Mengšan Glasilo Občine Mengeš, oktober 2013, letnik XX, številka 9 20 let od izida prvega Mengšana Sejem druži občane in vse ljudi dobre volje Aktivna participacija Odprtje razstave Jabolko ni mladih in prenova Mla- likovnih del Helene padlo daleč dinskega centra Mengeš Testen in Irene Gorenc od kitare MENGS i M fi 11 i -J, < j «I v' Li P R O D A M O ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA: Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, že komunalno opremljena. Osnovni podatki: - 7 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 612m2 do 1.828m2 Cena z vključeno zgrajeno komunalno opremo: cca. 200 EUR/m2 Več informacij na naši spletni strani www.karo.si - lastne gradnje HIŠE: - Mengeš, novogradnja, še dve enoti dvojčka, III. gr. faza, P+M, 165m2, zemljišče 330m2, možnost dokončanja na ključ. Cena: 132.200,00 EUR - Ljubljana-Koseze, dvostanovanjska, 300 m2, PK+VP+M, l.1970, 658 m2 zemljišča. Uporabna površina cca. 200 m2+terasa 20 m2+balkon+4 garaže+drvarnica, veliko dvorišče. Povsem ločeni stanovanji, skupno stopnišče. Možnost izdelave stanovanja tudi v PK. Streha menjana l. 2003, nova okna in vhodna vrata l.2007. Cena: 305.000,00 EUR STANOVANJA: - Kamnik, Matije Blejca, 76,4 m2, 2-sobno, l.77, 4/5 nad., skupna površina 76 m2, uporabna površina 60 m2. Hodnik, kuhinja z jedilnico, manjši hodnik, dnevna soba, spalnica, kopalnica, 2 balkona, shramba v kleti, skupaj 76 m2. Lega: V-Z, vsi priključki. Cena:89.000,00EUR - Ljubljana-Dravlje, bratov Babnik, 3-sobno, l.81, 4/4 nad. Neto tlorisna površina 76m2 (z balkonom)+ shramba v kleti 4 m2. Hodnik, kuhinja, dnevni prostor, dve spalnici, ločene sanitarije. Nova okna, vzdrževano, svetlo, lega: SZ-JV. Cena: 117.000,00 EUR ODDAMO, stanovanje: - Mengeš, 42 m2, 1-sobno, l. 1994, 1/M. Uporabna površine 39 m2 + klet 3 m2. Stanovanje obsega: hodnik, kopalnico, kuhinjo združeno z dnevnim prostorom, spalnico. Vsi priključki, centralno ogrevanje, 1PM pred stavbo. Stanovanje ni opremljeno, brez balkona. Cena: 280,00 EUR/mesec ODDAMO, hišo: - Komenda, enodružinska, 245 m2, l. 85, PK + VP + mansarda. V VP, cca. 100 m2 se nahaja kuhinja, dnevna soba, spalnica, otroška soba, sanitarije, hodnik, balkon. Stanovanje je prostorno in ni opremljeno. V PK je kurilnica, shramba, garaža za 2 osebna avtomobila, mansarda ni izdelana. Ogrevanje na zemeljski plin. Cena: 650,00 EUR/mesec ODDAMO, poslovni prostor: - Trzin, IOC- 3 opremljene pisarne v 3.nad.: 12m2, 19m2 in 36m2 (lahko oddamo tudi kot celoto). Ogrevanje in hlajenje s klima napravo, celotna etaža je varovana z alarmnim sistemom, dvigalo. Možna uporaba skupnih prostorov: WC, sejna soba, čajna kuhinja. Parkirišče pred stavbo. Cena:9,00EUR/m2. Boris VODE s.p Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si ft.] ALU in PVC STAVBNO POHIŠTVO BURNI Rezervni deli in kolesarski center Pfie&imjM cesta 3 123J ^nnrjss 1rI 01/^68 70 (Ski; C1/7JS Eft TJ! -jm 0« m. H,', i-maft bimlküMesfolmt - j»t: S.DO - IBM sobota S.Q& - <2.00 iKtafie in prasnite zajrtn VSA KOLESA IZ ZALOGE -20% VELIKA IZBIRA MOTORNIH OLJ PO UGODNIH CENAH: -ELF 10W40 1L OD 6,65 EUR -CASTROL EDGE TD 1 L 10,97 EUR -GM MOTORNO OLJE 10W40 1L 6,53 EUR VŽIGALNE SVEČKE DENSO,HIDRIA,BOSCH PODVOZJE SIDEM ZAVORE TRW, SWAG, EBC FILTRI ASHIKA,MECA,COOPER METLICE BRISALCEV CHAMPION, ZOLLEX JERMENA GATES,CONTITECH LEŽAJI SWAG, SKF....... ZA TOVORNA VOZILA: STOP SVETILKA ACTROS 49,00 EUR STOP SVETILKA MAN 5 PREK. 19,22... KAR NIMAMO NA ZALOGI DOBIMO ŠE ISTI DAN!! SERVIS KOLES- PO KOLO PRIDEMO TUDI NA DOM ZAHVALA »Smisel življenja ni v tem, da živimo,ampak v tem, da vemo zakaj živimo.« AIA - Mladinski center Mengeš se zahvaljuje donatorjem Košarkarskega turnirja trojk: Karting center Rollbar Ljubljana, Gostilna in pizzeria Pavovec Mengeš, Pizzeria Pipca Domžale, Kebab Mengeš (P.E.Divji kostanj B&G). Upravni odbor šolskega sklada in Osnovna šola Mengeš organizirata dobrodelno prireditev SONCE ZA VSE v petek, 15. 11. 2013 ob 18.30 uri v Kulturnem domu Mengeš. Številni izvajalci so pripravili zanimiv in kvaliteten program, ob katerem boste uživali in se razvedrili. Ves zbrani denar je namenjen šolskemu skladu, torej za dobrodelne namene. Pridite, skupaj z vami bomo lažje uresničevali naše poslanstvo. SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 30. oktobra MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Štefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Nastop članov sekcije harmonikarjev KD Mihaelov sejem na osrednjem odru Mihaelovega sejma. Foto: V.E. Naslednja številka Mengšana izide 15. novembra 2013. Zgled dobrega povezovanja in sodelovanja V Mladinskem centru Mengeš smo septembra začeli s prenovo notranje opreme. S projektom v načrtovanje, zbiranje materialov in samo realizacijo vključujemo vse zainteresirane posameznike. Na ta način želimo pokazati, da je planiranje prostorov možno izvajati tudi v skupnosti, pri kateri je potreb -na le dobra komunikacija. Na proces dela se mladi odlično odzivajo, kažejo svoje sposobnosti in odkrivajo svoje talente. Na vsaki delavnici spoznajo nekaj novega o lesu in njegovi obdelavi, reciklaži, prostorski kompoziciji ter veliko o svojih sposobnostih. Delavnice so postali sproščeni družabni dogodki, na katerih se učimo drug od drugega, se spoznavamo in iščemo skupne rešitve. Delovni proces je velikokrat nepredvidljiv, saj projekt izvajamo brez zagotovljenih sredstev, tako da materiale nabiramo na