zdravnikov, 54.650 oficirjev, 260.000 vojakov, 10.500 policijskih oficirjev, 355.250 duševnih" in ročnih delavcev, 48.500 orožnikov, 192.350 tvorniških delavcev in 815.000 kmetov. Skupno torej 1 milijon 752.868 ljudi! (Samomor tusbega polkovnika.) V Bohinjski Bistrici "se je ustrelil dne 27. novembra bivši polkovnik rusko armade, baron Unon Jurgenzon iz Rige. Pognal si je kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Po polomu Vrang-love armade je prišel v Jugoslavijo in služil, dasi je bil prej polkovnik, kot kaplar v naši vojski. Slabe gmotne razmere pa so pog-nale nesrečneža sedaj v smrt. Pokopali so ga na pokopališču v Bohinjski Bistrici. (Žegen advokata.) Zagrebška «Ri ječ» pripoveduje to-le veselo zgodbico: Neki verižnik je bil obsojen v Zagrebu na 20.000 kron globe. Dasi je bila sodba pravična, je verižnik vendarle mislil,da jo bo mogel s svojim denarjem ovreči. Šel je zato k advokatu ter mu naročil, naj vloži zanj priziv. Advokat se je seveda lotil tožbe z največjo vnemo! Toda vse ni nič pomagalo in verižnik je propadel pri vseh instancah. Tedaj pa je dobil od advokata pismo, v katerem mu le-ta naznanja, da znaša njegov račun 2 0.0 0 0 dinarjev. Tako mora plačati sedaj verižnik državi 20.000 kron, advokatu pa 80.000 kron. Najbolje bi torej storil, ko bi tožil sedaj advokata zaradi previsoke odmero 6troškov, ker bi na ta način skoro potem zaverižil vse svoje premože bi pomislili, kako velikanska vsota je milijarda. Da si morejo naši bralci vsaj približno predstaviti, koliko je milijarda, naj navedemo to-le: Od Kristusovega rojstva je pretekla šele leta 1903. ena milijarda minut. In vendar je minuta skoraj samo trenutek! Sladkorna industrija, na Hrvatskem in v Sloveniji. Preizkušnja sladkorne pese glede njene sladkorne vsebine, ki jo je izvršil državen kmetijski kemijski zavod v Ljubljani, je pokazala, da je imela letošnja sladkorna pesa, in sicer pridelana: v brežiškem okraju in zove tudi ne bo treba plačevati takse za prijavo (dva dinarja) in takse za rešenje (pet dinarjev). Ta taksa se bo plačevala za vozove, ki se bodo uporabljali po mestih in trgih kot prevozna sredstva. V naših krajih odpade tudi ta taksa. (Znižanje državnih izdatkov.) Finančni odbor je znižal državne po- ).cr JJl lUCiana. v " HllHno mlečno milo, najboljše blago, oajfiuejše „milo lepote'4; 4 kosi ■ aamo.om in poštnino 08 K. ..Elsa" obrazna .Elsa" pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedan-ce, nabore itd. ter naredi kožo meh ko, rožna-tobelo in čisto; 2 porcelanasta lončka s zamo-tom in poštnino 62 K. Tanoehina nomada xa rast laa krepi kožo glave, preprečuje iz padanje, lomljenje in cepanje las, zrprečnje prhat, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka s zamotam in poštnino 62 K. Prodajalci dobe, če naročenajmanj ^kosov enega predmeta, popust v naravi. ttaznoi Ulijino mleka 15 K; brkoma* 8 K; najfinejši Hega.pudei drja. Klugerja v velikih originalnih 1'katlah 30 K; najfinejši Kega-zobni praSek v pauat-ii.atlah 30 K; puder aa gospe v vrečicah 5 K; zobni praSek: v Škatlah 7 K, v vrečicah 5 K; Sachet-dlSava ■3» perilo 8 K; Schampoon xa lase 5 K; rumenllo, 12 listkov 24 K; najfinejši parfum po 40 In SO K; močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebe računata. EV6EN V. FELLER, lekarnar, STUB1CA donja, Elsatrg *t. 344 (HrvaŠko). Detel?no seme in vse druge pridelke plafaje na bolje lirma SEVER 9t KOMP. ▼ LJubljani, Wollova uliea it 12. Zahtevajte naše tržno poročilo, ki se Vam bo ob vsaki izpremembi