Stev. 39.
V Ljubljani, 25, septembra 1908.
XLVIII. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne. petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telelon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnflia, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Žrtve nasilnosti.
Neizbrisno ostane v zgodovini slovenskega naroda, Ljubljane in kulture sploh zapisan 20. september 1908. 1., ko so padle na ljubljanskih ulicah žrtve, zadete od krogel nemškonacionalne soldateske. Vroča človeška kri, nedolžno prelita, kliče po osveti 1 — Ta naj se ne izvede z brutalno silo, s kakršno so bile zadane smrtne rane, osveta naj zaloti sovražnika, prepojenega z narodnim šovinizmom, na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju 1
Ti krvavi dogodki so nam vsem v živem spominu in ne izginejo iz njega nikoli. Vanj jih je zapisala kri, sorodna in draga nam, saj je tekla iz slovenskih žil. Zbudila se je v človeku bestija in je krvoločno planila po nedolžnem plenu 1 Ko bi poznali morilci svojega pesnika Grillparzerja, bi se od sramu pogrez-nili v zemljo. A tuje so jim njegovo besede : „Ein Menschenleben — o, es ist so viel!"
Dvoje življenj je bilo hipoma umorjenih, šest nedolž-nikov težko ranjenih.
Padla sta v mladih letih Eudolf L u n -d e r , strojnik „Narodne tiskarne" (star 22 let), in Ivan Adamič, dijak IV. gimn. razreda (star 15 let). Zadnji je sin tovariša Avgusta Adamiča, nadučitelja v p. pri Sv. Petru v Ljubljani, in, brat tovariša Emila Adamiča, učitelja in skladatelja v Kamniku. — V učiteljskih rodovinah spričo znanih sedajnih razmer običajno ni nič veselja. In sedaj pride kruta sila in zada sorodnim srcem udarec brezkončne bolesti, ki je neozdravljiva, ker je od skupnega življenja odkrhnila najdražji del divjaška besnost. — Kakšno je nezasluženo trpljenje, ve učiteljstvo samo najbolje. Ali naj navedemo preganjalce in preganjance ? 1
Molči, težka obsodba! Utihni pod vtiskom splošne žalosti! _
Učiteljstvo, na delo med ljudstvo! Dvigaj ga iz teme in nevednosti, da se zave in osamosvoji. S prosveto k svobodi! Z delom k osamosvojitvi!
XX. glavna skupščina „Zaveze" v Gorici
dne 6., 7. in 8. septembra t. 1.
(Konec.)
Jubilejska samopomoč.
Dne 7. t. m. zjutraj ob 9. uri je imela Jubilejska samopomoč svoj občni zbor.
Poročal je predsednik tov. Fran Ks. Trošt:
Slavni zbor!
Sestali ste se, dragi tovariši, k petemu občnemu zboru našega društva. Ko tega otvar-jam, vas vse iskreno pozdravljam.
Moje poročilo bo kratko, saj delovanje odbora je omejeno le na najvažnejše, kako društvo povzdigniti in mu pridobiti članov.
Pri zadnjem občnem zboru v Šoštanju so bili v odbor izvoljeni: Fran Ks. Trošt, predsednik in blagajnik; Jakob Dimnik, podpredsednik; Juraj Režek, tajnik; Engelbert Gangl in Albert Sič, odbornika; Luka Jelene in Fran Crnagoj pregledovalca računov.
Odbor je imel dve seji uajveč v zadevi društvenih računov. Dalje se je sklenilo na predlog „Učit. društva za laški okraj", da se izda vsako drugo leto tiskani imenik, kar se je letos zgodilo. Razposlal sem imenik na dru-štvenike in na učiteljska društva.
Nemila smrt nam je vzela od zadnjega občnega zbora 9 članov, in sicer so umrli: Franc Pečovnik v Sv. Juriju ob Tabru; Andrej Golob pri sv. Marjeti; Franc Papa v Škofji Loki; Štefan Debenjak v Materiji, Franc Boheim v Mariboru, Anton Žagar v Pletrov-čah; Vekoslav Strmšek v Št. Petru; Frane Raktelj v Ljubljani in Marija Kotzmuth pri sv. Urbanu. Bodi jim ohranjem blagi spomin!
Število članov se sieer viša, a vendar prav neznatno; lahko bi bilo vsaj 400 članov. Posebno apelujemo na tovariše, naj vpišejo v društvo svoje soproge, če zadene enega ali drugega nesreča, da mu umrje soproga, ali ne pride njemu podpora prav, osobito ker ne dobi posmrtne četrtine, kakor soproga, če umrje mož-učitelj ? Torej tovariši na delo, saj če se
trudimo, se trudimo zase in sami si moramo pomagati, saj od drugih ni pričakovati pomoči !
Člani:
Konec VIII. upravne dobe. . .	223 članov
Umrlo v IX. upravni dobi...	4 člani
Pristopilo...... . . .	9 članov
Izstopilo.........— „
Konec IX. upravne dobe . . .	228 članov Imovina:
t
V	hranilnici „Učiteljskega kon-
vikta".........K 8208-91
V	„Kmetski posojilnici" . . .	„ 1896 85 Deleža hranilnice „Učiteljskega
konvikta"........ 100 —
Delež „Učiteljske tiskarne" . .	„ 100'—
V	poštni hranilnici konec IX. dobe	„ 634 21 Gotovina v blagajnici . . . .	„ 19 68
K 5959-65
Mimo konec VIII. upravne dobe.	. 519666
se je imovina pomnožila za . .	K 762-99 Po odbitju K 456'— za prvi slučaj smrti znaša imovina K 5493 65.
Društveni odbor. Volijo se z vzklikom: Trošt Franc Ksav., predsednik in blagajnik ; Dimnik Jakob, podpredsednik; Režek Juraj, tajnik; Gangl Engelbert, odbornik; Sič Albert, odbornik. Pregledovalca računov: Č r n a g o j Franc in Jelene Luka.
Predlog.
Član Armin Gradišnik predlaga, naj odbor iznova apeluje na učiteljstvo, da v čim večjem številu pristopi k našemu prepo-trebnemu društvu.
Glavno zborovanje.
Obširna dvorana trgovskega doma se je napolnila še pred določeno uro. Navzočega je bilo nad 500 slovenskega učiteljstva in mnogo gostov. Imed navzočih odličnjakov omenjamo deželne poslance: dr. F r a n k o t a , A. G a-brščka in Jos. Štreklja, navzoči so bili pa tudi vsi c. kr. okrajni šolski nadzorniki slovenskega dela goriškega, kakor tudi za-
stopniki slovenskih naprednih akademikov. Navzoč je bil slednjič tudi dr. Turna.
Predsenikov pozdrav.
Predsednik tov. L. Jelene: Slavni zbor 1
Po splošnih društvenih navadah bi moral otvoriti današnje zborovanje s slavnostnim govorom, v katerem bi se z navdušenjem spominjal 20 letnega obstanka naše Zaveze. A ker živimo v sila hudih, razburkanih, naprednemu učiteljstvu in svobodnemu razvoju ljudske šole nevarnih časih, je opustil upravni odbor Zaveze vsako svečano slavje v trdni zavesti, da ne bomo s hrupnimi slavnostmi, temveč le z vztrajnim delom odbili napade brezobzirnih nasprotnikov na narodnonapredno učiteljstvo in svobodni razvoj ljudskega šolstva.
Ne prikrivajmo si resnice in priznajmo fak-tični položaj, da od početka nove šole sem še ni bil za nas nikdar tako kritičen, opasen in osodepoln kakor v sedanjih dneh. Vse reakcionarne stranke so se zarotile zoper nas in na vsak način nas izkušajo dobiti pod svojo trdo peto. Ko dobe v roke deželno gospodarstvo, se bodo lotili v legislativnih nastopih preuredbe šolskih zakonov ter jih preustrojili svoji stranki v korist, a v škodo občnemu napredku in narodni izobrazbi. Da se jim to posreči tem hitreje, so začeli organizirati mladino, jo vabijo med se, hujskajo zoper nas in jo preparirajo v svoje namene. Kakor Peter Amienski hodijo od sela do sela klerikalni hujskači, tudi nekateri taki, ki smo jih dosedaj osebno čislali, in ki so že semintja izjavili, da so prijatelji šole in učiteljstva, in delajo razpor med uči-teljstvom in med šolo zapuščajočo mladino. Hujskanje je tako sirovo in napadi tako vehe-mentni, da se moramo čuditi, da ne poseže vmes vladiii zastopnik in da pusti hujskati zoper ves stan in zoper veljavni šolski zakon, ki ga je sankcioniral naš modri vladar. Kaj pa naj stori učiteljstvo nasproti takemu hujskanju? Ali naj mirno gleda kako zavajajo mladino pod raznimi pretvezami, kako nam odtujujejo nado v boljšo bodočnost našega naroda? Nikakor ne, v delu je naš spas! Na delo med
LISTEK.
Novim tovarišem na pot.
Dragi tovariš!
Razveselilo me je Tvoje pismo. Razveselilo me je tembolj, ker se obračaš v tako resni stvari name, nekdanjega svojega učitelja.
Drage volje ti podajam ob vstopu v življenje nekoliko navodil s pripombo, da govorim po svojem nazoru, ki seveda ni vobče mero-dajen.
Ko si zapustil učiteljišče, izpremenilo se Ti je zdajci življenje. Učenec je postal učitelj, gojenec je poklican, da sam vzgojuje; človek, ki se ga vsaj deloma preživljali svojci, je pri-moran, da si sam s trdim delom služi vsakdanjega kruha.
Da, z delom! Tovariš pesimist mi je nekdaj rekel, da bi tudi nad vhodom v življenje morale stati Dantejeve besede : „Vi, ki vstopite, pustite upanje zunaj !" Jaz bi si pa izbral v ta namen domačega pesnika in bi na-
pisal na ono mesto : „Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan !" D el o je deviza, ki si jo vzemi s seboj na pot v življenje.
Trojno delo Te čaka, ko stopiš med svet kot učitelj in vzgojevalec. Mislim namreč šolo, delo med ljudstvom in Tebe samega.
Ko zapusti novousposobljeni učitelj pripravnico, si domišljuje, da je bogvekako dobro podkovan in pripravljen za šolski pouk. Kmalu pa se prepriča, da je prinesel sicer v šolo mnogo nepotrebne šare, a le malo praktiškega duha in nič s r c a in d u š e.
Prav lepo je in v lastno korist, če dobro poznaš dokončni šolski in učni red, lepo je, če imaš vse šolske spise kaligrafično spisane, nadzornik Te prav gotovo pohvali, če se ozkosrčno držiš učnega načrta in če imaš takozvano železno disciplino, da Ti učenci vstajajo in sedajo na povelje, kakor bi jih imel na vrvci, da Ti niti ne kihnejo brez povelja. Krasno je, če Ti šolarčki citirajo formulirane stavke, ki se morajo glasiti natanko tako in nič drugače. Oj, kako velik umetnik si, če privadiš otroke,
da mislijo vsi enako, namreč tako, kakor jim zapoveš T i. Neznansko duhovit je spisni sestavek, ki se glasi pri učencu A do pičice tako kakor pri učencu Ž. Povem Ti, da prijadraš ob takem delu kmalu do boljše službe, ker bodo zadovoljni s Teboj predstojniki.
A prosim Te, jeli tako delo umetnost ? Moreš li biti zadovoljen sam s seboj ? Resno dvomim na tem. Živo se spominjam besed dr. Tumovih, ki jih je izrekel na letošnjem „Za-vezinem" zborovanju v Gorici : „Storite v šoli minimum tega, kar vam velevajo predpisi in maksimum onega, kar zahtevata duša in srce!"
Razumeš, dragi tovariš, kaj hočem ? Vzgojuj mladino kot njen prijatelj in ne kot korporal. Disciplina naj ne izhaja iz Tebe, ampak naj se porodi v učencu. Otrok naj Te sluša, ker Te ljubi in spoštuje, ker ve, da mu hočeš dobro, ne pa iz strahu pred osornimi besedami, grožnjami ali celo pretepanjem. Deca naj spozna, da je družabni red potreben in da ni ustroja, ki bi obstal brez vrhovnega vodstva.
Predmeti, ki so napisani v urniku, naj
Ti bodo le podlaga in sredstvo, da z njihovo pomočjo vzgojiš ljudi. Pomni: ljudi, ki se bodo veselili življenja, ki bodo ljubili prirodo svojega bližnjika, ki bodo vedeli, da se človek razločuje od živali s tem, da misli, misli samostojno in ne potrebuje nikogar, ki bi mu sugeriral svoje misli, nekakšne formulirane stavke v življenjski šoli!
Z ozirom na občevanje s svojimi kolegi, Ti nečem dajati nikakršnih naukov. Saj boš stoinstokrat slišal besedo kolegialnost, ki jo nosijo na jeziku ljudje, ki so sami vse prej nego kolegialni. Pripomniti mi je pa sledeče : Mladi učitelji so mnenja, da visoko nad-kriljujejo starejše tovariše v izobrazbi, saj so pohajali moderne zavode in so se učili stvari, o katerih se „starim" niti ne sanja. To je čisto navadna domišljavost, ki jo takoj pobija dejstvo, da vesten učitelj nikdar ne pozabi knjige in časopisa, vrhutega pa razpolaga z večjo ali manjšo prakso, ki si jo mora „mladi" pridobiti šele po trudapolnem delovanju v šoli in med narodom.
ljudstvo, posebno na delo med šoli odraslo mladino! To organizujmo v raznih izobraževalnih društvih ter paralizujmo vpliv gotovih ljudi. Povejmo mladini, kdo je oni Terseglav, ki najbolj rohni širom slovenske zemlje proti učiteljstvu in seje seme razdora med mladino in nami.
Eekel sem, da živimo v hudih, viharnih, bojevitih časih; a ta boj nas ne sme oplašiti in nas storiti malodušne. Uspešno in častno bomo dobojevali ta boj, če bomo vztrajni v delu na socialnem in kulturnem polju in če smo edini in složni v načelnih vprašanjih. Najbolj pa povzdigne naš ugled in veljavo med ljudstvom jeklen značaj. Zapustili bodo naše vrste v teh hudih časih omahljivci in plašljivci, pa prav tako ! V svojih vrstah potrebujemo samo jeklenoznačajne učitelje in učiteljice, za neznačajneže ni mesta med nami. Zato kvišku srca! Bodimo prepričani, da se prejalislej uresničijo naši nazori, naše ideje in da tudi nam zašije solnce svobode.
Upanje v jasnejšo bodočnost nam pa tudi daje lep uspeh v razvoju naše organizacije, ki smo ga dosegli pred nedavnim časom. Dne 12. avgusta letos smo ustanovili v zlati slovanski Pragi „Zvezo slovanskega učiteljstva v Avstriji", ki združuje v sebi 25.000 svobodomiselnega učiteljstva. To je moč, to je armada, ki se ne bo upognila nobeni sili, pa naj pride odkoderkoli, ki bo vselej visoko dvigala prapor pravega napredka slovanskih narodov v Avstriji.
Ponosni smemo biti, da je naša Zaveza član te mogočne organizacije. V nji najdemo zaslombo in pomoč ob vsaki priliki.
Vsem, ki ste prihiteli od vseh strani naše lepe slovenske zemlje v solnčno Gorico k XX. glavni skupščini moj najiskrenejši pozdrav!
Prav posebno pa pozdravljam vse naše drage in mile goste neučitelje, ki so počastili naš zbor s svojo navzočnostjo. Pokazali so s tem simpatije do našega stanu, pa tudi to, da jim je na srcu napredek našega narodnega šolstva. Kličem vam iz dna srca: Živeli in dobro došli ! (Ploskanje.)