odpadih in dobivamo pomoč donatorjev. Tovrstni način zbiranja materialov je v projekt vključil veliko ljudi in pokazal, da v družbi še vedno obstaja solidarnost. Projekt se odvija v Občini Mengeš, kar je prav gotovo prednost, saj se prebivalci na akcije odzivajo, nam pomagajo in nas podpirajo pri gradnji prostora, ki bo ostal kot spomin na skupno sodelovanje. Sara Badovinac Krivice in čas Kaj ljudje ob tej besedi pomislimo, občutimo in zakaj? Krivice se dogajajo povsod okoli nas ter so del našega življenja. Od nas pa je odvisno, kako se s krivicami spopadamo in kako se odzivamo nanje. V teh časih je po mojem mnenju zelo pomembno, da znamo na krivice opozarjati, čeprav nas morda neposredno ne zadevajo. Dnevno poslušamo in beremo, kako slabo nekateri ljudje živijo, kako je vse narobe in kakšna krivica se jim godi. Pa se vprašam, zakaj. Ker kot družba še vedno pristajamo na kolektivno odgovornost. Dokler bomo za vse napake, ki so bile v preteklosti narejene pri vodenju države, sprejemali kolektivno odgovornost, se bodo ljudem okoli nas še vedno dogajale krivice in bomo še vedno tavali na mestu in iskali luč na koncu predora, ki jo iščemo že predolgo. Visoka politika, bankirji, t.i. tajkuni so nas pripeljali na rob prepada, zdaj pa bi se vsi ti radi izgovorili na kolektivno odgovornost državljank in državljanov. To pač ne gre, saj imajo vsi omenjeni akterji imena in priimke, zato se jim ni potrebno skrivati za davkoplačevalci. Marsikaj bomo morali postoriti tudi pri sebi, vendar bomo kot družba res morali čimprej presekati pretekle kolektivne vzorce ter izločiti imena ljudi, ki so nas pripeljali na rob. Povsem mi je nerazumljiva razlaga, da imen ne moremo dati v javnost, ker bi s tem kršili zakon o varovanju osebnih podatkov. Kako lahko nekdo govori o varstvu podatkov, ko pa moramo za vsa pretekla (ne) namerna dejanja teh »tajnih«ljudi in t.i. »stricev iz ozadja« plačevati vsi državljani? Ali si res ne zaslužimo izvedeti, kdo so ti ljudje? To je samo en primer, zakaj je v ljudeh prepričanje, da se jim godi krivica. Jasno mi je, da to ne bo rešilo vseh naših problemov, bo pa vsekakor pripomoglo k moralnemu zadoščenju. In tudi tega si ljudje še kako želimo. Nekaj zaprtih tajkunov je žal premalo. Kje so vsi predsedniki in člani uprav državnih podjetij, bank in njihovi nadzorniki? Želim opozarjati »visoko« politiko, naj končno začne poslušati svoje državljane in ne samo kapitala. Naj politične stranke svoje strankarske interese postavijo na stran, saj to, kar je dobro, za njih že dolgo ni več dobro za državo. To, kar je dobro za državljane in državljanke, pa je dobro za državo. Z vsakim svojim delčkom uvodnika v Mengšanu želim predstaviti svoja razmišljanja o času, v katerem živimo. Hkrati pa se ne pozabim dotakniti dogajanja v naši občini. Še vedno jo doživljam po izjemnih ljudeh, ki s svojim delom ste in še vedno prispevate k boljšemu življenju v občini. Del tega je tudi Glasilo Mengšan, ki v tem mesecu praznuje dvajset let izhajanja. Želim vam, da bi v Glasilu še naprej pre -birali zanimive in kvalitetne vsebine o dogajanju v naši občini. Uredniku Edvardu Vrtačniku pa, da bi še naprej nadaljeval z dobrim delom, ki ga je začela prva urednica Tatjana Sivec Strmšek na pobudo takratnega predsednika Sveta Krajevne skupnosti Mengeš, Janeza Pera. Tedaj je glasilo Mengšan začelo poslanstvo »biti z in med občani«. Pa prijetno branje ... Bogo Ropotar, podžupan Spoštovani občanke in občani, čestitam vam ob dnevu reformacije. Franc Jerič, župan Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - oktober, november 2013 MESEC I DATUM URA NAZIV PRIREDITVE I kraj I ORGANIZATOR oktober 11.10.2013 18.00 PROSLAVA OB 60. OBLETNICI DRUŠTVA UPOKOJENCEV MENGEŠ, KULTURNI DOM MENGEŠ DRUŠTVO UPOKOJENCEV MENGEŠ oktober 12.10.2013 8.00 TEKMOVANJE GASILSKE MLADINE REGIJE LJUBLJANA III ŠPORTNI PARK MENGEŠ GASILSKA ZVEZA MENGEŠ oktober 12 102013 430 POHOD MT. CHIVALIS - ITALIJA ODHOD IZPRED PROSTOROV PD JANEZA TRDINE MENGEŠ PJ™ TRTcE M"^ (TONE 031 475-396) oktober 12.10.2013 10.00 °DPRT° PRVENSTVO MENGŠA V NAMIZNEM PREDDVERJE KULTURNEGA DOMA MENGEŠ NAMIZNOHOKEJSKI KLUB MENGEŠ HOKEJU oktober 14.10.2013 17.00 BREZPLAČNO PREDAVANJE - HARMONIJA ZDRAVJA TUDI S POMOČJO ZELIŠČ, DIŠAVNIC IN ZAČIMB V S™.™ NAŠ SLAMNIK NA SLOVENSKI 28, V PROSTORU TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ BIVŠE FREME oktober 19.10.2013 9.00 TENIŠKI TURNIR DVOJIC - ZAKLJUČEK LIGE TILIA -KOMNIŠKO DOMŽALSKE LIGE - VETERANSKE TENIŠKA IGRIŠČA V ŠPORTNEM PARKU MENGEŠ TENIŠKI KLUB MENGEŠ oktober 19.10.2013 8.00 IZLET "MARTINOVANJE V DEŽELI TREH SRC" ODHOD IZPRED GOSTILNE DOBENSKI HRAM NA DOBENU TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO (VEČ INF. BRIGITA HERJAVEC 031 616-610) oktober 19.10.2013 15.00 LOVSKA MAŠA SV. HUBERTA CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA KOoISOKRAN^RZUbOIRNAmMnEGNEGŠ:KŠI " oktober 20.10.2013 10.00 ODPRTO PRVENSTVO RS ZA KADETE IN KADETINJE V NAMIZNEM TENISU ŠPORTNA DVORANA KOMENDA ŠD PARTIZAN MENGEŠ - NTS MENGEŠ oktober 26.10.2013 7.00 POHOD GABRČE - VREMŠČICA ODHOD IZPRED PROSTOROV PD JANEZA TRDINE MENGEŠ PD JANEZA TRDINE MENGEŠ (GAŠPER 031 622-757) oktober 26.10.2013 17.00 6. KROG 1. SLOVENSKE NAMIZNOTENIŠKE LIGE: NTS MENGEŠ - NTK KEMA PUCONCI 2 TELOVADNICA ŠD PARTIZAN MENGEŠ ŠD PARTIZAN MENGEŠ - NTS MENGEŠ SVEČANOST OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE, KI oktober 31.10.2013 10.00 SO UMRLI