cen brezplačno doposlalot Brusni les (Scbleilholz) kupuje in plačuje po 300 K in* F. T. v Medvodah, poštno ležeče. te nočete, do Vam Vaša perutnino pogine zo holero, jo daite cepiti s cepivom in serumom, ki ju dobite najboljše vrste in vedno sveža pri„Jugoslo vansK em Serum-za vodu, d. d v Zagrebu, Bienička cesta št 21. Telefon 14-45. Brzojavke: Serum, Zagreb Za vse sloje primerno pohištvo, trpežno izvršeno in po ceni, kakor tudi vsakovrstna tapetniška dela priporočata brata Sever ▼ Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej). Trgovina z železnino Erjavec «Sc Tui?k „prl Klati lopati" l LJUBLJANI, itolvorjev trg it. 1 nasproti križan ske cerčve (prej Hammer achmidt- Mtthleisen). Zaloga cementa in karbida, $tamp[ijf Jant.černeT^- tedne starim od 120 do 150, od 5 do 6 tednov starim od 200 do 250, od 5 do 6 tednov starim od 260 do 350, štiri- do šestmesečnim od 700 do 850, osem- do desetmesečnim 1200 do 2000, enoletnim od 2500 do 3500 in poldrugoletnim od 4000 do 4500 kron. Plemenske svinje so se prodajale po 28 do 30 kron za kilogram žive teže, polpitane pa od 34 ao 40 kron za kilogram mrtve teže. (Žitni trg.) Vin k ovci, dne 7. decembra. Vsled vpoklica rekrutov je popolno pomanjkanje zaprtih vagonov. Povpraševanje po koruzi in pšenici je zelo veliko. Zaradi tega se cene dvigajo. Pšenica velja od 1380 do 1400, nova koruza od 1040 do 1060, oves od 830 do 840 kron za vrečo. — Vukovar: Tudi tu povpraševanje veliko, dovozi pa slabi. Cene: pšenici od 1370 do 1390, stari koruzi od 1120 do 1140, novi koruzi okoli 1040, ovsu od 830 do 840 kron. (Slovenska banka v Ljubljani) je otvorila podružnico v Dolnji Lendavi in ekspozituro v Murski Soboti. (Velik naknadni podpis našega državnega posojila.) Veliki rodoljub gospod Mihanovič v Buenos Aire-su v Južni Ameriki je podpisal štiri milijone državnega investicijskega posojila. Mihanovič je eden prvih finančnikov južne Amerike in njegov podpis državnega posojila je najlepši dokaz, da je naše posojilo varno in dobro. (Državni premogovnik v Zabu-kovjo) ne bo prodan, ker se je izjavila komisija, da je njegov premog prvovrsten, in ker je poleg tega premogovnik aktiven. (Veliko električno centralo za Zagreb) nameravajo zgraditi drugo leto na Savi med Rajhenburgom in Čatežem. (Nova poljsko • jugoslovanska družba) — skrajšano Pol-Jug — se je osnovala v Varšavi, da pospeši trgovske stike med Jugoslavijo in Poljsko. (Italijanski proračun) izkazuje 3 milijarde lir (30 milijard kron) primanjkljaja kljub temu, da so se črtali iz proračuna vsi povojni vojaški dodatki, da se je zmanjšalo število uradnikov in da so se znižale delavcem mezde. Obrtnik, Obrtniške vesti. (Ustanovitev pokrajinske strokovne zadruge brivcev, frizerjev in lasničar-jev.) V zmislu urodbe ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, se je razširil okoliS strokoma obrtne zadruge brivcev, frizerjev 'a lasničarjev na Kranjskem na vso Slovenijo in zadruga se imenuje sedaj krajinska zadruga brivcev, frizerjev ln lasničarjev r Ljubljani*. Z ustanovitvijo zadruge so postali vsi brivci, fri-tci ji in lasničarji člani te strok ovn« zadruge tor so se izločili iz zadrug, pri katerih so bili do sedaj včlanjeni. Razglas. Na veleposestvn Szap&rj v Murski Soboti se proda potem pismene olertne licitacije 250 hrastov — približno 500 m* prvovrstnega, še stoječega hrastovega porabnega lesa, ki se izdela po dogovoru. Fo sprejemu oferte se mora vložiti 10 odstotkov varščine v višini celokupne vsote. Interesenti se vabijo, naj