Preden preidemo na dnevni red, storiti nam je prijetno patriotiško dolžnost. Živimo v redkem jubilejskem letu. Šestdeseto leto mineva, kar je zasedel prestol svojih slavnih pra-dedov naš presvetli cesar Franc Jožef I. V dolgi dobi šestdesetih let že vlada z nenavadno modrostjo in previdnostjo, z očetovsko skrbjo našo mogočno Avstrijo, ki je v tem času tako napredovala na kulturnem in socialnem polju, sploh na vseh poljih prosvete. Zato se vsi stanovi širne Avstrije s hvaležnostjo spominjajo cesarskega jubileja. Največjo hvalo in zahvalo pa smo dolžni Nj. Veličanstvu mi ljudski učitelji, ker je z novim šolskim zakonom ustanovil naš stan in dal razvoju ljudskega šolstva trden temelj.
Dobrotno nebo naj ohrani dragoceno življenje Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. do skrajnih mej človeškega življenja. Poživljam slavni zbor, da zakličemo Nj. Veličanstvu, premilostnemu cesarju in vladarju Francu Jožefu I. navdušeno: Slava! Slava 1 Slava ! (Zbor se stoj6 odzove predsednikovemu vabilu.)
Nj. Veličanstvu odpošljemo brzojavno to-le vdanostno izjavo:
tedaj, če se medsebojno razume in spoštuje. Vsako nesporazumljenje otroci takoj zapazijo in s tem je mahoma strt velik del moralič-nega vpliva učiteljevega na učenca. Da je denunciantstvo in klečeplazenje najgrša lastnost, ki jo more imeti učitelj, mi ni treba posebe poudarjati.
Ne misli, da Ti hočem podati natančno sliko učitelja idealista. Podajam le misli, ki mi prihajajo v neurejeni vrsti. To velja tudi o sledečih mislih, ki jih imam z ozirom na učiteljevo delovanje med narodom za narod. To delo smatram za važnejše nego prvo, dasi je prvo po mnenju naših oblasti plačano, drugo pa ne. PovemTi.daseneda plačatinieno nidrugo. To pa, kar nam plačujejo za naš trud, ne zasluži imena plačilo.
Ako se hočeš poučiti o učiteljevem delu med narodom, vzemi v roko knjižico „Na delo med 1 j u d s t v o", ki jo je napisal naš idealni tovariš Pesek. Ta knjižica naj Ti bo nekako evangelje v tem pogledu. Dovoli mi pa še nekoliko opazk.
Poznam tovariše, ki pridejo iz mesta prepojeni z nezdravo samozavestjo, da ne re-
Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu Prvemu
kabinetna pisarna, Dunaj.
Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev pošilja od svojega zborovanja v Gorici pred prestol Vašega Veličanstva naj-vdanejšo izjavo zvestobe in ljubezni.
Jelene, predsednik.
Živahno pozdravljen se je oglasil k besedi goriški okrajni šolski nadzornik Fr. F i n š g e r : Častiti skupščinarji! V imenu pripravljalnega odbora Vas pozdravljam z dna srca kakor pozdravlja brat brata, ki se po dolgem času snideta. Goričanom bleste oči, ko vidijo lako udeležbo, s ponosom rečem, da nismo zaostali. Današnje zborovanje je za ugled učiteljstvu najboljši uspeh. Govori o smislu za stanovsko čast, o naraščaju našega naroda, po-udarjaje, da učiteljstvo daje toliko in še več ljubezni svojemu narodu kakor svojemu stanu. Goriško učiteljstvo kliče vam po meni: Bog Vas živil — Lepe besede, govorjene iz srca, so segle skupščinarjem v srca, in frenetičnega odobravanja kar ni bilo konca.
Profesor dr. O z v a 1 d : Omenja, da so prišli od blizu in daleč na glavno skupščino, občuduje čudovito organizacijo, imenuje skupščino učiteljski parlament ter reče: Težak je boj in mnogo idealizma je treba, da se ne vdajo stališču: kamorkoli, kakorkoli. Naj bodo uverjeni, da je za njimi mnogo čutečih src. Pozdravlja skupščino odkritosrčno v imenu društva slovenskih profesorjev v Ljubljani.
Cand. iuris C igo j pozdravlja skupščino v imenu akadem. fer. društva „Adrije". Izvaja med drugim, da je važnost vsakega naroda v tem, koliko je izobražen, omenja hud boj današnjih časov proti učiteljstvu, konstatira pa z radostjo, da imamo pri vzgoji mladine ljudi na svojem mestu. Izroča pozdrav akad. fer. društva „Adrije".
V	imenu „Zveze narodnih društev na Goriškem" pozdravlja skupščino pismeno predsednik te zveze dr. Dinko P u c , rekoč med drugim, da naj učiteljstvo tvori jez proti reakciji.
V	imenu „Zveze narodnih društev na Koroškem in Štajerskem" pozdravlja skupščino predsednik nad-učitelj Pesek. V hudem narodnem boju je edino pravo orožje izobrazba in zavednost. Citira čeha Havlička, da naj bi se ne govorilo toliko o ljubezni naroda, marveč naj bi se toliko več delalo iz ljubezni do naroda.
Predsednik prečita brzojavne pozdrave, ki jih objavljamo na drugem mestu, ter pozdravlja odvetnika dr. T u m o — starega znanca — ki je ravnokar prišel v dvorano. Med zborovanjem je prišel na skupščino tudi deželni poslanec O b 1 j u b e k.
Vse navedene govore in pozdrave je sprejela skupščina z velikim odobravanjem.
Prva točka dnevnega reda.
Dež. poslanec tov. E. G a n g 1, burno pozdravljen, referira o šoli in kmetiškem vprašanju. Eeferat smo priobčili doslovno v zadnji številki.
Predsednik otvori debato.
K besedi se oglasi g. I, E o ž m a n , ravnatelj „Zveze slovenskih zadrug" v Ljubljani. Z veseljem pozdravlja resolucije, ki jih je predlagal govornik, ter pravi, da si želi naj-topleje, da naj se učiteljstvo z vso vnemo za-
čem nadutostjo. Tem ljudem je navaden človek veliko prenizek, da bi občevali z njim, da bi mu svetovali ali mu v zadregi pomagali. To so pristaši nekakšnega frakarstva med učiteljstvom, in samoobsebi je umljivo, da taki ljudje ne bodo premostili prepada, ki zija med šolo in domom.
Tem nasprotna, a jako majhna je vrsta tovarišev, ki se neglede na vzvišeni svoj poklic družijo z ljudmi najslabšega kalibra, ki pijančujejo in ponočujejo brez konca in kraja ter so kmetu prijatelji le v toliko, da sede z njim v gostilnici ali se dado povabiti v hram.
Še dva tipa se nahajata v naših vrstah. Reprezentant prvega tipa je učitelj, ki misli, da je od devete ure zjutraj do četrte ure popoldne opravil že vse delo. Eedi si trebušček skupaj z gospodom župnikom in s tem — basta! To so pesimistični materialisti ali, če hočeš, materialistični pesimisti, ki jim je svet godlja.
Drugi tip zastopajo ponajveč mladi tovariši, ki se takoj izpričetka z razpetimi jadri zakade v politiški vrtinec, pristaši te ali one stranke prodajajo in vsiljujejo svoje prepričanje vsakomur in povsod. Jaz sem mnenja, da naj
vzamemo za delo med ljudstvom, zakaj pregovor današnje prozaične dobe pravi, da ljubezen prihaja v srce skozi želodec, a pri kmetu velja prislovica, da ljubezen prihaja v srce skozi žep. Zato bodi ena glavnih nalog učiteljstva, d a gospodarsko organizuje slovensko ljustv o. V vsaki občini bi morali pravzaprav biti trije domi, šola, cerkev in gospodarski dom. (Ploskanje.)
Predsednik zahvali govornika.
Nadučitelj tov. P. Medvešček iz Sv. Križa omenja, da je reforma šole na dnevnem redu v celi domovini. Govornik se izreče za Ganglove predloge. Pred leti že so hoteli reformirati: 6 letna šola, poldnevni pouk. Prozoren je bil namen tistih reformatorjev. Pravi, da agrarci zahtevajo, naj se šola reformira tako, da bo gojila tudi kmetijstvo in ljubezen do rodne grude. Da vidi naš kmet napake šole, je jasno, reforme pa gredo počasi, zlasti za šolo. Glede nadaljevalnega tečaja (7. in 8. leto) pravi, da lahko odpade, ko bo osemletna obveznost v veljavi, drugače pa se držimo nadaljevalnega tečaja; nadaljevalni tečaj seže lahko tudi čez 14. leto. kjer je učitelj na mestu; izreče se za male nagrade od strani občin v ta namen.
Solkanski nadučitelj tov. Bajt se izreče za trgovsko šolo v vsakem politiškem okraju.
Nato so bili dani na glasovanje Gan-glovi predlogi, ki so bili sprejeti enoglasno.
Sprejeta sta bila tudi tov. B a j t o v a predloga:
I.	„Zaveza" naj se obrne do kompetent-nih oblasti, da se ustanove trgovske nadaljevalne šole za vsak politiški okraj po ena. Take šole naj bi imele po dva razreda in pripravljalni tečaj.
II.	Dokler ni za to posebnega učiteljstva, naj se sedanje učiteljstvo za ta pouk posebe nagradi in usposobi.
Nastopi dr. Bogumil Vošnjak, ki pozdravlja zborovalce v imenu narodno-radikal-nega dijaštva. Spočetka že, ko je nastalo na-rodno-radikalno dijaštvo, se je to obrnilo na učiteljstvo v svrho sopomoči pri delovanju med ljudstvom. Tiste vezi med učiteljstvom in na-rodno-radikalnim dijaštvom naj obstojajo tudi naprej. (Odobravanje.)
Drnga točka dnevnega reda.
O regulaciji učiteljskih p 1 a č je poročal tov. Anton Pesek, nadučitelj v Narapljah. Ker priobčimo temeljiti referat v celoti, navajamo danes samo predloge, oziroma resolucije, ki so:
I.	Učiteljstvo, zbrano na XX. skupščini „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" dne 7. septembra 1908 v Gorici prosi in zahteva, da slavni deželni zbor:
a)	sklene k § 55. državnega šolskega zak. iz leta 1869. pridatek: Kot minimalni dohodki učiteljev na ljudskih šolah imajo veljati tisti dohodki, ki jih imajo pri plači in penziji državni uradniki vsakokratnega XI., X., IX. in VIII. činovnega reda;
b)	naj sprejme Eppingerjev predlog, da naj država pomaga deželam sanirati deželne finance na ta način, da država prevzame polovico stroškov za ljudsko šoistvo.
II.	Od državnih poslancev pa slovensko učiteljstvo pričakuje in jih prosi, da se z vso
mlad učitelj dela in dela, uživi naj se v šolsko delovanje, počasi naj spoznava potrebe dotič-nega okoliša v gospodarskem in socialnem pogledu, pridobi naj si zaupanja in prijateljev med ljudstvom. Po nekoliko letih, ko se čuti svojca med svojci, lahko zahteva, da ga upoštevajo.
Ob tem nikakor ni potreba zatajevati svojega prepričanja, a prepričanje vsiljevati drugemu in ga prodajati tam, kjer ga »e zahtevajo, to je druga stvar. To store lahko mladi kaplani, ki se skrivajo za vero, svojo molzno kravico. Mi pa napišimo na svoj prapor delo, delo v prid narodul
Ne trdim, da bi moral biti učitelj pohleven in ponižen, oj ne! Pošteno vrni klofuto, ki Ti jo kdo ponudi, a braniti se ali napadati ni ena in ista stvar.
Veliko škoduje šoli in učiteljstvu vedno preseljevanje iz kraja v kraj. Bes je, da ima vsakdo pravico in tudi dolžnost, da si napravi življenje kolikormoči udobno in prijetno, a prosim Te, ali naj ostanejo gorske vasi brez šole, ali ni ono ljudstvo tudi potrebno izobrazbe ? In če dobi taka šola vsako leto drugega učitelja, kdo se je imel čas vživeti v
vnemo zavzemo, da se uresničita a) in b) resoluciji.
III. Slovensko javnost, to je časopisje in korporacije pa prosi slovensko učiteljstvo, da pokaže naklonjenost do učiteljstva in šole ter skrb za narodovo prosveto in narodov napredek s tem, da se zavzema za naše zahteve, da z resolucijami zahteva od državnih poslancev in od visoke vlade, da se učiteljstvu definitivno regulirajo plače s tem, da se jim da take dohodke pri plači in penziji, kakor jih imajo državni uradniki vsakokratnega XI. do VIII. činovnega reda.
V debato, ki se je nato razvila, so posegli tovariši P. Medvešček, K. K v e -der, Iv. Kiferle, Perluga, Mer-molja in poročevalec.
Končno je skupščina sprejela poročevalčeve predloge in predlog tov. Medveščka: Eeferat naj se izda kot brošura, ki se naj razširi med narod.
Predlog.
Tov. A. Pesek utemeljuje predlog: Nad 2000 slovenskega učiteljstva, združenega v „Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", katerega zastopniki so zbrani dne 7. septembra 1908 p r i XX. glavni skupščini vGorici, izreka ogorčenje zoper kruto preganjanje ljudskega učiteljstva zaradi p o 1 i -tiškega prepričanja in delovanja.
Sprejeto enoglasno.
Sklep.
„Zavezin" predsednik L. Jelene zaključi ob polu 3. popoldne veličastno zborovanje s krepkim pozivom, da naj zbrano učiteljstvo čvrsto deluje po tej poti še dalje za prospeh milega slovenskega naroda ter zakliče: „Na veselo snidenje prihodnje leto." (Viharno odobravanje in klici: „Živel predsednik.)
Banket.
Za banket je bilo toliko priglašencev, da niso mogli vsi v en lokal. Zato so se razdelili. Polovica je obedovala v hotelu „Južni kolodvor", polovica pa v hotelu „Jelen". Postrežba je bila povsod izborna. Seveda je bilo izgovorjenih mnogo napitnic. Govorili so: predsednik L. Jelene, dež. poslanec Andr. Gabršček, dr. Tuma, ljubezniva kole-ginja Olga Prinčičeva, Štefan Perluga, Al. Urbančič itd. Zabava je bila presrčna. neprisiljena, res kolegialna.
Po banketu so začeli skupščinarji odhajati na razne strani: nekateri proti domu, v tiha svoja zavetja, drugi proti Trstu, tretji na Gregorčičev dom.
Na Gregorčičevem domu.
Iz Kobarida nam pišejo: Jako nas je razveselilo, ko smo zvedeli, da pridejo ude-ležniki zborovanja „Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev" na Vršno in v naš prijazni trg. Vse je bilo navdušeno; na Vršnem in v Kobaridu so plapolale zastave, in ko smo dospeli do rojstne hiše pesnikove, so zagrmeli to-piči v pozdrav.
Dalje v prilogi.
— ■ — ~~ "
razmere med narodom in kdo se je vživel v intenzivno delovanje v šoli ? čeprav ni vzor vestnega učitelja, če si prepričan, da odhajaš koncem leta drugam, boš nehote deloval v šoli mlačno, med narodom pa v enem letu ne dosežeš ničesar.
Veliko imamo v naših vrstah ljudi — v drugih stanovih jih je še razmeroma več — ki za boljše mesto zataje prepričanje in so mnenja, da je zadosti, če v srcu mislijo nasprotno. „V srcu sem drugačen, a moram molčati, ker gre za kruh." Lepa morala to! Vraga, saj bo tvoj naslednik tudi živel na Tvojem mestu, zakaj ne bi živel Ti! Seveda je v slučaju, da razpolagaš s kopico otrok, težko ostati značajen in resnica je, da je učitelj vobče precej oblagodarjen z živim drobižem. Nekoliko vzroka tiči pač v tem, da mladi učitelji nimajo drugega opravka, kakor oženiti se z dvajsetim ali dvaindvajsetim letom.