V VOJNI ALI ZARADI VOJNE - LOKA PRI PRI SPOMENIKU ŽRTVAM V LOKI PRI MENGŠU OBČINA MENGEŠ MENGŠU oktober 31.10.2013 11.00 SVEČANOST OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE, KI SO UMRLI V VOJNI ALI ZARADI VOJNE - MENGEŠ PRI SPOMENIKU TALCEM NA ZALOKAH V MENGŠU OBČINA MENGEŠ november 9.11.2013 / POHOD KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIŠKI DEDEC ODHOD IZPRED PROSTOROV PD JANEZA TRDINE MENGEŠ PD JANEZA TRDINE MENGEŠ november 16.11.2013 17.00 8. KROG 1. SLOVENSKE NAMIZNOTENIŠKE LIGE TELOVADNICA ŠD PARTIZAN MENGEŠ ŠD PARTIZAN MENGEŠ - NTS MENGEŠ november 28.11.2013 18.00 ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE Z NASLOVOM "ZIMA" PREDDVERJE KULTURNEGA DOMA MENGEŠ LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ Mengšan f oktober 2013 Uspešno delovanje VEM točke Mengeš Občina Mengeš je v sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije marca letos uradno odprla VEM točko v Mengšu. Od takrat dalje je VEM točka postala pomemben vir informacij za potencialne podjetnike in podjetja v občini ter širše. Osnovna naloga VEM točk v Sloveniji je zagotovitev celovite brezplačne podpore potencialnim podjetnikom in podjetjem v vseh fazah razvoja: informiranje in osnovno svetovanje, povezano z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij ter osnovno svetovanje potencialnim podjetnikom, celostna obravnava potencialnih podjetnikov in podjetij, storitve preko portala e--VEM (registracije, statusne spremembe in izbrisi podjetij), izvajanje informativno-promocijskih delavnic. VEM točka Mengeš je od odprtja do konca meseca septembra opravila preko 250 individualnih svetovanj v prostorih pisarne ali na terenu. Svetovanci se na VEM točko obračajo za informacije o samem postopku registracije, višini stroškov različnih oblik podjetij, pripravi poslovnega načrta in pogojih za registracijo določenih dejavnosti. Bolj inovativni povprašujejo tudi po postopku zaščite patenta ali modela, možnosti financiranja postopkov zaščite ter razvoja novih produktov ali nakupa nove opreme. Na VEM točki smo registrirali že 47 samostojnih podjetnikov in 11 družb z omejeno odgovornostjo. Skupno je bilo opravljenih 211 postopkov preko spletnega portala eVEM. Poleg registracij so najbolj pogosti postopki oddaje davčnih podatkov za podjetja ali prijave v obvezna socialna zavarovanja, ki so vezani na samo registracijo. Med ostalimi pa je največ postopkov za spremembo podjetja, od dodajanja novih dejavnosti, imenovanja zastopnikov podjetja, prenosa naslova sedeža podjetja in celo preimenovanja podjetja. Podjetniki tudi vpisujejo nove poslovne enote, oddajajo zahteve za vstop v sistem DDV-ja ali pridobitev obrtnega dovoljenja. Ker je VEM točka Mengeš odprta tudi za občane sosednjih občin, predstavljajo občani občine Mengeš 32 odstotkov obiskovalcev VEM točke, sledijo Domžalčani z 31 ter Kamničani s 17 odstotki, preostanek pa so prebivalci drugih občin. Tanja Zgonc je s storitvami VEM točke, prijaznostjo ter naklonjenostjo zelo zadovoljna, predvsem pa presenečena, da v današnjem času lahko še kakšno storitev dobiš brezplačno. Poleg osnovnega svetovanja o podjetniških začetkih in registracijah v sodelovanju z drugimi institucijami (MC Mengeš, Urad za delo Domžale, Obrtni zbornici Domžale in Kamnik) VEM točka izvaja tudi izobraževanja za podjetnike. Tako smo v spomladanskem času in septembra izvedli več izobraževanj, ki se ga je udeležilo skupno 159 slušateljev. Kristina Hafner, ki se je udeležila sklopa delavnic pravi, da so delavnice, ki jih je organiziral Razvojni center Srca Slovenije, več kot le predavanje. So priložnost, da dobiš hitro in neodvisno oceno svoje potencialne poslovne ideje ter jo nadgradiš s konkretnimi predlogi in idejami, ki jih podajo predavatelj in drugi udeleženci delavnice. Hkrati so tudi dobra priložnost za mreženje, saj v okviru srečanj spoznaš ljudi, ki ti lahko pomagajo pri postavitvi novega podjetja ali pri poslovanju že obstoječega podjetja. V oktobru bo organiziranih še več dodatnih izobraževanj na različne teme, zato spremljajte spletno stran na www.srce--slovenije.si/podjetnistvo. Financiranje zaposlenega podjetniškega svetovalca Razvojnega centra Srca Slovenije na VEM točki Mengeš krije javna agencija SPIRIT in Razvojno partnerstvo središča Slovenije, prostore na Slovenski cesti 28 pa zagotavlja Občina Mengeš. VEM točko na Slovenski cesti 28 v Mengšu lahko kontakti-rate po e-pošti vem@razvoj.si ali telefonu 01/723 81 01 v času uradnih ur: ponedeljek, od 12. do 16. ure, torek, od 8. do 12. ure, sreda, od 13. do 17. ure, četrtek, od 8. do 12. ure, petek, od 8. do 12. ure. Besedilo: VEM točka Mengeš Delavnice o pridobivanju nepovratnih sredstev v Mladinskem centru Mengeš se je udeležilo 14 podjetnikov OBLETNICA Dvajset let od izida prvega Mengšana Mengšan ima rojstni dan, in to že dvajsetega. Nastal je, še preden je Mengeš postal samostojna občina. Prvega Mengšana je urejala glavna urednica Tatjana Sivec Strmšek, odgovorni urednik pa je bil Janez Per, ki je ob obletnici obudil nekaj spominov. l^fi v - ^v"1;.:.."