vlože pravilno sestavljene in kolko-vane ponudbe do dne 31. decembra 1921. opoldne pri podpisani upravi, kjer so tudi natančnejši pogoji na razpolago. Državna uprava veleposesiva Szapary v Murski Soboti, dne 8. decembra 192L Neimenovani svetujem s tem blagohotno prav vsakomur, ki trpi na revmatizmu, naj se obrne na g. M. U. drja. Rahlejeva, ki ordinira na Bledu, hotel „Evropa", vsak dan dopoldne in popoldne. Obenem se imenovanemu g. zdravniku v svojem in v imenu mnogih drugih bolnikov—med njimi tudi takih, ki so že popolnoma obupali, da ozdravijo —, ki smo se obrnili nanj glede zdravniške pomoči, javno najsrčneje zahvaljujem za temeljito in nepričakovano hitro ozdravitev te mučne bolezni. 22. osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, r. s. z o. s., ima v zalogi več vagonov raznovrstnega izborne kakovosti po teh-le zelo ugodnih cenah: K 37*50, K 35-50 in 32 K za kilogram. Milo se nahaja v zabojih po 50 kg, oddajamo ga pa tudi manjše količine. V zalogi imamo še to-le blago: kilogram po Mast, veleprima, v sodih po 100 in 200 kg K 81*50 Otrobe, debele.........K 7'20 Otrobe, fine..........K 7*— Pšenično moko št. o ......K 19-50 Pšenično moko za kuho.....K 18-50 Oves, lep, zdrav........K 9*10 Slanino, prekajeno ....... . K 70*— Sladkor, kristal........ K 46*— Koruzo, lepo, suho, novo.....K 11'30 Vse, dokler traja zaloga. | Menjalnica I Slovenske eskomptne banke 1 S Ljubljana ^ Telefon I lnt- *t5 ^ nasproti glavnega kolodvora Telefon Int it. 3 kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. 1 f I V i tm* I. SANDR1N LJUBLJANA *TranU o' nelika z&Ioga vsakopstniga Miia in inozemskena H]f| jam debelo MESTNI TRG 6 Žepno, stenske, nihalne, kuhinjske nre, bndiljke, zlatnino ln srebrnino kupite najceneje pri trvdti Ivan Pakiž v Llubljmnl, Stari trg it. 20. Primeša] „MASTIN" krmi! Enkrat na teden eno pest. Ako Mastina t lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite po poŠti. 3 zavojev Mastina stane 60 kron in s* jih po&^e poštnine prosto na dom. lacilo zoper garje (naftoi-m&ziio) oni« pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po poŠti 20 krori. Lekarna TpnkocI r Ljubljani (Slovenija) zraven rotovž« o ceni lahko vsakdo, ^^ fSP te proizvaja za svojo potrebo sam cementno strešno opeko ln stavbno kamenje na AMB1-strojih za strešnike In PAX- strojih za stavbno kamenje, ki so znani v vseh krajih sveta in se povsod rabijo Proizvodi teh strojev presezajo po svoji kakovosti tudi najboljšo opeko is gline in so po ceni. Z uporabo teh strojev se dosti prihrani na transportu in lomljenju, ker se dela s strojem na atavbižeu samem. Ponudbe In obiski po na&lh InienJerJIh brezplačni. FERRUM, d. d. Clglana 20 a. Zagreb. Telefon 6—s3. ■ 9 ■ sss £1' B i Kmetovalci! | j Blaznikova Velika Pratika za leto 1922. ie izšla, j Letošnja izdaja se odlikuje po slikah is naše domovine in je posvečena poznanja £ naše države. Bivša Avstrija nam je a vsemi sredstvi zapirala pogled na naše seda- 1 nje dežele, tako, da je le malo Slovencev, U poznajo Dalo bogato domovino, zato f si je štela «PRATIK\» v dolžnost, da s podrobnim opiiiom naših južnih krajev a seznani svoje bralee z našo obširno domovino. — Tndi letošnja izdaja stane (X. I Kmetovalci I Ne pozabite, da le Blaznikova Velika Pratika | Vaše najstarejše kmetsko glasilo! i f Pratika se dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blaznika naslednikov v Ljubljani, Breg št. 12. 1» Stroji za obdelovanje lesa. TURBINE. ZVONOVI. Strojne tovarne in livarne, d. d, JL