Mogoče je, da Te navzlic najvztrajnejšemu delu potiplje palec šolske oblasti, časi so pač taki! V takem slučaju je zavest, da si ravnal kakor Ti je velelo srce, tudi nekaj vredna, in vsi itak ne moremo biti nadučitelji ali učitelji v Ljubljani. Tudi železniških postaj,
Priloga k 39. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 25. septembra 1908.
Od začetka je bilo določeno, da pojdejo I ¡»letniki v dveh skupinah: eni čez Videm, | drugi na Sv. Lucijo. Zaradi pomanjkanja časa se je pot čez Videm opustila. V torek zjutraj je prišlo z železnico k Sv. Luciji do 30gospic in gospodov; nekateri so dospeli že prejšnji večer v Tolmin, drugi eelo v Kobarid. Okolo 11. ure smo dospeli na Vršno. Po precej dolgem odmoru smo odšli na grob, tja dol k Sv. Lovrencu. Na Vršnem so navdušeno govorili tovariši Perluga, Kutin in Urbančič, na groba pa nas je do solz ganil naš Štipe. Slovo od groba je bilo ganljivo. Namesto ob 1. uri smo dospeli šele ob 4. uri pop. v prijazni Kobarid, kjer so nas ljubeznivo sprejeli ta-mošnji tovariši. V hotelu g. Devetaka so nas izvrstno pogostili; nič se ni poznalo, da nas je kosilo čakalo cele tri ure. Žal, da je prišla prehitro ura ločitve, ker se je nekaterim tovarišem mudilo k vlaku. Z nami se je udeležil ialeta tudi povsod priljubljeni gospod nadzornik Finšger, ki mu je učiteljstvo priredilo pri obedu presrčno ovacijo. Bilo je res krasno, le Skoda, da se je tako malo kolegov udeležilo izleta. Nad 500 nas je bilo v Gorici, in niti desetina ni poletela z nami v pesnikov planinski raj. Posebno tovariši iz Kranjske in Štajerske, ki so še prosti, bi bili lahko prihiteli v večjem številu! — Zato se je izpro-žila ideja, prirediti skupen izlet vseh treh goriških učiteljskih društev na Vršno in združiti s tem znanstveno predavanje o našem slavčku t njegovi rostni vasi. Najkasneje spomladi naj bi se,uresničila lepa misel! Takrat pa, tovariši, na snidenje na Vršnem in pri Sv. Lovrencu!
Brzojavni in pismeni pozdravi.
Ajdovščina: Zadržan. Pozdravljam
Kovač, deželni poslanec.
Bojanove: Ku XX. glav. skupštinč pieji V6m všeho zdaru. Lituji, že mi nelze prijeti mezi V4s a nadchnouti so Vaši l&skou ku školstvi a ndrodu. Dokud maji Slovinci tak v^bornč učitelstvo, budou pokračovati na draze pokroku a nie nevzpomohon neprateljske snahy klerikalismu. Lidstvo snahou učitelstva jde vstf^c sv4 dokonalosti. Kež i Vaše skupština piispžje k provzneseni lidstva, Slovincfi a Slovanfi vfibce. Vašemu sborov&ni volim „Na zdar!" „Živili Slovenci!"
Všechny Vds pozdravuje z celdho srdce Adolf Š u s t r , rid. učitel.
Celje: Preroditeljem slovenskega ljudstva, pionirjem prosvete in napredka k današnjemu zborovanju pozdrave. Bodite tudi za-naprej graditelji nerazrušnih temeljev prave narodne kulture, duševne svobode in gospodarskega ojačenja ljudstva.
Izvrševalni odbor Narodne stranke za Štajersko.
Cerklje: Naprednemu jugoslovanskemu «čiteljstvu moje iskrene pozdrave. Neustrahljivo ko doslej naj tudi vbodoče drži zastavo narodnega napredka, ki ga gotovo pripelje do zmage!
Župan Hribar.
Domžale: V duhu z vami iskreno pozdravljamo zbrane skupščinarje 1 Angela Janša, Ciril in Tomo P e t r o v e e.
ki si jih žele posebno naše tovarišice, je premalo.
Omenil sem tudi delo, ki se tiče Tvoje osebe. To pač veš? da je človek le toliko vreden, ¡¡kolikor zna in plača. Učitelj bi pa moral biti pravzaprav vseobči ženij, da bi ustrezal vsem zahtevam. Človek, ki ne živi s časom ter se krčevito drži starih nazorov in vedno sanja o starih, „dobrih" časih, ne more biti učitelj. Zato pa, dragi tovariš, knjigo v roko in časopis ! Ne drži se pa samo „laibblata", ampak čitaj vse, potem boš sodil prav in se boš obvaroval enostranske zagrizenosti.
Ne misli, da se boš v življenju ognil vsem bojem in zaprekam. Nisi študiral za Botschilda in še njemu menda ne gre vse gladko. Bodi pa uverjen, da se z vztrajnim delom doseže mnogo in da Te bo v bridkih urah tešila zavest: trpim nedolžno, in greh pade na moje preganjalce ! Če si pa za take slučaje ohraniš nekoliko zdravega humorja, tembolj e zate!
Zeleč Ti obilo uspeha in veselja med otročaji in kolikormoči malo neljubih presenečenj, predvsem pa mnogo vztrajnosti in neiz-črpljivo zalogo potrpljenja, ostajam
Gorica: Zadržan pozdraviti Vas osebno v imenu „Zveze narodnih društev na Gori-štem" na tleh goriških, sporočam Vam tem potom najiskrenejši pozdrav! Pozdravljam Vas jot sobojevnike na polju napredka, kot sotrud-nike pri razširjevanju narodne izobrazbe! Učiteljstvo naj tvori s svojo mogočno organizacijo mogočen jez proti navalom reakcije, postafce naj trden temelj demokratizmu, svobodoljubju. stoji naj na braniku proti našim narodnim sovražnikom! Zavedno, izobraženo, navdušeno učiteljstvo je predpogoj narodnega napredka, brez takega učiteljstva narodu ni bodočnosti! Zato bodite še enkrat iskreno pozdravljeni, Vi apostoli prosvete!
Dr. Dinko P u e , t č. predsednik.
Jarše-Mengeš: Neustrašeno naprej po začrtani poti. Kričanje gavranov naj nas ne moti!
Anton in Antonija G e r m e k.
Kostanjevica: Zbranemu zavednemu in značajnemu učiteljstvu naš pozdrav! Obilo uspeha!
Dr. Češark,Zuckar, Globočnik.
Malinsea: Kod risarskog tečaja u Du-bašnici sabrano učiteljstvo krčkog kotora šalje dičnoj Zsvezi bratski pozdrav uz poklik: „Na-prijed za prosvjetu naroda!" U ime pri-sutnih
G v a i z , P f i b i 1.
Bndolfovo : Zborovalcem Zaveze navdušene pozdrave
potujoči agrarci brejski.
Studenec: Žal, zadržana, želim obilo uspeha.
Delegatinja Ž g u r.
Sv. Jošt na Štajerskem: V Zavezi naj napredek klije, da nam lepše solnce sije! Velecenjenim zborovaleem tovariški poidrav! Živeli!
Jos. Kotnik, šolski vodja.
Usti n. Orl.: Milym bratfim a sestrdm, shromi ždčnym v krisnč Gorici na XX. glavne skupščine „Zaveze" posilim jmenem 1200 členu „Zemske ustfedni jednoty učitelstva mžštansk^ch škol českych v krdlovstvi Češkem" nejsrdečnejši pozdrav. Uplny zdar všem Vašim poradam.
Naj živi slovanska vzajemnost! Na zdar! Živeli!
Petr S k a 1 i c k starosta Z. U. J.
Vransko: Parlamentarcem naprednega mišljenja in delovanja najiskrenejše pozdrave ! V r a b 1, Simon M e g 1 i č , Berta M e -glič, Bizjak, Zevnik.
Vysožani: Zemsky ustredni spolek jednot učiteljskych v kralovstve češkem posila bratskemu učitelstvu slovinskemu srdečny pozdrav! Necht žije vaše vzajemnost a bratrstvi!
Č e r n y , starosta; S k 4 1 a , jednatel.
Zagreb: Radujemo se vašemu napretku i ponosimo se s vama! Bratski vam pozdrav!
Hrvatski pedagoški zbor.
Zagreb: Srdačno pozdravljamo sloven-sku braču! Sretan uspjeh! Živjeli!
Trstenjak, B a s a r i č e k , K 1 o -b u č a r.
Zagreb: Pozdravljamo sakupljenu braču i želimo sretan uspjeh zborovanja!
Savez hrvatskih učiteljskih društava.
KsSSSSšSSSi^SSiiS^SSas^S^^^isiiSSS&S^SS^I
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadrug» z omejenim jamstvom.
Promet do konca avgusta: K 141.548'30.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Klerikalci in goriško učiteljstvo.
Not veter je zapihal v klerikalni stranki. „Vse prenoviti v Kristusu", to je geslo novodobnih klerikalcev in po tem geslu ustanavljajo društva in telovadske odseke, organizujejo svoje dijake in učitelje, in naj je tudi teh za en odbor brez preglednikov in namestnikov, samo
da osreči s časom ena sama stranka ves slo- | venski rod. Pred enim mesecem so zborovali klerikalni dijaki v Gorici. Protiklerikalno di-jaštvo je manifestiralo in protestiralo proti temu in dokazalo, da je v zavedni Goriški le par akademikov, ki so se priklopih iz raznih ozirov in namenov klerikalni stranki. V ponedeljek 7. t. m. je zborovala v Gorici „Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Tega zborovanja se je udeležilo skoraj polnoštevilno goriško učiteljstvo, izvzemši peščice „katoliško-mislečih" učiteljev, ostankov nekdanje goriške „Slomškove zveze". In klerikalce je to dejstvo ujezilo in dali so duška svoji jezi na mlade-niškem tečaju v Mirnu dne 8. t. m. Tega mladeniškega tečaja se j« udeležil tudi neki Terseglav, ki ga pošilja klerikalna centrala v Ljubljani na take ultraklerikalne prireditve h u j s k a t ljudstvo proti naprednjakom in posebno proti učiteljstvu, ki ne trobi v farovške piščali. Videli smo ga na Koroškem, na Štajerskem, v Škofji Loki, na Tržaškem in na Istrskem in sedaj na Goriškem. Ta Terseglav je predlagal kmetiškim fantom resolucijo, ki smo jo objavili zadnjič.
Notabene, klerikalci v Mirnu niti vedeli niso, kake sklepe in kake resolucije je sklenilo slovensko učiteljstvo na svojem zborovanju v Gorici. Protestirali so proti njim, čeprav bi lahko podpisal vsak „katoliško-misleči" učitelj oba temeljito sestavljena referata in njune resolucije. Pokazali so se kot prave Don Quixote v boju proti mlinom.
Znan je izrek Luegerjev na katoliškem shodu: „Nemirujmo prej, dokler si ne osvojimo vseučilišč!" Znani so poizkusi od klerikalne stranke, udejstvovati te besede, znan je napad poslanca Hagenhofra z oboroženo množico zavedenih in naščuvanih kmetov na graško vseučilišče, znan je odpor od strani profesorjev in od dijakov proti nakani klerikalcev, osvojiti si vseučilišča z brutalno silo, in kaj je resolucija, predlagana in odobrena na mladeniškem tečaju v Mirnu ? Kakor so se svoj čas poslužili klerikalci zavedene in naščuvane kmetiške mase pri napadu na vseučilišča, tako je naščuval tudi novodobni apo-stel moderne krščanske ljubezeni, Terseglav, mladeniče, mladenke in može proti učiteljstvu, ki ni klerikalno. Brutalna pest naj nadomešča duševne zmožnosti klerikalcev in vsi oni faktorji, ki se nočejo slepo pokoriti klerikalnemu te rorizmu, bodo občutili na svojem telesu, daje vendar klerikalna stranka prava stranka, n o s i 1 k a m i r u i n k r š č a n s k e ljubezni. Goriška klerikalna lista „Gorica" in „Primorski list" pa napolnujeta svoje predale s terorizmom goriškega učiteljstva. Bečem ti, da mi ne porečeš! Zakaj ni bil na mladeniškem tečaju, kjer je bilo zbranih toliko navdušenih katoliških telovadcev, tudi knezoškof goriški dr. Sedej sam, ki je izrazil na Brezjah željo, naj bi se klerikalne organizacije udomačile po celotni Sloveniji, torej tudi po Goriški? Ali bi on tudi te telovadce, kakor je storil to na Brezjah, blagoslovil ter želel obilo uspeha četi, ki je gorela samega navdušenja po Ter-seglavovih besedah, stiskala pesti ter iskala napredne učitelje, da onemogoči z bojem z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, njihovo delovanje? V desnici meč, v levici pristopnico h klerikalni stranki, tako bodo razširjali mladi hujskači „ver o" in „katoliško ljubezen".
Ti, slovenski kmet, pa ne smeš biti drugo kakor orodje v rokah pretkanih klerikalnih politikov, orodje, s katerim bodo oni širili svojo pogubonosno klerikalno politiko. V boj te pošiljajo, sami bodo že znali pravočasno spraviti kosti svojega rojstva v varno. In naj še potem kriče in vpijejo, da jim je za vero, ne verjemi jim, saj teptajo dannadan njen temelj, ljubezen do bližnjega.
Boj napovedujejo klerikalci na celi črti in na nemško-katoliškem shodu na češkem se je izrazil v nedeljo dne 6. t. m. temperamentni propovednik pater grof Galen, da izbruhne pravi boj komaj to jesen. Akcija rodi in bo rodila reakcijo in protiklerikalni elementi ne bodo držali rok križem! Kdor pa hoče z glavo skozi zid, svobodno mu, mi garantiramo le za trdnost zida!	—n—
Ne zabite „Učiteljskega konvikta/"
Krauzejeva osnova pedagogike.
Črtice. Priredil Janko PoUk.
(Konec.)
VII.
Nauk o čednostnem življenju pa nam pove, da je samo nravnoverski značaj lahko dober član človeške družbe in ima pravico povrniti se nekoč v nasebno bitnost, ki hrepeni po nji od rojstva do smrti. Nravnoverski značaj pa ni nihče fce z rojstvom. Do tega dospe vsakdo samo potom vzgoje. Iz ravnokar povedanega pa izvira, da je vzgoja vsakemu potrebna in da je vzgojiti se dati dolžnost vsakogar.
Ker se pa nihče že z rojstvom sam vzgojevati ne more, zaraditega je sveta dolžnost človeške družbe, da vzgoji sama vse člane, ki jih namerava uvrstiti nekoč M«d svojce.
Glavni smoter vsake vzgoje je torej, vzgojiti nravnoverski značaj, t. j. vzgojiti človek», ki zahrepeni nekoč po dobrem in zaželi to dobro tudi dejanski izkazovati.
Pot v to sem začrtal že v čiticah, ki govore o duševnem življenju. V duši je treba namreč tvoriti ono nravnoversko naziranje, ki vodi nekoč mišljenje in hotenje. S tem pa nikakor ni rečeno, da je dovolj, če nravnoversko naziranje samo zbudimo. Ne, treba je še ne-česar drugega in to je, da se to naziranje tudi dejanski kaže. Tudi ni dovolj, dobro samo ho-teti, temveč dobro se mora tudi v slučaju potrebe povsem in z najboljšim namenom izvršiti. Iz tega pa sledi zahteva po telesni priročnosti. Zaraditega se pri vzgoji ne smemo ozirati samo na dušo, temveč tudi ua telo.