\ . s, ■ : ■ ■■■ ■■ ■■ so^S Ui' -L^fif" Osnovni namen glasila Mengšan je (bil) z novicami o dogajanju v Mengšu, Loki, Topolah in na Dobenu priti v vsak dom, pravi Tatjana Strmšek Krt 1 ^ v « M trt« \ Äft* «dV** Prvi Mengšan je kot revija, ki redno vsak mesec pride na dom občanov, začel izhajati pred dvajsetimi leti. Pa je bil to res prvi Mengšan? Mengšan, ki je začel redno izhajati, je izšel oktobra 1993. Pred tem pa je v obliki posebnih izdaj ali le občasno izhajal tudi prej. Lokalni časopisi imajo zelo različna imena. Kako je prišlo do imena Mengšan in kdaj? Prvi Mengšan v tiskani obliki je izšel ob sto letnici rojstva Janeza Trdine v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Zato smo ohranili to ime iz preteklosti. Kaj je bilo odločilno, da ste pred dvajsetimi leti sploh razmišljali o izdaji glasila? V teh letih smo se pripravljali na samostojno Občino Mengeš in delali na izde- lavi znakov celostne podobe nastajajoče občine. To so grb, zastava in seveda tudi glasilo. Razmišljali smo celo o občinskem radiu, ker so takrat bile dobre možnosti pridobiti frekvenco. Sporazumeli smo se o turističnem prepoznavnem znaku. Takrat smo tudi prvič predstavili občinsko maskoto - backa. Zakaj menite, da mora imeti vsaka občina, oziroma takrat še krajevna skupnost, svoje glasilo? Prav je, da so občani, krajani obveščeni o delu KS, pozneje občine, in tudi, zakaj se je porabil takrat aktualni samoprispe -vek, kako poteka delo pri gradnji prizidka šole, obnove mrliških vežic in izgradnje parkirišč, obnavljali smo Staretove grobnice, peljali projekt kanalizacije sko -zi Loko in po Liparjevi cesti. Prav je, da so ljudje seznanjeni o aktualnem dogajanju na kulturnem področju, o prazno- vanju praznikov, Mihaelovem sejmu, ki smo ga takrat zopet postavljali na noge. Kdo je pravzaprav dal prvo pobudo za Mengšana? Pobuda za glasilo je prišla od Tatjane Strmšek in mene. Tatjana je delala na svojem izobraževalnem centru v prostorih današnjega Mihaelovega sejma, ki je v lasti občine oziroma takratne krajevne skupnosti. Ona je bila tudi uradna iz-dajateljica Mengšana. Njeno uredniško delo smo tako kompenzirali z najemom prostora v Slamniku. Mengšan je že od vsega začetka brez-plačnik. Zakaj ste se odločili za to obliko? Za brezplačnik smo se odločili zato, da bi se lažje prijel. Je pa tudi v obliki dobre in brezplačne vsebine zahvala vsem Mengšanom. Mengšan oktober 2013 Kakšna je bila vaša vloga pri vsebinskem nastajanju glasila? Ob prvi številki smo dorekli koncept Mengšana z bistvenimi poudarki. Naša želja je bila, da bi bil čim bolj informativen o vseh dogodkih v kraju. Ste tudi sicer pisali kakšne prispevke? V vsaki številki sem redno imel uvodne besede. Brez finančnih sredstev takšnega projekta ni mogoče zagnati. Kako ste financirali prvega Mengšana? Založnica Tatjana Strmšek je financirala glasilo preko oglasnih prihodkov in kompenzacije za najem prostorov v objektu Slamnik. Tatjana je takrat za Mengšana res zelo veliko naredila. Janez Per je bil prvi odgovorni urednik In kakšen je bil odziv na prve številke? Ljudje so Mengšana zelo odprto sprejeli. Me je pa takrat malce zbodla kritika, da sploh ne bo shodil in seveda po prvih številkah kaj kmalu usahnil. In danes praznuje dvajseti rojstni dan. Vsem ustvarjalcem in bralcem Mengšana čestitam ob jubileju. »Ko prelistavam prve številke, mi je prijetno pri srcu« Tako je v enem stavku svoje občutke strnila prva glavna urednica Mengšana, Tatjana Strmšek, ki je pred dvajsetimi leti sozasnovala in urejala eno prvih glasil, ki so jih izdajale lokalne skupnosti. Zakaj ste se odločili za urednikovanje in vodenje projekta Mengša n? V času razvijanja ideje glasila Mengšan se je v Mengšu pripravljalo na Mihaelov sejem. Projekta sta imela podoben namen - povezati prebivalce in jim približati utrip lokalnega dogajanja. Koliko časa ste bila urednica? Urednica sem bila od prve številke, ko smo potrkali na vrata krajanov, do vstopa v »politiko«. Na lokalnih volitvah sem bila z velikim številom preferenčnih glasov izvoljena za svetnico v Občinski svet Občine Mengeš. Čeprav nisem bila članica politične stranke, je bilo delo urednice in svetnice nezdružljivo. Kakšen je bil osnovni koncept in namen glasila? Z novicami o dogajanju v Mengšu, Loki, Topolah in na Dobenu priti v vsak dom v občini, takrat še KS Mengeš. Kakšen je bil vpliv in sodelovanje s krajevno skupnostjo in kasneje z občino? Z izdajanjem Mengšana smo začeli kot zasebniki. KS Mengeš, kasneje Občina Mengeš, je pri izdajanju participira-la del finančnih sredstev, ostalo smo morali zagotoviti sami s pridobivanjem oglasov in reklamnih sporočil. Vsi člani uredništva smo delo opravljali prostovoljno, brez plačila, z veliko en-tuzijazma in dobre volje. Veliko časa smo preživeli skupaj - naše delo ni bila samo obveza, ampak prijetno snovanje novega in zanimivega. S kakšnimi izzivi ste se srečevali pri urednikovanju? Ugotovila sem, z vsemi zelo prizadevni- MENGŠAN glasilo KS Menge i M an sr \ t\ c jWc wjjJnjrA številka t / letnik I t vinotok / 1993 JS Prvega Mengšana je uredila in založila glavna urednica Tatjana Strmšek mi člani uredništva, da je vsak mesec enako kratek. Komaj smo pripravili tekočo številko in jo dali v tisk, že smo imeli sestanek uredniškega odbora in kovali nove teme. Pred dvajsetimi leti je bila priprava glasila dolgotrajnejša. Prispevke smo dobivali v rokopisu; veliko nočnih ur je minilo v prepisovanju. Se je zgodila kakšna zanimivost pri izdajanju prvih številk glasila? V Sloveniji takrat še ni bilo običajno, da lokalna skupnost izdaja glasilo. Veliko zanimanja smo bili deležni s strani drugih, ki so se prihajali k nam podučit. Večja delegacija je prišla tudi s Ptuja. Počaščeni smo bili, saj je bilo to priznanje, da delamo dobro. Koliko se je spremenil Mengšan od prve številke do danes in koliko so se spremenili tudi bralci? »Prve številke Mengšana« so se držale standardne oblike, obsega, takrat še v črno-beli tehniki. Zdaj je to že prava revija. Teme so ostale enake ali podobne, saj občane praviloma zanima, kaj se v kraju dogaja. Ko prelistavam prve številke, mi je prijetno pri srcu. Mengšanu čestitam za obletnico. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Še vedno je živo pravo sejmarjenje Sejem druži občane in vse ljudi dobre volje Zdaj že 21. Mihaelov sejem se je z glasbo in plesom, ter seveda s podporo lepega vremena, uspešno zaključil v nedeljo, 22. septembra. Na otvoritvi Mihaelovega sejma v soboto je bila letošnja slavnostna govornica članica izvršnega odbora Mihaelovega sejma in predsednica Turističnega društva Mengeš Zorka Požar, ki je spregovorila o zgodovini sejmarjenja v Mengšu in obudila spomin na pestro preteklost. Dobri dve stoletji je bil Mihaelov sejem eden največjih tovrstnih sejmov na Kranjskem. Odvijal se je na god farnega zavetnika svetega Mihaela. V začetku se je odvijal v samem centru Mengša, od Tonka do Pavovca. Levo v smeri današnje Prešernove so prodajali prašiče in se zato ta del imenuje Na Hrvatih. Sejem je bil prijetno druženje obiskovalcev, trgovcev, kramarjev in mešetarjev vseh vrst. Gostilne so tedaj pokale po šivih in marsikdo se je močno pod ceno poslovil od svojega prašička ali govedi, je pripovedovala Požarjeva. Z vse večjo industrializacijo je sejem v Mengšu začel izgubljati svoj pomen. Najprej se je sejem preselil na Kolodvorsko cesto in potem na prostor propadlega Hidrometala, dokler ni za dolga leta povsem zamrl. Toda pred enaindvajsetimi leti so tedanja krajevna skupnost, turistično društvo, gasilci in godba ustanovili društvo Mihaelov sejem, ki ga je dolga leta uspešno vodil Štefan Borin. Letos je bil že 21. zaporedni Mihaelov sejem, ki je obiskovalcem ponudil kulturne in zabavne utrinke ter prikaze ohranjanja domače in kmečke obrti. Sejem ohranja nostalgijo po zapuščini prednikov. Tako je vsako leto tudi priložnost promocije Mengša. Zorka Požar je svoj govor zaključila z besedami: »Naj druži občane in vse ljudi dobre volje!« Organizatorka Tadeja Šavrin je povedala, da je letos razstavljalo okoli 60 rokodelcev, bilo pa je še 50 ostalih stojnic z raznovrstno ponudbo. Na letošnjem sejmu je bil zelo dober obisk otroške olimpijade, na kateri je tekmovalo več kot 70 tekmovalcev. Zelo ponosna je na festival folklornih skupin, na katerem je nastopalo 140 odraslih in 70 otroških parov iz cele Slovenije. Glede obiska sejemskega prizorišča je bilo v nedeljo tradicionalno bistveno več ljudi kot v soboto in skupaj še več kot lansko leto. To pa je dobra popotnica za sejemsko dogajanje v prihodnje. Besedilo in foto: E. V. Prikaz vrtenja vretena in predenja volne Slamnikarsko obrt, ki je v časih živela tudi v Men- Za otroke je bil ribič Pepe pravi MENGESKI UTRIP Ustvarjalni tabor na Dobrni in obisk Prekmurja Delovno jesen smo v VDCINCE začeli z ustvarjalnim taborom na Dobrni, z enoto INCE ZU. V Dobrno se je 20. avgusta 2013 za štiri dni v spremstvu vodje enote INCE ZU in varuhinje likovne delavnice odpravilo šest uporabnikov. na letovanju, ogled arhitekturnih znamenitosti, kulturna zapuščina krajev in naravne lepote bodo inspiracija za nadaljnje ustvarjanje v umetniški enoti. Dobrno so obiskali tudi uporabniki Naše hiše. Tabor je bil namenjen tistim našim stanovalcem Naše hiše, ki v poletju niso odšli na organizirane tabore preko nacionalnega društva Sožitja. Program našega dela je bil na taboru zelo pester in zahteven. Obiskali so muzej Hermana Potočnika - prvega Slovenca, ki je pisal o kulturi vožnje v vesolju, si ogledali jezero v Velenju in rudarski muzej. Zadnji dan je sledil ogled presenečenja - Rogla. 27. avgusta smo se s kombijem odpravili v Prekmurje. Naš glavni cilj je bil ogled razstave, kjer je z izdelki, ki so nastali pod spretnimi rokami naših uporabnikov, sodelovala tudi umetniška enota VDC INCE, enota INCE ZU. Po prijaznem sprejemu v Centru Duo smo se napotili na ogled okoliških znamenitosti. Ogledali smo si Babičev mlin na Muri. Nikakor nismo želeli izpustiti čudovite cerkve v Bogojini, ki jo je naš svetovno znan arhitekt Jože Plečnik v notranjosti premišljeno dopolnil z lokalno značilnostjo - lončarstvom. Poleg kulturnih in naravnih znamenitosti smo v VDC INCE zvesti tudi goram. Uporabniki so se pod vodstvom vodje eno -te Mengeš odpravili na Sleme, ki se vzpenja 1.911 visoko nad Vršičem. Vsi udeleženci pohoda so si bili enotni v mnenju, da hoja ni bila naporna kljub včasih malo strmi stezi. Preživeli so čudovit dan. Za lep zaključek meseca smo na Mihaelovem sejmu dobili tudi priznanje Kulturnega društva iz Mengša za najlepše urejeno stojnico, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Besedilo: Carmen Pirc, vodja enote INCE ZU Foto: Jovana Davinic Izlet po Anini poti na Dobrni Ogledali smo kulturne in naravne znamenitosti, ki jih na tem koncu Slovenije ne manjka. Ogledali smo si Vilo Ružičko, se sprehodili do Dvorca Dobrnica, iz Kneippovega korita smo pili in se osvežili z bistro vodo, pozornost smo namenili Zgornjemu Vovkovemu mlinu, staremu štiristo petdeset let, ki je bil do leta 1990 še edini delujoči mlin na tem področju. Na naši poti smo spoznavali tudi pomen čebelnjakov. Pogovarjali smo se o motivih in zgodbah, ki se pojavljajo na panjskih končnicah, risali smo panjske končnice in izdelali