Vzgojnih pripomočkov razločujemo štiri vrste. Dva imed teh sta posvečena najnižjemu in srednjemu duševnemu življenju in sta zaraditega kolikortoliko mehanska. Dva izmed teh pa sta posvečena najvišjemu duševnemu življenju in sta zaraditega duševna. Prva dva imenujemo zgled vzgojevalčev in telesno stra-hovanie gojenčevo, druga pa imenujemo pouk in duševno strahovanje gojenčevo.
Kar se tiče zgleda, mora stremiti vsak vzgojevalec po idealu z ozirom na nravnoverski značaj. Komur tega ni mar, ta ne bo nikdar vzgojevalec v besede pravem pomenu. Da pa to ni lahka stvar, se razume samoob-sebi.
Kar se pa tiče telesnega strahovanja go-jenčevega, ima to namen odvračati gojenca od nenravnega in kudega. Skrbno pa naj pazi vzgojevalec, da ne seže takoj po najostrejših sredstvih. Vzgojevalec, ki to dela, je kmalu izčrpal zaklad telesnega strahovanja in preostanejo mu sami neuspehi. Da vzgojevalec ne zaide v tem oziru na napačno pot, naj misli vedno, da mora vzgojiti gojenca tako, da bo nekoč iz lastnega nagiba hotel in delal dobro. To ga bo odvrnilo od marsikaterega preostrega in prehitrega telesnega strahovanja. Največkrat je volja dobra, a meso slabo ! . .. Zaraditega se naj vpliva kar le moč na dušo gojenčevo. A to se vrši potom pouka in duševnega strahovanja gojenčevega.
Vrst vzgoj je več. Lahko vzgojujemo samega sebe, lahko pa tudi vzgojujemo druge. Če hočemo vzgojevati samega sebe, moramo biti že vzgojeni do gotove meje. če nam ne-dostaje te meje, bo ves naš trud zaman. Razločujemo pa tudi posamezno in celokupno vzgojo.
Posamezna vzgoja se ozira na posameznega gojenca, celokupna vzgoja pa se ozira na množino gojencev. Celokupna vzgoja naj stremi vedno po tem, da dožene kolikor le moč silo posamezne vzgoje.
Vzgojevanje nravnoverskega značaja ima svoj smoter v zatiranju samoljublja. Zaraditega se pojavlja ta na najnižjem in srednjem duševnem življenju ovirajoče, na najvišjem duševnem življenju pa se pojavlja povspešujoče.
Kar se tiče kraja, razločujemo domačo in šolsko vzgojo. Prva se vrši ¿ponajveč po roditeljih, druga pa se vrši ponajveč po učiteljih. Iz ravnokar rečenega pa izvira, da razločujemo tudi priložnostno, t. j. domačo vzgojo in pa redno, t. j. šolsko vzgojo. Prva se vrši brez načrta, druga pa se vrši po načrtu.
V očigled volilnemu gibanju v Istri.
Pred vsem moramo naglašati, da se naši bodoči poslanci ne smejo razvrščati po kastah ali po poklicu gotovega števila vo-lilcev. Neumestna — da ne rečemo nič drugega — bi bila zahteva: mi hočemo toliko odvetnikov in toliko svečenikov, učiteljev, županov, poljedelcev, trgovcev itd.
Te besede so iz članka, objavljenega pod gorenjim naslovom v 247. štev. „Edinosti". Slovesno izjavljamo, da se strinjamo s temi besedami. In vendar je neki govornik na zaupnem shodu v Dekanih izvajal v govoru, kakcr bi ravno učiteljstvo hotelo deliti poslance po stanovih. Dotičnemu govorniku je odgovorilo učiteljstvo že na shodu samem. A da nam ne bi javnost očitala slabega namena, dovolite, naj navedemo tudi tu, kaj je dalo učiteljstvu porod, da je prišlo do prepričanja, da bi bilo koristno slovenskemu narodu v Istri, ako bi sedel tudi ljudskošolski učitelj v deželnem zboru. Povodi so sledeči:
1.	Slovensko ljudskošolsko učiteljstvo v Istri deluje v vseh onih društvih, ki delujejo v prospeh blaginje našega naroda v Istri. Kjer je le katero izmed teh društev, tam je tudi slovenski učitelj njega ud; in če hočemo le nekoliko nepristransko soditi, bi morali priznati, da mnogim takim društvom so ravno ljudskošolski učitelji ustanovitelji, mnogim duša vsega društvenega delovanja in mnoga bi prenehala biti isti hip, ko bi jih zapustilo učiteljstvo. Zaraditega je učiteljstvo prišlo do spoznanja, da je stan, ki toliko deluje v blagor in napredek našega naroda, gotovo toliko sposoben in vreden, da ima svojega zastopnika v deželnem zboru.
2.	Vsak poslanec bi moral poznati narodne in gospodarske razmere v deželi in še posebe v okraju, ki ga zastopa. Kdo naj pa vse to bolj pozna, nego ljudskošolski učitelj, ki je med ljudstvom od prvega svojega službenega nastopa pa do konca svojega službovanja? Na kratko rečeno: z njim živi z njim umira 1 In ravno služba ljudskošolskega učitelja je taka, da zahteva od njega poznanje razmer vsake posamezne družine, ako hoče le količkaj uspešno delovati. Kdor pozna razmere posameznih družin, pozna gotovo tudi razmere i a potrebe vsega kraja in okraja.
3.	Ljudskošolski učitelji so deželni uslužbenci, akoravno jih nadzoruje država, ker plačevati jih mora dežela. Dežela je delodajalec in učiteljstvo delojemalec. Deželni zbor je zaraditega ona oblast, ki odločuje glede deželnih šolskih zakonov, t. j. dela pogodbe med delodajalcem in delojemalcem. Pomislimo, dali je možno misliti reelno pogodbo med tema, ako se nikdar ne dogovorita? — Eavno taka se godi z dosedanjimi deželnimi šolskimi zakoni, ki so jih največkrat sestavili, razpravljali in sklepali možje, ki niso vedeli, ni kake dolžnosti ni kake potrebe ima ljudskošolski učitelj.
Ti razlogi so privedli slovensko ljudskošolsko učiteljstvo do tega, da je postavilo svojemu kandidatu, ako bo izvoljen, sledeče naloge:
1.	Samoobsebi je umljivo, da mora biti kandidat neomajljiv in zvest Slovenec in Slovan, zato mu bo vedno in vedno se potezati in boriti za koristi slovenskega in hrvaškega naroda v Istri. Slovanski narod v Istri je večinoma kmetoval-skega stanu in zato bo našega kandidata dolžnost, da doseza, kolikor možno, agrarne koristi in izboljšanja.
2.	Naš narod je zaostal kulturno za drugimi, t. j. napredovati ne more tako hitro kakor drugi. Kaj je povod in vzrok temu ? Po mnenju učiteljstva ni drugega vzroka nego ta, da je naš narod premalo izobražen in poučen. Vzroka da mu pomanjkuje izobrazbe in pouka, je pa iskati le v tem, da našemu narodu primanjkuje prilike za naobrazbo, t. j. : našemu narodu pomanjkuje šol. Italijani v Istri imajo na skupne deželne stroške še preveč ljudskih šol (v Buzetu imajo za 40 otrok dvo-razrednico), realni gimnazij v Pazinu, kmetijski zavod v Poreču, licej v Pulju ; in iz deželne blagajnice podpirajo celo „Lego nazionale"! A mi Slovani nimamo niti dovolj ljudskih šol; in še kjer so, so prenapolnjene, da ni možno dosezati pravega uspeha. Zato bo našemu kandidatu, ako bo izvoljen, v dolžnost, da prouči vso našo deželo v namen, da bo vedel, koliko
novih ljudskih šol nam je potreba, da zve katere ljudske šole je potreba razširiti in da bo to zahteval ob primerni priliki v deželnem zboru. Tudi mora zahtevati, da nam dežela ustanovi in vzdržuje enak kmetijski zavod, kakršnega vzdržuje za Italijane. In ker po mnenju učiteljstva ne potrebujemo realnega gimnazija in liceja, da se nam v odškodnino za to ustanovi primerno število obrtnih in trgovskih šol itd., da ne bomo v šolskem oziru nikdar zapostavljeni za našimi sodeželani.
3.	Enaka dolžnost bo skrbeti našemu poslancu za to, da bo naš jezik enakopraven italijanskemu v vseh deželnih in drugih uradih.
4.	Premnogokrat šolstvo ne more dona-šati ljudstvu prave koristi, ker učiteljstvo ne more delovati, kakor bi moralo; ovirajo ga razne zapreke, ki so mnogokrat v samih šolskih oblastih in mnogokrat tudi v samih šolskih zakonih, n. pr. državni zakon sili otroke v šolo s kaznijo, a deželni šolski zakon jim otežuje pot v šolo s taksami. Vse take stvari bo moral naš kandidat, premisliti in če bo potreba posvetovati se z narodom in uči-teljstvom, kako je škodljivo odpraviti ter zahtevati tudi izboljšanje v tem oziru. Zamujati ne bo smel nobene prilike, ker, kar je enkrat zamujeno je navadno izgubljeno za vedno. Mi hočemo, da je učitelj-poslanec podoben čebeli, ki dannadan donaša voska in medu v narodni čebelnjak.
5.	Umeje se, da bo učitelj-poslanec odgovoren za svoje delovanje slovanskemu narodu v Istri, a poleg tega tudi še posebe ljudskošolskemu učiteljstvu.
Mislimo torej, da je dovolj razvidno iz teh podatkov, da učiteljstvo nikakor nima namena, da bi poslance delilo po kastah, pač pa je prepričanja, da je neizogibna potreba, d a so vsi slovanski poslanci v Istri edini, ker, kakor hitro bi se delili v dve stranki, bibilo to usodno za stvar našega naroda v Istri. Zaraditega smo videli, da se je učiteljstvo v prvi vrsti zoperstavilo onim, ki hočejo sejati razdor med našim narodom v Istri in vidimo, da vztrajno tudi vzdržuje ta odpor.
Nočemo za sedaj dalje pisati, samo prosimo slovensko-javnost, naj nas nepristransko sodi.
Družba sv. C. in 'M. in „Siidmarka".
Dne 13. t. m. je imela družba sv. C. in M. v Ptuju svojo 23. glavno skupščino. Nemški šovinisti so se vedli sirovo in pozdravljali skup-ščinarje s kamenjem in jajci. Tako so oskrunili sami sebe in svojo kulturo.
Iz tajniškega poročila.
Ker nam primanjkuje prostora, moremo iz obširnega poročila tajnika dr. Gr. Ž e r j a v a podati le najvažnejše.
Preteklo leto se je družba preustrojila na znotraj in se pripravila za delo v večjem stilu in še nikdar se ni delalo v družbi s tolikim napredkom ko lani. Družbin delokrog se je razširil, družba podpira tudi izobraževalno delo in v kratkem se bo ustanovila na njeno inici-jativo obrambna gospodarska organizacija.
Minulo leto je družba vzdrževala 15 otroških vrtcev s 17 oddelki. Obiskovalo jih je 914 otrok,/ 425 dečkov in 489 deklic. Boj za narodno vzgojo mladine je prišel že tako daleč, da se izkuša nasprotnik zvijačno polastiti otrok v 3. in 4. letu in jim vcepiti mržnjo do materinščine. Zato so otroški vrtci za družbo velike važnosti. Družba je zato minulo leto izpopolnila učila, izdala tiskano navodilo za vrtnarice in jim naročila, da goje najožje stike z delavskimi starši. Družbinih šol je sedaj 5 z 10 razredi, v katerih je bilo lani 1081 otrok; vsega skupaj odgaja tedaj naša družba do 2000 otrok. Najtrdnejše pozicije ima družba v Trstu, kjer obiskuje družbine šole 787 otrok, 390 dečkov in 397 deklic. Učni uspehi so izvrstni. Zato se bo delalo še za razširjanje tržaških šol. Neugodne so razmere v šentrupertski šoli, kamor zahaja le 63 dečkov in 137 deklic. Vzrok slabemu obisku je pomanjkanje pravice javnošti. Šola na Muti dobi 2. razred in se nastavi posvetno učiteljsko moč. Šola dobi pravico javnosti. Na družbinih za-
vodih deluje 55 učnih oseb, in sicer: 4 posvetni učitelji, 4 posvetne učiteljice, 17 šolskih sester, 15 posvetnih vrtnaric in končno 5 vero-učiteljev. Družbeno vodstvo je v preteklem letu kot nekak prehod do definitivne uredbe izboljšalo plače in se bo poskrbelo za pokojninski zaklad. Družba ima v načrtu celo vrsto zavodov in podpor, o čemer pa se še javnosti za sedaj ne more obvestiti. Podružnic je danes 168, od k?t£rih jih deluje 139, 29 pa jih je spečih. Na Kranjskem 10, na Štajerskem 6, na Primorskem 3. Na Koroškem jih spi 10. Nekatere podružnice spe že več let; zadnji čas je ponehalo z delom le pet podružnic (1 na Kranjskem, 1 na Štajerskem in 3 na Koroškem). Oživelo pa je 33 podružnic, ustanovilo se je 13 novih podružnic. Vseh družbinih članov je okrog 8000. Na to je tajnik pohvalil nekatere podružnice zbog njih marljivega delovanja. Zahvalil se je družbinemu uradništvu in časnikarstvu za sodelovanje in pomoč.
Dohodki in izdatki.
Iz poročila blagajnika g. Hudovernika posnemamo sledeče podatke.
V upravnem letu 1907 je bilo: Prejemkov K 95.151-03 (lani K 63.983-78) Izdatkov „ 76.160-67 (lani „ 54.676 99)
Račun glavnice z dne 31. grudna 1907. znaša K 8.133'86. Gotovina blagajnice z dne 31. grudna 1907. znaša K 10 856-50.
Družbeno imetje 1. 1907.:
Aktiva........K 214.270 64
Pasiva......... 21.428-62
Čisto imetje......K 192.842-02
Ako primerjamo letošnje
imetje........K 192.842-02
z lanskim.......„ 169.687-64
se je letos pomnožilo za . . K 33.154'38 Slučajnosti.
Sprejme se resolucija v principu, da se nastavi potovalni učitelj družbe. Tov. učitelj Vrabl nasvetuje, naj bi se vsi večji darovi izkazovali v družbinem koledarju, zato ker dostikrat sicer oficialna podružnica spi, nabirajo pa vendar člani. Naj bi se nadalje založile vžigalice žveplenke za domačo rabo kakor so po kmetiških hišah. Pri prodaji razglednic, slatine itd. naj bi se upoštevalo bolj trgovsko stališče.
Volitve.
Po dogovoru z zastopniki podružnic se je zedinila kandidatna lista in se je volilo z vzklikom v odbor prošta Gregorja Einspielerja, Luko Svetca, Pr. Ornagoja in dr. Ernsta De-reanija; v nadzorništvo so se volili dr. Ilešič, dr. Majaron, prof. Scheinigg, dr. Miiller, dr. Ravnihar; v razsodišče župnik Ražun, Karel
Šavnik, dr. Triller, notar Kogej, dr. Tekavčič. *
* *
Da bo primera med družbo sv. C. in M. in med „Siidmarko" lažja, navajamo o zadnji nekaj podatkov.
Glavno zborovanje ,Siidmarke' v Beljaku.
Udeležilo se ga je do 300 udeležencev raznih društvenih podružnic. Društveni predsednik dr. KhulI je povedal, da daje „Stid marka" štipendije juristom, ki hočejo postati uradniki na Slovenskem; nadalje skrbi „Sud-mark" s posebnimi tečaji, da se priuče nemški uradniki slovenščini. V Št. Ilju je nakupila „Siidmark" 20 posestev in naselila 19 švabskih kmetiških rodovin s 122 glavami. Javno se je priznalo, da nameravajo Nemci ponemčiti vse kraje ob železnici iz Špilfelda v Maribor. Poudarjala seje nujna potreba nemške parcelačne banke in bojkotiran je slovanskih izdelkov in slovanskih trgovcev. Za naseljevanje se je določil znesek 50.000 K. Zborovanje je pozdravil naučni minister M a r c h e t.
Statistični podatki o „Siidmarki".
S 1. avgustom 1908 je štelo to nemško napadalno društvo 547 podružnic (+ 156) in 49.667 članov (+ 11.492). Na Štajerskem se je ustanovilo 31 novih podružnic. Knjižnic ima sedaj „Siidmark" 97 (-f 19), v katerih je 99.415 knjig (+ 11.485). Zanimivo je poročilo o delovanju potujočih 3 agentov za „Siidmark" : imeli so skupno 345 predavanj o namenu in pomenu „Siidmarke". Sad njihovega dela je tudi zgoraj navedeno število novih ustanovitev. Naseljevalni odsek je nakupil v celem J2 posestev; na jezikovnih mejah (ponajveč v Št. Ilju) je „Siidmark" doslej nakupila 700 oralov zemljišča. Dohodkov je bilo skupno 262.485 K 64 vin., stroškov 180.557 K 55 vin.,
imetja ima društvo 554.221 K 10 vin. Narodni kolek jim je vrgel 27.201 K 91 vin. dohodkov, nabiralniki 19.601 K 38 vin., slav-nosti 24.274 K 72 vin., darovi občin 5103 K 54 vin., deželnih odborov, štajerskega, nižje-avstrijskega in koroškega, skupno 1000 K, abi-turientski darovi 2027 K. Podpor in posojil se je dalo skupno 105.450 K 15 vin.
150.000 kron.
Toliko je votiral občni zbor „Siidmarke" za ponemčevanje spodnještajerskih Slovencev in zlasti za nakup slovenskih posestev na jezikovni meji. Na tem zborovanju se je zlasti poudarjalo, da se v murski dolini in vzhodni Štajerski kaže lep napredek v delovanju „Siidmarke". Podpira se zlasti nemške trgovce in obrtnike, ter zagrizene nemške kulturonosce, ki jim nosijo Slovenci svoj zaslužek ter tako nehote podpirajo svoje najhujše nasprotnike.
Šolska mizerija za Slovane.
Ne samo pri nas, ampak tudi drugje trpijo Slovani najgroznejšo, najnekulturnejšo ter za našo državo in ošabno nemštvo najsra-motnejšo bolečino: Ne dajo jim šol za deco. Nemci tega nočejo, vlada pa tudi ne! Hujše to ko na Turškem!
Tako čitamo v praškem listu „D e n" interesantne slike o šolski mizeriji v nekaterih krajih, kjer vladajo sinovi nemške „kulture". Na Dunaju, v tej domeni „krščanskih" Nemcev, je videti po ulicah na stotine in stotine čeških roditeljev, ki hodijo s svojo deco po Dunaju in ne najdejo svoje šole. Saj ona privatna Komenskega šola zadostuje komaj za neizdaten odstotek vse šolske dece.
V Ervenicich, opavskem predmestju, vedejo Čehi od zdavnaj heroičen boj za svoje pravice. Šol tudi nimajo. Sedaj so starši na zaupnem shodu dne 13. avgusta 1908 sklenili proglasiti vesoljni javnosti sledeče: „Zanobeno ceno ne pošljemo svojih otrok v nemške šole, kakor tudi ne na privatne češke, marveč vztrajamo v boju tako dolgo, da bo cela šolska ureditev odgovarjala sedaj veljavnim zakonom. Ne sprejmemo niti javnega šolskega poslopja na stroške „Ustfedni Matice Školske" v Pragi, marveč zahtevamo učitelje in šolo z javnega denarja.
Ustavljajmo zasebno domače poučevanje popolnoma! Vztrajamo pri stavki zaradi nemarnosti šolskih uradov bodisi tudi vse prihodnje leto, dokler ne dosežemo pravice.
Vobče proglašamo po besedah Karla Hav-lička Borovskega:
Le grozite nam, le zaprisegajte se proti nam, le zapirajte nas, izdajalci naše češke stvari, a mi se ne odrečemo svojemu pravu! Šolske urade poživljamo, naj našo zadevo rešijo takoj na podlagi prava, sicer bomo nastopali proti uradom in nasprotnikom češke šole tako, kot se nastopa proti nam !" Kdaj se bo končal ta kulturni škandal!
Ravno tako bi bilo dobro pri nas!
Srednješolski vestnik.
* * „Društvo slovenskih profesorjev" v Ljubljani ima o božiču svoj občni zbor za III. leto svojega poslovanja Za to priliko sprožim nekoliko opazk in nasvetov.
1.	V formalnem oziru priporočam odboru naj ne pozabi, kar nam je obljubil na lanskem občnem zboru, da nam omogoči zborovanje brez strahu: dopoldne moramo končati vse. Enkrat na leto se shajamo v večjem številu, da se pogovorimo o svojih težnjah. Naj se nas ne sili, da hitimo, marveč naj se nam da prilika, da vsestransko pregledamo svoje stanje brez naglice, ki nas dela nejevoljne in razdraž-ljive. Ni dovolj, da ta ali oni predlog odgla-sujemo; važnejše se mi zdi, da iz skupnega razgovora črpamo ono moralno silo, ki za sprejetimi predlogi stoji in po njih dela: vsi za enega, eden za vse. To je možno le po temeljiti debati, ki drami indiferentne, vzpodbuja slabiče in utrjuje krepke.
2.	V stvarnem oziru glede dnevnega reda mora stati seveda v ospredju realiziranje slovenskega srednješolstva, s čimer so v zvezi slovenske učne knjige in suplentsko vprašanje, ki trka na duri. Poleg tega omenjam ob tej priliki še eno točko, ki je vredna našega uvaže-vanja: material, oziroma način, kako se vstopa v srednjo šolo. Pri nas j^ velik -nedostatek, ki ga toliko ne občutijo druge narodnosti, zlasti ta, ker nimamo trgovskih in obrtnih šol, sploh strokovnega šolstva. Zato vsak, če količkaj more, poizkuša svojo srečo v prvi vrsti na zavodih, ki so mu na razpolago. Drugič: Današnji sprejemni izpiti v I. razredu
niso smotreni. Tu odločuje izvečine goli slučaj, ves izpit je formalnost, za učence in njih starše pa vendar združen z mnogimi neprilikami, ki bi se jim jih lahko prihranilo. Sedanji ljudsko-šolski redi pri vstopu v I. razred skoro ne prihajajo v poštev. Ljudskošolski učitelj je ob prenapolnjenih razredih vesel, ako se more iznebiti tega ali onega, tembolj, ker ve, da je sprejem učenca v srednjo šolo odvisen od izpita in da je njegov red samo etiketa, ki pa ni treba, da bi jamčila za pristnost. Mislim, da je tu treba preuredbe. Ljudski šoli naj se da ona veljava, ki ji po vsi pravici gre. Naj se ne štedi tu z denarjem, ker tukaj se varčnost maščuje z nevednostjo in zanemarjenostjo, ki rodita individualno in socialno zlo. Prenapolnjenost ljudskih šol naj se odstranjuje z ustanavljanjem vzporednic in novih šol. Od take ljudske šole se potem lahko pričakuje in zahteva, da vrši svojo nalogo. Kogar spozna ljudska šola, da bi bil zmožen za višje šole, temu naj izda izpričevalo zrelosti, ki dotičnika usposoblja brez vsakega izpita, da vstopi v višje šole. Na ta način bi bila zveza med ljudsko in srednjo šolo, ljudska šola bi pošiljala zmožnejše učence v srednjo šolo, ki bi prinašali s seboj potrebno znanje. Kdor pa ne zadosti zahtevam, naj rajši pohaja ljudsko šolo do postavne starosti in ne da bi delal poizkuse po srednjih šolah in se nazadnje morebiti celo pogubil. Ako bo imela ljudska šola dovolj svobode, da bo lahko obdržala učence toliko časa, dokler si ne osvoje potrebnega znanja, in ji ne bo treba vedno stokati pod pritiskom prenapolnjenosti. In ako se na drugi strani razvije strokovno šolstvo, kakor bi bilo želeti: potem dobi tudi srednja šola olajšano stališče. Sedaj pa trpimo oboji, učenci in učitelji, ob mnogoštevilnih razredih (v prvi vrsti nižjih), ker pri nas se bije hud boj za vsako vzporednico in za vsakega sup-lenta . . .
Vprašanje materiala, oziroma vstopanja v srednje šole in s tem združenega prenapol-njenja nekaterih razredov je odločilnega pomena za razvoj mladine in za službovanje učiteljstva.
Dr. Drag. Lončar.
** Osebne vesti. Profesorji na I. drž. gimnaziji v Ljubljani: Alfonz Pavlin, dr. Franc B i e d 1 in dr. Eudolf Rothaug so nameščeni na nemško gimnazijo v Ljubljani. Profesor Ivan Grafenauer je premeščen iz Kranja na I. drž. gimnazijo v Ljubljani. — Provizorični glavni učitelj na učiteljišču v Kastvu, Matej Š e p i c , je imenovan definitivnim glavnim učiteljem. — Suplent na učiteljišču v Kopru, Josip E a s m a n , je imenovan glavnim učiteljem na tem zavodu. — V pokoj je šel ravnatelj kočevske gimnazije, Peter W o 1 s e g-g e r, ter dobil ob tej priliki naslov cesarskega svetnika.
** Za ravnatelja velike realne gimnazije v Karlovcu je imenovan profesor zagrebške višje gimnazije Milan Ž e p i č.
** Ravnateljem nemške državne gimnazije v Trstu je imenovan Jos. Alton, doslej profesor na drž. gimnaziji v Inomostu.
** Ravnatelj goriške realke, Josip G a s s n e r, je imenovan za ravnatelja gimnazije v Bregencu. Kdo pride v Gorico? Ali zopet zagrizen Nemec?
** V I. razred slovenske gimnazije v Olju je letos sprejetih 55 učencev.
Kulturno delo.
-f- „Prosveta" je imela v Ljubljani svoj občni zbor. Po Slovenskem je 42 „Pro-svetinih" knjižnic, v katerih je nad 3 tisoč knjig. Povrhtega je pomagala „Prosveta" v 11 krajih do ustanovitve knjižnic. Glavni odbor je imel lansko leto 2995 K 74 vin. dohodkov in 2451 K 27 vin. izdatkov. Podarilo se mu je 634 knjig. V teh kratkih podatkih leži veliko kulturnega dela, ki ga vrši naša radikalno-narodna akademična mladina. Na nizkotne napade klerikalcev, ki so lansko leto na Kranjskem sicer res uničili dve knjižnici, se ni treba ozirati. Narod bo taka „kulturna" dejanja sam obsodil.
+ Kongres poljskih književnikov.
V Varšavi bo meseca oktobra prvi kongres poljskih književnikov.
+ Češko gledališče na Dunaju. Čehi nameravajo na Dunaju ustanoviti stalno češko gledališče.
+ Slovanska turistovska zveza. Dne 8. septembra se je vršila v Ljubljani konferenca slovenskih turistovskih društev zaradi ustanovitve širše slovanske turistovske zveze. Udeležili so se konference zastopniki Slovencev, Čehov, Eusov in Poljakov. Konferenca je sklenila, da se ustanovi zveza slovanskih turistovskih društev. Predlagalo se je, da se sestavi v Pragi centralni slovanski biro, ki združi vsa slovanska turistovska društva. Predsednik pripravljalnega odbora v Pragi, g. dr. Vratislav černy, je dobil nalog, da takoj zbere ves ma-terijal za pripravljalne korake v svrho, da se čim prej ta centralni biro osnuje. Predlagalo se je, da naj pokrijejo stroške za to pisarno in za poslujočega tajnika glavna turistovska društva in glavna slovanska mesta. Sklenilo se je končno, da se najkasneje v letu 1909. skliče v Pragi shod zastopnikov pri zvezi sodelujočih društev.
V postu napravijo tamkaj koncert v korist Učiteljskemu konviktu. Gotovo vredno posnemanja !
+ Sokolstvo, Čehi in Slovenci! Kaj
pomeni Sokolstvo za Čehe, vemo vsi. „Kar Sokol, to čeh" — tako pravijo s ponosom naši bratje Čehi, ki so spravili telovadbo v sokolskih društvih na tako višino, da jih občuduje ves svet. Telovadba ohrani človeka čilega in zdravega ne le na telesu, ampak tudi na duhu; zato tudi lahko prištevamo češki narod med najenergičnejši, najinteligentnejši narod na svetu. Ne le Slovani, nego tudi nasprotniki Čehov občudujejo, kako se hitro in krepko razvijajo in napredujejo. Pri tem ima gotovo tudi veliko zaslugo Sokolstvo, ki navdušuje narod ne le za čilost in krepkost posameznika, ampak tudi za čilost celega naroda, za materin jezik in njega lepoto. Sokolske slavnosti na češkem so prave narodne slavnosti. Sokol v rdeči srajci in s sokolskim peresom je čehu vzor narodnjaka, sokolska armada predstavlja Cehom narodno armado vrlih narodnih sokolskih vojakov. Češki minister Prašek sam je nastopil v rdeči srajci in se podal med ljudstvo; udeležil se je sokolske slavnosti v Slionu ter je imel navdu-ševalen govor. Minister je rekel, da si ne šteje za zaslugo, temveč za dolžnost, da je bil med ustanovitelji Sokola ter se postavlja v vrsto z junaki v rdečih srajcah. Pozival je Sokole, naj se prsi ob prsi postavijo v bran ter množe sokolske vrste. „Mali narod smo, zato pa moramo s kvaliteto nadomestiti kvantiteto." Ministrov govor je zbudil nepopisno navdušenje. Tudi Slovenci imamo že nekaj sokolskih društev. — Posnemajmo Cehe ter ustanavljajmo sokolska društva! Učiteljstvo ima pri tem kulturnem delu hvalevredno in hvaležno nalogo.
Politiški pregled.
*	Sklicanje delegacij. Iz Budimpešte javljajo, da se bo otvoritev zasedanja delegacij po cesarju vršila dne 4. oktobra s prestolnim govorom v budimski kraljevi palači.
*	Jezikovni zakon. Vlada bo v jesenskem državnozborskem zasedanju predložila zbornici tudi načrt zakona za uredbo jezikovnih razmer na češkem. Kakor smo pozvedeli, namerava tudi jugoslovanski klub pri tej priliki vložiti nujni predlog za uredbo jezikovnih razmer na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji. Podobne predloge bodo stavili Eusini glede jezikovnih razmer v Galiciji in Bukovini ter radikalni Čehi glede Moravske in Šlezije.
*	Program zasedanja državnega zbora. „Narodni Listy" poročajo, da predloži vlada državnemu zboru v razpravo : redni proračun za 1. 1909; šestmesečni proračunski provizorij za 1909, trgovsko pogodbo s Srbijo, podržavljenje nekaj privatnih železnic, starostno in invalidno zavarovanje in najbrž tudi jezikovni zakon za češko. Vlada torej stavi veliko zaupanje v delovanje državnega zbora, zato mu daje velike naloge. Srbska trgovinska pogodba in proračunski provizorij se morata rešiti do 1. decembra t. 1.
*	Velike vojaške vaje na Ogrskem.