herbarij iz tamkajšnjih rastlin. Na našem obisku na Dobrni smo spoznali, da so domačini izjemno prijazni in zelo povezani, tako z naravo kot tudi z zgodovino kraja. Vtisi, ki smo jih dobili Izlet v Adlešiče V sredo, 18. septembra 2013, smo se nekdanji sošolci odpravili na izlet v Adlešiče. Tja nas je povabil sošolec Vinko Guna, ki službuje v župniji Adlešiči. Za obisk smo se dogovorili lani, ko smo praznovali petdesetletnico valete. Ob osmih zjutraj se nas je zbralo dvaindvajset. Po partizanski magistrali smo se odpeljali do cilja, kjer so nas ob zvokih harmonike lepo sprejeli, v župnišču pa smo se najprej okrepčali z belokranjskimi specialitetami in pijačo. Vinko nas je popeljal do Šokčevega dvora v Žuničih, kjer nas je vodič seznanil z njihovo kulturno dediščino, nato pa smo se odpravili k Cvitkovičevim v Adlešiče. Ogledali smo si pridelavo lanu, iz katerega izdelujejo platno in značilne belokranjske izdelke, ter izdelavo pisanic. Odpeljali smo se še do mlina Kuzma v Pobrežje, ki še vedno deluje, in imeli na velikem balkonu pri mlinu piknik z odojkom. Ob zaključku smo obiskali še cerkev sv. Miklavža in se po blagoslovu odpeljali proti domu. Vinku se vsi udeleženci druženja lepo zahvaljujemo in se že veselimo našega novega snidenja pri sošolcu Janezu Komparetu v Logatcu. Besedilo: Ina Malus Foto: Jernej Žnidar Starševski izlet Društva Sožitje Mengeš Starši, rejniki in skrbniki, vključeni v medobčinsko Društvo Sožitje iz Mengša, se vsako leto odpravimo na dvodnevni izlet, ki pa je bil letos še pomembnejši, saj smo slavili deseto obletnico naših druženj. Zgodaj zjutraj smo se v soboto, 14. septembra 2013, odpeljali proti Biogradu na moru, kjer nas je že čakala ladjica, ki nas je popeljala na celodnevno križarjenje po Narodnem parku Kornati. Z zanimanjem smo si ogledovali večje in manjše otočke, večino nenaseljenih, ki so vključeni v nacionalni park. Skupaj Kornate predstavlja sto petindvajset otokov, otočkov in morskih podvodnih grebenov v Zadarskem predelu. Ležijo JV od Pašmana, med Dugim otokom in Žirjami, na površini 320 km2. Največji otok med njimi se imenuje Kornat, po katerem je otočje tudi dobilo ime. Najvišji vrh na otoku Kornatu je Veli vrh in je visok dvesto petintrideset metrov. Dan je bil sončen in modrina morja je segala vse do obzorja. Za nekoliko dlje časa smo se ustavili v globokem zalivu Telašcica na otoku Sali, ki sodi med najbolj priljubljena skrivališča navtikov na Jadranu, saj jim ponuja varno zavetišče tudi pred najmočnejšim neurjem. Skalnata obala zaliva je v notranjosti nizka, medtem ko se z zunanje strani spremeni v impozantne klife, ki se na nekaterih mestih vzdigujejo tudi do sto osemdeset metrov. Med zalivom in strmimi klifi stoji posebni dragulj, malo in zelo slano jezero Mir, do katerega smo se sprehodili tudi mi. Nekateri so se ohladili v njem, drugi pa smo lovili sončne žarke in se sprehodili do razglednih točk na znamenitih klifi h, kjer smo občudovali naravo. Čas nam je prijetno mineval ob pogovorih in druženju. Po okusnem kosilu na barki smo se vrnili na kopno in preživeli večer ob poslušanju dalmatinske glasbe in plesu. Naslednji dan smo obiskali slapove Krke v Narodnem parku Krka. Vstopili smo v Skradinu in se z ladjico odpeljali v park. ' JjfcVfir", j * V"* ■ jJCfc i " "" * [« riMin» Izletniki so si ogledali Narodni park Kornati in Narodni park Krka Ogledali smo si mline, ki so razstavljeni kot spomeniki kmečkega stavbarstva in gospodarske preteklosti. V obnovljenih mlinih prikazujejo mletje žita, tkanje, kovanje in podobno. Počasi smo se vzpenjali navzgor po poti, ki se vije ob jezerih in mostičkih, speljanih preko barier iz lehnjaka, ki je ustvaril enega najlepših vzorcev slapov na Krki. Najvišja slapova sta Manojlovački slap v treh skokih z višino petinosemdeset metrov in Skradinski Buk z višino oseminštirideset metrov. Po sprehodu in uživanju v naravi smo v pozno popoldanskih urah krenili nazaj proti domu. Na izletu smo se imeli lepo. Poleg ogledov zanimivosti smo si vzeli čas tudi za druženje in medsebojno izmenjavo izkušenj. Besedilo in foto: Metka Mestek in dr. Tatjana Novak Mladi loški gasilci v slovenskem vrhu Urban Ručigaj, Matej Cimerman, Lucijan Štempelj in Kaja Ručigaj so tisti mladi gasilci PGD Loka, ki so pod mentorskim vodstvom Tadeje Lukan, Saša Jenčiča, Domna Pirnata in Roberta Ručigaja v septembru na dveh državnih tekmovanjih dosegli dva izjemna uspeha. Sredi meseca so na tekmovanju v orientaciji pri Sv. Juriju ob Ščavnici pionirji Urban, Matej in Lucijan dosegli 3. mesto in osvojili prelep pokal za zbijanje tarče z vedrovko, izdelavo vozlov, prenos vode in poznavanje topografskih znakov med 2000 m dolgim orientacijskim tekom, kar še malo ni bilo lahko niti preprosto. Prav tako odlično so se odrezali v zadnjih dneh septembra v Črnomlju starejši učenci, tokrat na dvodnevnem državnem srečanju društev Mladi gasilec, na katerem so poleg PGD Loka zastopali tudi OŠ Mengeš. Kaja, Urban in Matej so tam dosegli vroče 3. mesto: v petek so pokazali in dokazali svoje znanje v teoretičnem delu - poznavanju kraja organizatorja tekmovanja, gasilski preventivi in prvi pomoči, v soboto pa so vse skupaj z odliko potrdili še v praktičnem delu - gašenje požara, vezanje vozlov, zbijanje tarče in dajanje prve pomoči. Izkazali so se kot veliki poznavalci gasilskih veščin. Uspeti na državnem prvenstvu med mnogimi ekipami iz vse Slovenije ni mačji kašelj, zato vse čestitke