V	ponedeljek so pri Vesprimu pričele velike vojaške vaje, na katerih bo sodelovalo 100.000 vojakov, in sicer : 86 batalijonov skupne vojske, 45.000 mož infanterije, 56 eskadronov kava-lerije s 7750 mož in 68 baterij. Nadalje 33.000 domobrancev. Hrvatov je na vojaških vajah skupno 21.000 mož.
*	Bosna in Eerccgovina. „Pokretu" poročajo z Dunaja od dobroobveščene strani, da je vkljub vsem dementijem gotovo, da žele dunajski merodajni krogi definitivno rešiti vprašanje Bosne in Hercegovine. Živa želja vseh krogov je, da se to vprašanje reši še letos in da se Bosna in Hercegovina podasta cesarju kot jubilejski dar. Ker je težko rešiti vprašanje, kak položaj da zavzemata Bosna in Hercegovina nasproti eni in drugi polovici monarhije, je že skoraj definitivno določeno, da se obe pokrajini utelesita monarhiji v obliki tako-zvanega „Beichslanda", ki ga kot posebno telo izroče direktno vladarju. Na ta način se mislijo ogniti sporom glede državnega položaja in obenem rešiti vprašanje suvernitete in omogočiti edinstveno upravo brez večjih izprememb.
V	tem slučaju bi se uvela v Bosni in Hercegovini tudi ustava, v neki meri tudi deželni zbor. Na resen odpor prebivalstva ali sosedov se tudi ne računa, ker je v zadnjem času Bosna uprav poplavljena z vojsko. — Z Dunaja poročajo : V predstoječem zasedanju delegacij nameravajo, kakor se sliši, socialisti, Cehi in Jugoslovani zahtevati uvedenje ustave za Bosno in Hercegovino in da hočejo v tem smislu st viti formalni predlog.
*	Mladočeški zakonski načrt o jezikovnem zakonu. Posl. Scbauer in tovariši so v seji češkega deželnega zbora predložili zakonski načrt o jezikovnem zakonu. Po tem načrtu bi veljalo načelo, da zaraore vsak pre-prebivalec češke na vseh državnih uradih in sodiščih razpravljati v svojem jeziku in da se zamore vsaka stvar v jeziku stranke ne samo rešiti, ampak tudi razpravljati.
*	Bolgarska — kraljevina. Iz Sofije javljajo, da dela bolgarska vlada na to, da se bolgarska prizna od Turške za neodvisno državo in se proglasi za kraljevino.
*	Avstrijske finančne oblastnije in madjarski jezik. Avstrijsko finančno mini-
strstvo je razposlalo vsem ravnateljstvom okrožnico, da prošnje in dopise ogrskih finančnih oblastnij sprejemajo tudi v madjarskem jeziku in da jih takoj rešijo, oziroma da jih pošljejo višji oblasti na prevod. Istotako bodo tudi madjarske oblastnije reševale vloge avstrijskih oblastnij.
*	Socialisti proti volilni reformi. Iz Budimpešte javljajo : Madjarski socialisti bodo imeli dne 27. septembra v Budimpešti in v 27 drugih mestih shode proti volilni reformi. Istega dne odidejo zastopniki madjarskih socialistov na Dunaj, da prisostvujejo kongresu avstrijskih socialistov. — Vodja belgijskih socialistov je prišel 23. t. m. v Budimpešto, kjer je predaval o socializmu in klerikalizmu.
*	Madjarizovanje Reke. „Novi list" piše, da je poklical inšpektor kr.-ogrskih drž. železnic v Reki v nedeljo železniške delavce in jim prebral odlok trgovskega ministra, po katerem si morajo delavci, ki niso še ogrski državljani, pridobiti ogrsko državljansko pravico tekom treh mesecev. Kdor ne zna ogrskega jezika, se ga mora naučiti tekom šestih mesecev, če ne, izgubi službo.
*	Madjari in inozemstvo. Madjarski književnik in bivši vodja madjarskih autise-mitov Istoczy Gyoro je izdal brošuro pod naslovom: „Madjarski narod v obitelji evropskih narodov", v kateri hoče inozemstvu dokazati, da so Madjari zaslužni za evropsko kulturo, ker odbijajo invazijo Slovanov ter istodobno ščitijo Slovane od pangermauizma. Gy5zo navaja podatke, s katerimi hoče prepričati inozemstvo, da je madjarski jezik bogatejši od mnogih evropskih jezikov.
*	Rusija. Ruski naučni minister se imenuje Švarc in dela svojemu i.nenu vso čast. Nedavno je dal vseučiliškim profesorjem ukaz, da ne smejo biti člani nobene opozicionalne stranke. Znano je, da so profesorji peterburškega vseučilišča skoro vsi kadeti in kar jih je poslancev, stoje tudi s kadeti vred v opoziciji proti vladi. Gosp. Švarc jim je zdaj „ukazal", da morajo, bodisi izstopiti^ iz opozicionalne stranke, ali pa iti v pokoj. Švarc je Švarc!
*	Tolstoj je praznoval svojo osemdesetletnico dne 10. t. m. Buski listi so sklenili, da povodom tega slavja izdajo posebne izdaje, toda vlada je prepovedala, da ne smejo listi o politiških nazorih in o pomenu grofa Tolstoja prav ničesar pisati, sicer se jim je zagrozilo uničenje dotičnih listov. Peterburška akademija znanosti je vkljub prepovedi svete sinode sklenila izročiti grofu spomenico. V Petrogradu so vsa gledališča na osemdesetletni rojstni dan priredila gledališke igre, ki jih je spisal Tolstoj. Petrograjsko vseučilišče ga je imenovalo za častnega doktorja.
*	Snltanova apanaža. Civilna lista za sultana je določena na mesec s 25.000 funti (to je okolo pol milijona kron). Istotoliko bo znašala apanaža za sultanovo rodovino.
*	Prvi turški socialistiškl list. Turški socialist Mehmed Seheb, ki je bil te dni izpuščen iz zapora, je začel v Smirni izdajati prvi socialistiški list v Turčiji.
*	Prepovedan kongres romnnskih dijakov. Ogrski Eomun dr. Lascu je bil zaradi „ščnvanja proti ogrski državi" obsojen v ječo, pobegnil je pa pred kaznijo na Bomun-sko. Tu je organiziral dijaštvo ter pripravljal protestni kongres proti Madjarom. Kongres se je imel vršiti v Jassyju ter je imel protestirati proti barbarskemu tlačenju narodnosti na Ogrskem. Madjari, čuvši za ta kongres, so pri baronu Aehrenthalu posredovali v namen, da opozori na ta kongres romunskega ministrskega predsednika. Aehrenthal se je temu pozivu odzval, in romunski minister je ta kongres prepovedal.
*	Za madjarizacijo Slavonije. „Buda-pesti Hirlap" je te dni priobčil članek o ma-djarstvu Slavonije. List pravi, da ni res, kar pravi statistika, da je v Hrvaški iu Slavoniji le 103.435 Madjarov, pač pa je v Slavoniji nad 200.000 Madjarov! Pravi nadalje, da je društvo „Julian" odprlo novo subskripcijo za otvarjanje novih madjarskih šol v Hrvaški. Poživlja Madjare, naj dajajo denarja. Prilika je izvrstna, zakaj sedanji ban se vzdržuje na vladi, ker to hočejo Madjari ; zaraditega otvarja šole, kakor žele oni.
Vestnik.
Josip Šimian.
Dne 15. t. m. je nagloma umrl v 73. letu svoje dobe v Dragi pri Moščenicah Josip Š u m a n , dvorni svetnik in deželni šolski nadzornik v p. — Josip Šuman je bil rojen
1. 1836. pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, bil je torej štajerski rojak. Na dunajski univerzi je poslušal predavanja Miklošičeva. Med njegovimi součenci sta bila prof. dr. J a g i č in deželni šolski nadzornik Klodič-Sa-bladolski. — Kot profesar je prišel leta 1860. v Maribor, odtod 1. 1874. v Freistadt na Gorenjem Avstrijskem, potem pa na aka demiško gimnazijo na Dunaj. L. 1884. je bil imenovan za gimnazijskega ravnatelja v Ljubljani, 1. 1890. pa — po upokojenju Jakoba Šmoleja — za deželnega šolskega nadzornika za Kranjsko. Ko je stopil v pokoj, je dobil naslov dvornega svetnika. — Delal ni samo kot šolnik, ampak je v prejšnjih letih razvijal živahno delavnost tudi na literarnem polju. Do zadnjega se je zanimal za razvoj in napredek
slovenske književnosti. — Spisal je slovensko slovnico za srednje šole, „Slovenska Matica" pa je izdala njegovo obsežno Slovensko slovnico po Miklošičevi primerjalni. Priobčil je mnogo spisov filološke vsebine in knjigo „Die Slovenen". — V občevanju — tako službenem kakor privatnem — je bil ljubezniv in prijazen. Bil je simpatičen, koncilianten mož, ki ni dal nikomur občutiti svoje službene moči. Kot deželni šolski nadzornik je cenil iu uvaževal delo in napore učiteljstva; in vsi, ki so imeli priliko občevati z njim, gotovo ohranijo finemu nadzorniku in preudarnemu šolniku hvaležen spomin! Bodi mu lahka zemlja domača!
Dr. Lampe na dela. Tisti čas, ko so se v Ljubljani ob nasilnostih soldateske in pro-računjenih nerodnostih vlade zgrinjale vse slovenske stranke in vsi stanovi k skupnemu protestu, ko je tudi „Slovenec" klical k skupnemu odporu, je glavni urednik tega lista: deželni odbornik in član deželnega šolskega sveta, dr. Evgen Lampe, hujskalprotiuči-t e 1 j s t v u , in sicer pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Tamkaj je bil shod, kjer je duhovnik dr. Lampe napadal učiteljstvo, trdeč, da je proti veri in cerkvi. Dokler bodo učitelji taki, bodo govornik in njegovi somišljeniki delali na to, da se učiteljem plače ne izboljšajo. Na Kranjskem je že toliko doseženo, da ne bo smel poučevati noben učitelj, ako ni — katoliški !!! — Tako je šla ta nečedna govorica naprej! Ali ni škandal, da na tako nekvalifi-kovan način zlorablja Lampe svoje službeno stališče, samo da bi izstradal svojega po-litiškega nasprotnika, ga napravil za svojega hlapca in mu z natolcevanjem ugrabil ugled in veljavo med ljudstvom in mladino? ! Ali je samo učiteljstvo tisto, ki naj tedaj, ko se ob tragiških ljubljanskih dogodkih pomirjajo strankarstva, brez protesta prenaša izbruhe sovraštva fanatičnega nasprotnika ? 1 Ali misli Lampe, da nima učiteljstvo prav nič več čuvstva, da mu ni že preko mere in potrpežljivosti dovolj večnega obrekovanja, zaničevanja, ščuvanja in večnih groženj ? Ali je res treba žrtve, da bo že enkrat konec takemu brezpri-mernemu početju klerikalne hudobnosti ?! Zakaj pa gleda Lampe vedno v tla, ko hodi po ulici ? Ali ga morda že peče vest ob zlih dejanjih, -ki jih je izvršil nad učitelj-stvom? Ponavljamo: Ali je res treba žrtve, da bo konec temu, česar učiteljstvo več ne more mirno prenašati ?! — Pravočasno opozarjamo dostojne in pametne ljudi v nasprotni stranki, naj vendar pomirljivo vplivajo na take in enake hujskače, daneboprepozno indane pridejo ljudje v nesrečo! Poudarjamo : Učiteljstvo ni samo zato na svetu, da bi ga Lampe, Terse-glav, Eavnihar itd. napadali, mu jemali ugled in čast in mu pretili z izstradanjem — ne! — učitelj stvuje vsega tega že več ko dovolj. Tudi jagnje se i z p r e -meniv volka, pa bi se učiteljstvo ne? — Toda ne samo na Kranjskem, temveč povsod, koder službujejo naši somišljeniki. Treba je samo ene besedo! — To smo napisali, ker se nam zdi, da je ravno sedaj čas, da bodi konec temu divjanju proti učiteljstvu. Apelirali smo na dostojne in pametne ljudi. Mi ne bomo nič več mirili, ako ne bo miru od tam. Govorili smo o pravem času. če pa vse nič ne pomaga, naj si posledice pripišejo tisti, kijih provocirajo!
Pozdrav Čehom. Voditeljem češkega učiteljstva in osnovalcem „Zveze slovanskega učiteljstva", tovarišem Adolfu Schusterju, Bohdanu Skali in Josipu Cernemu, je bila od „Zavezine skupščine v Gorici poslana ta-le brzojavka:
Slovensko učiteljstvo, zbrano pri „Zave-zini" skupščini v Gorici, Te navdušeno pozdravlja, hvaležno poudarjajoč Tvoje zasluge za ustanovitev „Zveze slovanskega učiteljstva.
Jelene, predsednik.
Spominska plošča Strmšku se bo slovesno odkrila koncem oktobra, najbrž v četrtek, dne 29. Delo je prevzel Čamernik, kamnosek v Celju, za 420 K in bo ploščo vzidal še ta teden. — Obenem se postavi tudi nagrobni spomenik. Natančnejši vzpored bo v kratkem objavljeu.
Usposflbljenostne preizkušnje za obče ljudske In za meščanske šole v jesenskem terminu se prično pri c. kr. izpraše-valni komisiji v Ljubljani v torek, dne 3. novembra 1908 ob 8. uri na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pri-pust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 26. oktobra v rokah izpraševalne komisije.
Iz šolske službe. Absolvirani učiteljski kandidat Franc J u r e č i č Je imenovan za provizoričnega učitelja v Št. Jerneju pri Krškem.
Stoletnico Josipa Godine-Vrdel-skega so obhajali v Vrdeli pri Trstu. Hvaležni Slovenci so napravili na rojstni hiši prvemu slovenskemu pisatelju in zgodovinarju tržaškemu mramornato spominsko ploščo. V isti hiši je bil rojen Godina 20. marca 1808. leta.
Z Jjnbijanske vadnlce. Službo provizoričnega vadniškega učitelja je dohil Anton Lenarčič, učitelj v Št. Vidu nad Ljub-
ljano. Vadniška učiteljica Marija S h u 1 z e v a je šla v pokoj.
Učiteljsko drnštro za ptnjskl okraj
zboruje 8. dne oktobra 1.1. Vzpored se pravočasno naznani.	Ž i h e r, predsednik.
Naučni minister dr. Marchct je imel razgovor s 5 zastopniki čeških obrambnih društev zaradi minoritetnih šol. Marchet se je proti njim obnašal arogantno. Rekel jim je : „Jaz sem pred vsem Nemec, potem profesor in pedagog in šele v zadnji vrsti minister". Deputacija, v kateri so bili poslanci dr. čela-kovsky, dr. Bara in Bufival, mu je odgovorila: „Vi ste najprvo minister, potem profesor in pedagog in šele v zadnji vrsti Nemec".
14 otrok se je vpisalo letos v mestno slovensko ljudsko šolo Podturnom v Gorici. Poročajo nam, da nekateri Lahi obljubljajo slov. staršem v bližini šole denar, samo da bi ne upisali otrok v slov. šolo.
Drnštvo tiskarjev na Kranjskem je slavilo 40 letnico obstanka v nedeljo 20. septembra 1908 v areni „Narodnega doma" v Ljubljani. Mnogobrojnim čestitkam pridružujemo tudi mi svojo!
V	slovensko šolo v Aleksandriji so prišle slov. šolske sestre, kakor poroča v „Slovencu" pater Benigen, ki pravi, da bodo delale za Boga in narod!
Hrvaški klerikalci proti 0. M. družbi za Istro. Slavni dr. Mahnič, sedanji škof na Krku, hoče tudi na Hrvaškem zasejati skrajni klerikalni boj proti vsemu, kar je narodno in naj si bo še tako nepristransko. Sedaj hujska s pomočjo hrvaških jezuitov in drugih klerikalcev proti hrvaški 0. M. družbi za Istro. Seveda ne sme zaostati za klerikalci na Slovenskem!
V	fllovenjebfatriško nemško šolo se je vpisalo 241 otrok, 150 iz mesta in 101 iz okolice. Kakor znano, je daroval „Schulverein" za to šolo 30.000 kron.
V	Črnem vrha nad Idrijo imajo — šolarski štrajk, ki se vrši po navodilih iz Ljubljane. V črnem vrhu se gode sploh čudne stvari Kadar bo počilo, se bodo prijemali ljudje za glave ni preklinjali tiste, ki jih zavajajo, saj so na varnem — v Ljubljaui. Vsaj črnovrška učiteljica naj bi bila toliko pametna, da bi izprevidela: višje od klerikalizma stoji službena dolžnost, če tako daleč misli kakor seže, nas bo slušala, ako že ni — prepozno. Sicer se pa naj za vse dobrote zahvali svojim prijateljem!
Nemška šola v Ajdovščini, Delniška družba e. kr. priv. predilnice v Ajdovščini išče z razpisom v nemških učiteljskih listih učitelja za ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom v Ajdovščini in to za otroke svojih uslužbencev. Torej zopet tram k mostu do Adrije! Paziti, Ajdovci na to, katere narodnosti so ti uslužbenci, ki si žele nemške šole v Ajdovščini !
Nemška šola v Skednju pri Trstu.
Na nemški „privatni" šoli v Skednju, kjer živi samo slovensko prebivalstvo, (to je „privatna" šola, a dobra majčica, avstrijsko-nem-šk i vlada, plača učitelje) je otvorjeno četrto šolsko leto. Do sedaj se je vpisala 56 učencev in to 26 deklic in 30 dečkov. Darunter — pravi tržaško poluradno glasilo — 36 rein deutsche und 20 teils gemischt, teils fremd-sprachige. Bo že res tako 1
Esperanto. Sivi jubilant iz Jasnaje Polj ane je rekel nekoč: „Volaptik se mi je zdel jako kompliciran, esperanto nasproti pa jako preprost. Tako lahko se je priučiti esperantu, da sem znal, ko sem dobil slovnico, slovar in nekaj sestavkov, pisanih v tem jeziku, po komaj dveurnem pečanju če že ne pisati, pa vsaj gladko čitati." Na te besede se sklicevaje prosim zopet novih naročil na slovensko esperant-sko slovnico, ki jih je pošiljati odslej na naslov : slovenski esperantski krožek, Maribor, Na parku 1, pritličje desno. — Krožek ima pripravljenih zopet dovolj letakov in brošuric (žal, v nemškem jeziku), ki jih razpošilja zastonj. Mogoče se mu posreči, izdati slovenske letake. — Naročniki se oglašajo precej pridno. To navajamo zaradi tistih skeptikov, ki bi se mogoče naročili, pa niso imeli pravega zaupanja do novega podjetja. Cena (2 K) ni nikakor pretirana, ako pomislimo, da bo knjiga obsegala 220 strani.
Z gospodarskega polja.
= Državna subvencija. Mlekarska zadruga na Brezovici v ljubljanski okolici je dobila 3800 K državne podpore.
= Novi vinski zakon. Novi vinski zakon, sklenjen od poslanske zbornice v zadnjih dneh njenega delovanja, je sicer stopil v veljavo z dnem 1. decembrom 1907, ali na splošno ni še izveden. Ena najvažnejših določb novega zakona, državna kletarska kontrola, se namreč doslej ni mogla uresničiti. Po §13, novega vinskega zakona je v svrho izvedenja in nadziranja zakonskih predpisov imenovati strokovno izobražene državne kletarske nadzornike. Imenovanje teh organov pa je navezano na zahtevo mnenja deželnih zborov in ta okolnost je morala naravno zakasniti uresničenje kletarske kontrole. Da se uvedenje inšpekcijske službe pospeši, je ministrstvo za poljedelstvo stopilo v pogajanja s posameznimi deželnimi odbori. Ta pogajanja so končno do-
vedla do tega, da se je v zadnjih tednih moglo izvršiti provizorično imenovanje kletarskih inšpektorjev. Imenovanih je 19 državnih kletarskih nadzornikov, a namenjeno je, da se v izpopolnjenje inšpekcijske službe od 1. januarja 1909 dalje ustanovi še 9 novih nadzorniških mest. Da se nadzorniška služba enotno izvede v vseh pokrajinah, so bili imenovani pozvani na 10 dneven poučni tečaj v Klosterneuburg. Nadzorniki so se v tem tečaju poučili o službenih dolžnostih in jih je bilo praktično uvesti v službovanje. Nadzorovalna služba se prične že pred začetkom letošnje trgatve.
= Jetična živina. Kakor človeštvo, tako muči tudi živali strašna bolezen jetika. Nekateri trdijo, da je najmanj 5% živine jetične, drugi pa pravijo celo, da je je 40 %. Resnica pa je, da je ta bolezen v nekaterih krajih manj, v drugih bolj razširjena. V primorskih krajih ni mnogo jetične živine. Pri živini, ki se redi vedno v hlevih je jetika bolj domača, nego pri oni, ki hodi na pašo. Posebno močno je podvržena jetiki lepa simodolska (simentalska) živina. Ta bolezen se da prenesti od živine tudi na človeka, zato bi moral vsak kmetovalec skrbeti, da se bolne živine izuebi. Seveda z gotovostjo se ne da določiti na preprost način, ali je ta ali ona žival bolna za jetiko. Pač pa lahko določi živinozdravnik s tem, da vbrizgne živali za kožo tuberkulin; to je neko sredstvo, ki provzroča pri bolni živali nekako mrzlico, pri zdravi pa nima učinka. Ker ni tuberkulin škodljiv, bi morali vsi posestniki, osobito oni, ki se pečajo z vzgojo plemenske živine ali pa z mlekarstvom, dati svojo živino preiskati. Kar se pokaže bolnega, je treba zaklati ali vsaj odstraniti, da ne pride bolezen na drugo živino ali pa na človeka. Posebno lahko postane človeku nevarno mleko bolnih živali. — Ako pijemo tako mleko sirovo, si prav laho nalezemo jetiko, ki nas skoraj gotovo spravi v grob. Zato ne pijmo nikdar sirovega mleka, marveč le prekuhano. S kuhanjem se namreč dotične glive, ki provzročajo bolezen, umorijo in torej ne morejo več škodovati. — Kdor proda tako žival, je po zakonu obvezan, da sprejme žival nazaj, ako se je pokazala v 30 dneh po kupčiji pri živali jetika ali tuberkuloza, kakor se tudi pravi tej bolezni.
= Koliko hranilnih vlog uporabljajo avstrijski denarni zavodi? Na Avstrijskem upravlja 611 hranilnic (občinskih, okrajnih, deželnih) 4748 milijonov kron, 6375 denarnih zadrug (hranilnic in posojilnic, raifaj-zenovk itd. 1454 milijonov kron in 79 bank 426 milijonov kron hranilnih vlog. Denarne zadruge upravljajo torej že skoraj eno četrtino vseh hranilnih vlog, vkljub temu da so ti zavodi mnogo mlajši nego so navadne (občinske itd.) hranilnice in banke.
= V Novem mestu na Doleujskem bo koncem meseca septembra velika razstava sadja. Z razstavo bo v zvezi tudi velik sadjarski shod, na katerem se bodo razpravljala razna važna sadjarska vprašanja.
= Planinski Čaj je najboljši in naj-zdravilnejši, ako vzamemo eno pest suhega lipovpga cvetja, tega kuhamo v litrskem loncu, zalijemo napol z vrelo vodo, napol z belim ki-slastirn vinom, zraven dodenemo toliko žlic medu, za kolikor oseb kuhamo. To se kuha pol ure, in čaj je gotov. Med ima posebno zdravilno moč zoper vse grlove, pljučne in želodčne bolezni.
= Knštrasto zelje (ohrovt) in zgornje kolerabice hranimo čez zimo v kleti lahko do Velike noči, ako jih v jeseni izrujemo z vrta s korenino in prstjo. Te prenesemo v pol toplo klet na tla v kot na nanošeno prst. Te rastline se smejo tiščati v kleti druga druge.
= Rdeča jedilna pesa se ohrani ves mesec in še dalje v steklenici, ako je dobro skuhamo, olupimo in zrežemo v tanke kosce, ohlajeno vložimo v stekleno posodo, zalijemo z vinskim octom, denemo vmes celega kimelna, vrh zalijemo z dobrim laškim namiznim oljem, en prst visoko s pergamentnim papirjem pokrijemo in zavežemo z vrvco. Hrani se na hladnem kraju. Taka pesa kri čisti in pospešuje prpbavanje. Uživa se potem odcejena pri mesu ali s črnim domačim kruhom.
= Rumene domače buče so redilne, osobito za otroke. Med mlečno kašo skuhane so prava pristna slaščica. Kosi, lepo oljupljene skorje iu mehkih notranjih snovi se zrežejo na drobne kocke. V tričetrt ure je buča med kašo razkuhana. Zabeli se potem s sirovim ali kuhanim maslom. Ogri jo kuhajo s krompirjem kot obaro in kisom vkisajo in nekoliko zamešajo s štupo. Bučna jed je lahko prebavljiva.
— Spinačo imamo lahko do zime, ako uporabljamo mlade koprive, pesno in hrenovo listje. Posebno sredstvo za pokvarjen želodec.
= Zemljiška posest na Norveškem je boljše in pravičnejše razdeljena kakor kjerkoli drugod na svetu. Norvežani so demokraški narod, ki nima ne plemstva ne veleposestva. Na celem Norveškem so le komaj tri posestva, ki bi zaslužila ime veleposestva, vsa druga zemlja je razdeljena v kmetije. Kmetij je skupaj 120 tisoč; od teh jih obdelujejo kmetje s svojimi družinami 109 tisoč, 11 tisoč pa je oddanih v najem. Tudi na Danskem, kjer živi po krvi in jeziku Norvežanom najsorodnejši narod, bodo veleposestva kmalu izginila. Neprestano jih parcelirajo in prodajajo kmetom. Norveški in danski kmetje so v nekaterih strokah kmetijstva prekosili vse narode na svetu. To je plod izvrstnega šolstva v teh deželah. V
obeh kraljevinah ni več domačina, ki bi ne znal čitati in pisati; takih srednjih in visokih kmetijskih šol nima noben drug narod na svetu kakor Danci in Norvežani.
= Konsum mleka v Parizu znaša 2,600.000 hI na leto; mesto šteje 2,700.000 preb. ter odpade na glavo 7* l'tra mleka na dan. To je navadni minimum. V Berlinu, na Dunaju, v Pragi se použije po 1/a litra na glavo in dan, Pariz dobiva svoje mleko iz 12 najbližjih de-partementov, dovaža se pa tudi iz 100 kilometrov oddaljenih krajev. Na Francoskem pridejo na 100 prebivalcev 203 molzne krave, na češkem, 174, na Moravskem 182, na Nemškem 177, na Danskem 414.
= Mlekarstvo na Francoskem. Francoski poljedelci in živinorejci so prodali leta 1902. skupaj 77,242.000 hektolitrov mleka za 1064 milijonov frankov. Povprečna cena za en liter je bila 13 vinarjev. V teh številkah ni všteta ne množina ne vrednost mleka, ki so ga poljedelci in živinorejci porabili zase in svoje rodovine. Vseh molznih krav je bilo 8,318.000.
Raznoterosti.
X Neinoralnosti v petrograjskem dekliškem zavetišču. Ves Petrograd je razburjen zaradi nečuvenih nemoralnosti v dekliškem zavodu. Deklice so se po vrsti pritožile, da so bolne. Zdravniška preiskava je dognala, da je bilo 11 deklic v starosti 8 do 13 let posiljenih. Preiskava pa je spravila sploh strašne stvari na dan. Deklice je izrabljal sam ravnatelj, zdravnik dr. Makarov, ki je 55 let star ter ima odrasle hčere. Ta je deklice v zavodu ljubil, jih zdravil ter jih obsipal z darili, da so mu bile vdane ter na vse trdovratno molčale kar je počenjal z njimi. Ko pa je šel ravnatelj na dopust, so se nekatere razbolele tako, da so se morale pritožiti, nakar so prišle hudobije na dan. Ravnatelja so zaprli.
X Nogavice g. kardinala. V trident-ski okolici na južnem Tirolskem je bil letos na letovišču kardinal Vanutelli iz Rima. Potreboval je nogavice. Navaden človek bi šel in bi jih kupil Kardinal pa nosi nogavice najboljše kakovosti. Ker pa v Tridentu takih ni bilo dobiti, so morali kupiti svile za 125 kron in jih dati napraviti, kar je veljalo 25 K, skupaj 150 K. Toliko zasluži delavec v dveh ali treh mesecih za težko delo.
X Nemški publicist o Črni gori. Cetinjski „Vjesnik" poroča: V naši sredi je nekoliko dni bival g. O. Kučbah, nemški publicist iz Berolina. G. Kučbah je naš stari znanec in prijatelj Črne gore. Prisostvoval je tudi hercegovski vstaji 1. 1875. Napredek črne gore je napravil nanj najlepši vtisk. Ou pozna črno goro, kakršna je bila pred 30 leti in kaka da je danes, napredna in urejena. G. Kučbah je sotrudnik najuglednejih nemških listov.
X lOOnadstropno poslopje. Ako bode zidanje visokih hiš v Novem Jorku tako napredovalo kakor sedaj, potem bodo v par letih imeli prvo stonadstropno poslopje. Tega mnenja so namreč novojorški arhitekti, zakaj minulo je sedaj jedva 21 let, odkar so v Novem Jorku zgradili prvo visoko hišo. Ta hiša še sedaj stoji in je visoka deset nadstropij. Dne 1. maja je bila dograjena 41 nadstropna Singerjeva hiša na Brodwyu, dočim bode 51nadstropna hiša Metropolitan družbe v kratkem dogotovljena. Načrti za 62nadstropno poslopje zavarovalne družbe Equitable, so že izdelani in vloženi in kmalu bodemo lahko poročali, da se v Novem Jorku gradi prva hiša, ki bo sto nadstropij visoka.
X Edisonov zrakoplov. Edison je povabil zrakoplovca Farmana k sebi ter mu razkazal načrte za svoj zrakoplov na krmilo. Farman je prepričan, da bo Edisonov zrakoplov daleč prekosil vse tozadevne dosedanje iznajdbe.
X Cebelin pik — zdravilo. Kakor znano, vpliva čebelni pik blagodejno proti revmatizmu. To zdravilno moč hoče neki ameriški čebelorejec praktično izkoristiti. Stopil je z lekarnarjem v zvezo ter mu obljubil priskr-
beti vedno zadostno množino žel pik^jočih čebel, da se pripravi iz njih zdravilni strup proti revmatizmu. Za 1000 žel zahteva 20 mark. In kako pride zviti Američan brez škode do strupenih žel? Obleče se v debeli kavčuk, ki ga poprej nadrgne 8 konjsko dlako. Tako oblečen se gre izprehajat med panji. Čebele zaduhajo vonj po konju, ki jim je posebno zoprn ter takoj planejo po preoblečencu. Ta se pusti napikati, doma pa izvleče žela iz kavčuka.