njim in mentorjem. Besedilo in foto: Jože Brojan Na dvodnevnem državnem srečanju društev Mladi gasilec so dosegli odlično 3. Mesto MENGEŠKI UTRIP Jesenska potepanja stanovalcev Doma počitka Mengeš Letošnji september je bil radodaren s toplimi sončnimi dnevi, kar smo v Domu počitka Mengeš izkoristili za dva prijetna izleta stanovalcev. Prvi septembrski petek smo stanovalce Doma v Mengšu in enote v Trzinu odpeljali na Pokljuko. Nadejali smo se sonca, ki pa smo ga dočakali šele na poti domov. Kljub nekoliko meglenemu vremenu smo pod vodstvom vodiča čas do kosila izkoristili za kratek sprehod in ogled treninga slovenskih biatloncev, ki so se pripravljali na bližnje državno prvenstvo v letnem biatlonu. Tisti, ki bi jim bila hoja prenaporna, pa so medtem posedeli na terasi lepo urejenega hotela Center, v katerem smo bili ob 12. uri deležni okusnega kosila. Prijetno druženje so popestrili tudi štirje uspešni bia-tlonci, ki so se odzvali naši prošnji po skupnem fotografiranju. Obljubili smo jim, da bomo stiskali pesti zanje na tekmah. Po dobri sladici in kavici smo se poslovili od ustrežljivega strežnega osebja hotela in se srečno vrnili v Dom. V torek, 24. septembra, na god Antona Martina Slomška, pa smo se podali na vedno priljubljeno pot, kar je potrdil nabito poln avtobus. Izleta se je udeležila tudi direktorica Doma, Ire - na Gričar. V čudovitem sončnem vremenu smo se najprej odpeljali na Brezje, kjer smo se udeležili svete maše in posedeli pred znano Marijino podobo. Sledilo je skupno fotografiranje pred baziliko, nato pa smo se odpravili proti Bledu. Toplo vreme je omogočilo, da smo dobro uro uživali ob pogledu na jezero in hribe, ob tem pa si privoščili znamenito kremno rezino in kavo. Čas je hitro minil in že je sledil povratek v Mengeš in Trzin. Hladnejše jesensko-zimske dni si bomo v Domu popestrili z raznimi prireditvami in delavnicami, za prihodnjo pomlad pa že načrtujemo in se veselimo več krajših in daljših izletov po naši prelepi Sloveniji. Besedilo: Katarina Pezdirc Foto: Andreja Gogala Razstava razpel Umetnost se izkazuje na najrazličnejše načine. Tako smo imeli v septembrskih dneh v Domu svete Katarine možnost opazovati razstavo razpel umetnika Mihe Celarca. Gre za unikatne korpuse, izdelane iz enega kosa lesa, ki jih umetnik najde na svojih potepanjih po gorah. Rogovile, iz katerih so izdelani korpusi, se pustijo oblikovati po umetnikovi zamisli. Na ta način dobivamo korpuse različnih oblik in velikosti. Unikatna razpela so izdelana iz enega kosa lesa Odprte razstave je popestril kulturni program. Umetnikova žena Vida Celarec je izbrala pesmi posebej za to priložnost in nam pričarala kulturno bogat popoldan. Vsem zbranim je bila še posebno všeč njega avtorska skladba, za katero je napisala glasbo in besedilo. Želimo si še veliko tako prijetnih druženj. Besedilo: Klemen Jerinc Foto: Miha Celarec Donacija kombija za invalide Medobčinsko društvo invalidov združuje invalide iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. Med njimi je približno tisoč tristo delovnih invalidov. Poleg zdravstvenih težav, nizkih pokojnin oz. invalidnin je prav nemobilnost in s tem povezana osamljenost njihova največja težava. Zbrali so 22.257 EUR za nakup specializiranega kombija za prevoz invalidov Na društvu si prizadevajo, da bi svojim članom kar najbolj olajšali življenjske stiske, jim pomagali na različne načine, pa tudi, da bi jih kar najbolj vključili v družabno življenje in povezali z drugimi invalidi in prijatelji, ki jim zdaj niso tako dosegljivi. Prav zato so si že vrsto let močno želeli, da bi dobili prevozno sredstvo, s katerim bi lahko invalide prevažali na srečanja, zdravljenja in podobno. Njihovi želji so prisluhnili člani Rotary kluba Domžale, ki so si ob 15-letnici svoje organizacije zadali nalogo, da bodo željo invalidov izpolnili in jim zagotovili nakup potrebnega vozila. Zbiranje denarja za vozilo je bila doslej največja tovrstna akcija kluba. Ob pomoči številnih donatorjev, vodstva Rotary klubov Slovenije in občin, na območju katerih deluje Medobčinsko društvo invalidov, jim je uspelo zbrati potrebnih 22.257 evrov za nakup specializiranega kombija za prevoz invalidov. Ob tem jih je kar s 10.000 ameriškimi dolarji podprl tudi Rotary klub San Jose iz Kalifornije v ZDA, za kar je preko svojih srečanj v Kaliforniji zaslužna Ana Lukner, ustanoviteljica sklada Anina zvezdica. Domžalski invalidi so ključe novega kombija prejeli v soboto, 28. septembra, na tradicionalnem, že 38. prazniku invalidov iz občin z območja nekdanje občine Domžale. Ključe vozila je predsednici MDI Vidi Perne izročil Joshua Burroughs, predstavnik Rotay kluba San Jose, ob prisotnosti in nagovorih Janka Gedriha, predsednika Rotary kluba Domžale, Edija Stropnika, guvernerja Rotary distrikta 1912 Slovenija, in Ane Lukner, ustanoviteljice sklada Anina zvezdica. Na srečanju v dvorani Komunalnega centra Domžale se je zbralo več kot sedemsto invalidov s spremljevalci in prijatelji ter gosti. V kulturnem programu, ki sta ga povezovala Ana Zupan in Nejc Lisjak, so nastopili domžalska godba, pevki Tanja Žagar in Brigita Vrhovnik Dorič ter citrarka Tanja Zajc. Predsednica Medobčinskega društva invalidov Vida Perne, ki se je ganjena zahvalila predstavnikom donatorjev in še zlasti rotarijcem, je v svojem govoru tudi opozorila, kako pomembno je, da ne pozabimo invalidov in jim tudi z drobnimi pozornostmi in druženji olajšamo njihovo