X Blamaža splrltistov. Nedavno je razpisal Gustav de Bon s podporo princa Ro-landa Bonaparte in dr. Darieda nagrado 2000 frankov za medij, ki pri dnevni svetlobi more vzdigniti na mizi ležeč mali predmet, ne da bi se ga dotaknil. Samo pet oseb se je oglasilo, da poizkusijo srečo, a prišli sta samo dve osebi, ki sta si stvar ogledali. Fiasko za spiri-tiste je torej popoln, posebno če se upošteva, da odlični spiritist sedanjosti, dr. Max veli, zagotavlja, da svetloba dneva ne ovira dela spi-ritistov. Spiritisti zdaj pravijo, da so pred 40 leti duhovi vzdignili celo mizo, na kateri je bilo za 75 kg težkega kamenja. Nam se pa zdi čudno, da bi mediji, ki so pred 40 leti vzdignili 75 kg, sedaj ne mogli vzdigniti niti par gramov in 2000 frankov zaslužiti v dveh minutah.
X Kje Je domovina našega soëlvja î
Na to vprašanje odgovarja „Revue scientifique" : Artičoke so oplemenjena vrsta divje artičoke, ki je doma na Madejri, Kanarskih otokih, r Maroku, južni Franciji, na Španskem, Italiji in na sredozemskih otokih. Šparglji so iz Evrope in iz zmerne vzhodne Azije. Kje je domovina fižola, ni znano ; ravno tako tudi ne, kje je bila najprej leča, zelen grah in kherjev grah. Pesa je doma v celi Fvropi, Mali Aziji, Sibiriji, na severnem Kitajskem, v Abesiniji in v severni Afriki, kakor tudi na Madejri in na Kanarskih otokih. Ravno tako obširno domovino ima zélena. Krebulja je doma v vzhodnj* Aziji v zmernem pasu, petršilj v južni Evropi, in Alžiru, kislica v Evropi, severni Aziji, gorah Indije in Severne Amerike, špinača pa v severni Aziji. Paradiževec je prišel najprej iz. Perua, kumare iz Indije, buče pa iz Gvineje.
X Šestnajst milijonov za novojorško policijo. Policijski komisar novojorški Bingham je poslal svoj proračun za leto 1909 glede stroškov za novojorško policijo. Bingham zahteva skupno 16,393.539 dolarjev, tri milijone več nego je imel v tem letu. Komisar tudi zahteva, da se mu dovoli vzeti v službo še 800 novih redarjev in 200 detektivov. Dalje namerava imenovati štiri nove poveljnike in zidati dve novi policijski poslopji. Novojorško redar-stvo šteje sedaj 8100 mož, a sedaj se to število pomnoži za 1000 mož. A Bingham ne pozablja tudi samega sebe, zakaj zahteva tudi povišanje svoje plaše. Dosedaj je imel letne plače 7500 dolarjev, a od sedaj zahteva 15.000 dolarjev, sicer da mu ni možno več uspešno delovati. Nadalje zahteva, da se tudi njegovim namestnikom poviša plača, in sicer vsakemu za 2000 dolarjev.
X Kakšno pokrivalo naj nosimo poleti ? Seveda tako, da je jako lahko in pri tem zračno. Niso vsa pokrivala, ki odgovarjajo temu pogoju. Neka angleška trgovina s klobuki si je pridobila s tem zaslugo, da je dala izvesti natančne preiskave, kateri klobuki so za vroče poletne dni najbolj priporočljivi. Preiskave so izvajali na ta način, da so djali majhne toplomere v različna pokrivala in so pustili normalnega, zdravega človeka, da se je izpre-hajal z njimi po četrt ure na solncu. Rezultat je bil presenetljiv: zmagal je panama-slamnik, pod njim je bilo samo 25 stopinj Celzija. Visok slamnik po sredi utisnjen, je kazal 26 stopinj, ploščnat, trd slamnik 27 stopinj, cilinder 31 in pol stopinj, navaden trd klobuk 33 in športna čepica celo 36 in pol stopinj toplote !
Ustnica uredništva.
S Peskovim in Silvestrovim referatom pričnemo prihodnjič. — J. Ž.: Doslej še ni prišlo na vrsto. P» snj je še vedno aktualno. Oprostite! Drugo vrnemo čimprej. Pozdrav!
Žalujoča rodbina Adamič potrtega srca naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da je bil nje iskrenoljubljeni sin, brat, svak in stric, gosp.
IVAN ADAMIČ,
dijak IV. gimn. razreda,
v nedeljo ob 'A 10. uri zvečer ustreljen, kot nedolžna žrtev nečloveške vojaške okrutnosti v 15. letu svoje starosti.
Pogreb je bil v torek popoldne ob 4. uri.
V Ljubljani, 23. septembra 1908.
Globoko žalujoča rodbina Adamič.
Zahvala.
Neutolažljivo žalujoča rodbina Adamič se ob preranem grobu svojega gorko-ljubljenega sina, brata, svaka in strica
IVANA
jokajoč zahvaljuje vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku, zlasti pa prebiago-rodnemu g. županu ljubljanskemu in državnemu poslancu Ivanu Hribarju, občinskemu zastopu, častiti duhovščini, Zavezi slov. pevskih društev za pretresljivo petje in vsem drugim društvom iz vseh slovenskih krajev. Zahvaljuje se tudi gorko za vse nebrojne tolažilne izjave in besede.
Naj bi kri nedolžnega ne bila prelita zastonj!
Žalujoča rodbina Adamič.
Zahvala.
Povodom XXIII. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju dne 13. septembra t. I. javlja podpisano vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripomogli na kakršenkoli način do sijajnega uspeha. Imenoma pa se zahvaljuje slavni čitalnici za prepustitev prostorov, pripravljalnemu odboru ter moški in ženski ptujski podružnici za sestavo vzporeda in preskrbitev prenočišč in drugih udobnosti, slavni godbi in pevskima zboroma, vsem zavednim damam, ki so sodelovale pri veselici ; vsem častitim zborovalkam iu zborovalcem ; vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev; sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem našem zborovanju in bivanju med cenj. prebivalci izpostavljenega Ptuja.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 19. septembra 1908.
Senekovič 1. r.,
prvomestnik.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Hranilnica in posojilnica „Učit. konvikta" v Ijubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom «je dne 1. kimavca t. 1. preselila
v Gradišče št. 4, I. nadstr. t. j. v poslopje, kjer je Učit. tiskarna.
Slovenci, ^KS
sv. Cirila in Metoda !
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, učitelj „Glasb. Matice"
136 Ljubljana, Gradišče 11. 52 ll
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg 21 165 12-! Mestni trg 6 - Sv. Petra cesta 26
V poletnih mesecih
sladoled in ledena kava. KAVARNA.
=— Telefon št. 194. =====
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara In znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborna kuhinja in klet. — Ysak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
3812-8	M. Rozman.
priporoča p. n. krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu svojo 166 4 1
knjigarno
za dobavljenje vseh knjig in časopisov, kakor tudi trgovino papirja ter vseh v šolsko stroko spadajočih potrebščin.
Učiteljska tiskarna h
priporoča si. šolskim vodstvom in š. svetom za cesarjev 60 letni jubilej krasne
jubilejske karte
na karton z vzbočenim emblemom (naš cesar 1. 1848. in 1908.) in primernim besedilom.
Posamezni komadi: manjši po 10 h, večji po 20 h. Pri naročilu nad 100 komadov 10% popusta.	112 12—8
Za šolsko mladino najprimernejše ln najcenejše darilo in spomin na letošnji jubilej.

Vljudno naznanjam, da sem popolnoma prenovil in na novo uredil
na Marijinem trgu v palači Assicura-zioni generali.
Eazen mnogih drugih časopisov je na razpolago tudi „Učiteljski Tovariš".
Slavnemu učiteljstvu se priporoča za obilen obisk
Karol Polajnar
146 6—3	kavarnar.
Šolske potrebščine
svinčnike, peresa/peresnike, radirke, tinte, zvezke, šolske torbice, šestila, risalne potrebščine itd. 16133
toplo priporoča si. učiteljstvu
I. TONI,
Sv. Petra cesta 31, Ljubljana.
Cene zmerne! — Postrežba solidna!
Naročajte in priporočajte
šolske zvezke
slovenskega izdelka! -Založnik A. Slatnar v Kamniku.
Zaloga v Ljubljani pri V. Kenda, V. Petričiču, Fr. Igliču in dr. ter pri trgovcih po deželi.	147-12 (6)
VERONIKA KENDA
v Ljubljani jia Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih, in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	157 52—3
Postrežba točna in solidna.
O-la-vna, zaloga
A. Slatnarjevih zvezkov.

P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
27 26-20	kavarnar.

Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur
31 52-39
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik nr Scltaff-bauscn, Klassig in Glashiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Platno,
volneno blago iu snkno, v vseh mogočih širinah in dolžinah, jako močno, šifon, croise, francoski beli in barvast satin, robci, brisače, bele in barvaste garniture za domačo porabo, oprave za neveste, vseskoz solidno blago, priznano najboljša dobava lastne manipulacije.
A. F. Fialka,
specijalna veletrgovina v Treuštatu pod Radhostem (Morava),
Vzorci in ceniki franko. — Tovarniške cene.
Ustanovljeno leta 1875. 88 13—12
aassss-Tsggss


Kolega!
Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veselje.
Hočete?
Naročite ji krasno in praktično snkno za krilo. Cujte, kaj piše gca. učiteljica Prič-ova iz Slatenio: „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem."
A glejte, kako so cenene: 1 los »ulna u celo stopamo bilo El'90 1 „ „ „ „ tahlajsio „ „ 2'— 1 „ „ „ „ Trtnj« „ „ 2-40
1 ,. ......lepe« „ » 3-—
1 .. ,, Pf« lopo „ „ 3-40 Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adolf Buchta v Kamenci, p Poličky, Češko.
Grričar & lejac
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.
Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. 74 12—10
J3LAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
T7- ZFK-^GbZ
zavaruje v žlvljenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelka: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-ali leta 1905 .... Rezervne in poroštvene
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo r vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej . . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 87.176.383-75
Vsa pojasnila daje 22 26~20
General, zastop b anke .Slavije'
j	v Ljubljani,
<3-osposlre -uJj.ee št. ±2.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ijubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
K 1053,737.339 88 8,090.621-62
4,361.283-89
„ 34,791.584-99
2,188.391-24
34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
Sadek v
113 26-10
JAJX BAŠTA
v Scliihibaeliu pri Hebu (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, čele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-
njaško preizkusi. Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega Ceha, da naroča svoje potrebščine pri Vaši cenj. firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. Mohapl, ravnatelj. L. 29./XII. 1906. Ne kupujte pod roko od prekupcev, obrnite se najprej in naravnost na našo tvrdko!
P. T. Jan Bašta, Schonbach!	89 18—13
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene. Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešnice, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedočl gg. učiteljem ln zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov.
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—34
Kaj večja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
Odlikovane z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. privil. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(Češko)	25 26—20
stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije 8 s tiskalnim in sesalnim sistemom (Cottage-orglje), klavirje in planine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 51etna garancija. Ustanovljene i. 1869.
Nizke cene.	Tudi na obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.

Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiijev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, stanibiIje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 34
Ceniki gratis in franko.
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti liotela, „Union'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši črni, medli	19 52—39
lak za šolske table.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 17 26-20
Marodna 5 „ knjigarna
v Ljubljani,
združena s trgovinb s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadaj očimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
ffffffffffffffff
Pišite po vzoree
Modno blago
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni 13 26—24
=ZEFIRI=
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča
Razpošiljalniea za platneno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pohvalnie. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
dišite po vzoicel |
Kaj podeli kavi lepo barvo in prijeten okus?
/ / ■	(8) 26-25
i
kavina primes.
Kupovalke teh izdelkov dobivajo od Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani brezplačno mesečnik „Slovenska Gospodinja".
Zal® lil min
v
za Štajersko
(od dež. šol. sveta potrjeni z dne 8. oktobra 1899) za Kranjsko po P. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča	53 26—18
A.Umek v Brežicah, in Krškem.
Uzorce na zahtevanje zastonj in franko.
C
8r
=■
Fr. Burgar
v
Spodnja Šiška
:::::::::;:::::::: (pri Ljubljani) ::::::::::::::::::
parotovama lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spadajoči!) del.
Izvršitev solidna, vestna in na- •:: tančna. Cene nizke.
11 26-25
C
FR. STUPICA
v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1
in Valvazorjev trg štev. 6
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil, čistilnic, stroje? za košnjo in obračanje sena.
Kmetovalci, ki rabijo pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge in brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, so zagotovljeni najbolje postrežbe. Mlekarnam se priporočajo izvrstni posnemalniki in trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement, strešna lepenka, štor.ja za strope, pločevina, nagrobni križi t( r vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. (9) 26 25
Kavino zrno
ta žlahtni sad, je dobil tekmovalko, ki je sicer ne bo izpodrinila, to tudi ni nameravano, ki pa onim mnogim, kateri naj ne bi uživali zrnate kave iz kateregasibodi vzroka, znatno olajšuje nje zdrževanje. — Kako se imenuje? — „Franckova" ržena kava z znamko „Perlro"! Ta žitna špe-cialiteta je toli prijetnega okusa, da bi se mogel tudi najbolj izbirčen kavopivec sprijazniti z njo; pri pokuševanju skoro ni verjeti, da se v zmletku teh krasnih, na našem domačem polju pridelanih in na poseben način praženih, rjavih zrnih ne nahaja prav nič indijske zrnate kave, toli sličen je okus zvretka.
Prijeten grenki okus te ržene kave ima za posledico, da se le-ta čimdalje-temraje pije. — Manjka ji onega sladkega okusa ječmenove kave, ki je vzrok, da se ta navadno kmalu pristudi, in to je posebna prednost naše ržene kave.
Ako se primesi še eno nožno ost znanega in priljubljenega „Franckovega" pridatka za kavo v zabojčkih ali zavojih, se dobi zvretek še polnejšega okusa in lepe zlatorjave barve.	154 5—4
<
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
C. in kr. dvorni založnik
papežev dvorni
odlikovani lekarnar
Gabrijel Piccoli
v Ljubljani, lekarna „pri angeUn", Dunajska cesta
priporoča sledeče izkušene izdelke: Želodčna odvajalna tinktura krepča želodec, vzbuja slast ter pospešuje prebavo in odprtje telesa 1 steklenica 20 h. — Železnato vino krepča malokrvne in nervozne osebe ter bledične in slabotne otroke. Polliterska steklenica 2 K. — Salmijakove pastile olajšujejo hripavost, razkrajajo sliz. 1 škatljica 20 h. — Malinčev sok, izboren naraven izdelek. Pomešan z vodo da za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo in zdravo pijačo. 1 kg steklenica K 150. — Antirrheumon (cvet proti trganju) je najboljše sredstvo zoper reumatične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem trikrat na dan. 1 steklenica 50 h. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem. Ceniki se razpošiljajo brezplačno in franko.
Naročila se izvršujejo točno po povzetju.	16 26—23
Izšla je in se dobiva v Učiteljski tiskarni spevoigra 133-5
Slava cesarju Francu Jožefu I.
Za šolske slavnosti priredil in Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta poklonil Emil Adamič, učitelj v Kamniku. Cena 52 strani obsegajoči par-tituri je 5 K. Po pošti 20 vin. več. Besedilo za učence je izšlo v posebni knjižici po 20 vin. knjižica.
1908
Trgovina s papirjem, pisalnimi In risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig In igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitniuske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 52—52
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
v Ljubljani, Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine
o^s^^^. iz svoje zaloge. —
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna.
Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih
cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah.
Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah.
Tiskanje muzikalij in časopisov. oo 12-u
Litograflja.

v
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.