vsakdanjost. Še zlasti v sedanjih težkih gospodarskih razmerah pa bo novi kombi res dobrodošel pripomoček za vse invalide, ki si drugačnih prevozov ne morejo privoščiti. Besedilo in foto: Janko Velkavrh Mladin'c in Mihaelov sejem AIA - Mladinski center Mengeš se je v soboto, 21. septembra, predstavil na Mihaelovem sejmu. Dogajanje na ploščadi je bilo veselo. Gospod Matjaž Repnik je predstavil AIO - Mladinski center Mengeš ter vse mlade povabil k številnim dejavnostim, ki se dogajajo v Mladinc'u, prav tako pa jih je povabil tudi na našo stojnico, na kateri se ni nič prodajalo, pač pa so potekale kreativne delavnice pod vodstvom prostovoljke, umetnice Vilme Kobilšek in prostovoljke Nataše Špruk. Mladi so si lahko izdelali čisto svoj unikaten magnet. Predstavila se je tudi plesna skupina Hip hop AIA, ki nas je tako kot vedno navdušila z odličnim nastopom. Besedilo in foto: Blanka Tomšič Plesna skupina Hip hop AIA je nastopila na prireditvi MENGESKI UTRIP Tabor v Doljnem kotu Počitnic je konec, šola je že v polnem zamahu, taborniki pa smo pričeli z letošnjimi sestanki. Preden pa popolnoma stopimo v deževno jesen, poglejmo kaj smo taborniki počeli v preteklih mesecih. Propagandni tabor je potekal od 13. do 15. septembra Meseca julija smo se taborniki odpravili na poletni tabor, ki se je dogajal od 20. do 27. julija. To je bil vrhunec taborniškega leta. Letos je tabor potekal od v Doljnem kotu pri Žužemberku. Tabora se je udeležilo trideset otrok, v sredo pa se nam je priključilo še šest najmlajših članov - murnov. Tabor smo pričeli s kratkim pohodom in se zvečer ustavili na primernem mestu za bivak. Vsak vod je, skupaj z vodnikom, skuhal čisto pravi taborniški golaž, pripravili smo si tudi bivak in se utrujeni in polni pričakovanj odpravili spat. Naslednji dan smo se odpravili proti taboru, kjer se je začel čisto pravi tabor, z dvigom zastave in predstavitvijo taborniških objektov in pravil. Popoldan smo si krajšali s skokom v Krko in vodnih igrah, popoldan pa smo zakurili taborniško pagodo. V prihodnjih dneh smo se zabavali na različne načine; dopoldneve smo ponavadi preživeli v vodnih kotičkih, kjer smo se učili taborniških stvari, kot so vozli, vezave, prva pomoč, ognje, spoznavali smo rastline in delali kanuje, popoldan pa smo se merili v športnih in vodnih igrah in vozili kanuje. Imeli smo tudi vodni tobogan, blatno kopel, na indijanski dan smo postavili totem in izdelali dreamcatcherje, dan pa pričeli s pozdravom soncu. Ob večerih smo se igrali nočne igre (pihanje sveče, iskanje ranjenca, kraja zastave) ali pa priredili čisto pravo oddajo Tabornik zmore. Na koncu tedna smo imeli tudi poroke in slavnostni krst, kjer smo v svoje vrste sprejeli vse, ki so se tabora udeležili prvič. Sedem dni je kar prehitro minilo in hitro je prišla sobota, ko so v tabor po otroke prišli starši. Skupaj smo še zadnjič zapeli himno, spustili zastavo, razdelili nagrade za tiste, najbolj pridne, in si obljubili, da se prihodnje letos zopet vidimo, najverjetneje v Bohinju. Na tem mestu bi se rada zahvalila vodnikom, za odlično izpeljan program in super teden, ki so ga pričarali otrokom, vsem sponzorjem, ki so pomagali pri izpeljavi programa, otrokom za ubogljivost in sodelovanje in staršem otrok, ker nam zaupajo. Uspel propagandni tabor Po dobrem mesecu smo priredili še drugi tabor, tokrat pred šolo, za vse tiste, ki še niso vedeli, kako pravi tabor zgleda. Ta -bor je potekal od do, udeležilo pa se ga je dvaindvajset otrok. Na propagandnem taboru smo otrokom pokazali, kaj počnemo pri tabornikih, program pa je obsegal skrajšano različico programa iz tabora. Skupaj s taborom je potekal tudi vpis in veseli smo, da se vas je letos k tabornikom vpisalo še več kot lani. Več kot veseli nas dejstvo, da imamo vsako leto več članov, ker je to potrditev, da delamo dobro in upamo, da se nam morda pridruži še kdo, saj še ni prepozno. Če se želiš vpisati tudi ti, pokliči na tel.: 031/655-449 (Urška) za več informacij. Besedilo in foto: Urša Prvič v vrtec Kadar gre otrok prvič v vrtec, je to nov korak v njegovem življenju ter obenem zelo velika sprememba za vso družino, sploh če je otrok star šele eno ali dve leti. Za otroka je vrtec popolnoma nov svet, v katerega se mora vključiti, ga spoznati in postopoma tudi postati del njega. S tem projektom se ukvarjamo starši in vzgojiteljice iz skupine Bibe iz vrtca Sonček. Pa poglejte, kako nam s skupnimi močmi to uspeva ... Besedilo in foto: dipl. vzg. Terezija Steiner Druga obletnica šole zdravja v Mengšu Septembra je minilo dve leti, odkar se je pričela Šola zdravja v Mengšu. To je jutranja telovadba, ki ne glede na vreme, poteka na prostem. Telovadimo pred Oranžerijo, po metodi ruskega zdravnika Grishyna. Razgibamo si vse sklepe od dlani do stopal. Vaje največkrat vodi naša najbolj izkušena članica Ljuba Sitar, včasih pa na pomoč priskoči tudi Jožica Hamberger. Namen Šole zdravja pa ni samo telovadba, ampak tudi izobraževanje, kultura in druženje. Imamo strokovna predavanja, srečanja v Piranu in na Ptuju, druženje pri sotovarišicah, delovne akcije in še marsikaj drugega. 27. septembra smo praznovali drugo obletnico našega delovanja. Na ta dogodek smo se temeljito pripravili. Izvolili smo pripravljalni odbor, Jožico, Nuško in Ljubo, ki so vodile priprave. Povabili smo člane okoliških skupin, dr. Grishyna in našega župana ter vse Mengšane. Po uvodnem govoru in predstavitvi naše skupine, ki šteje že šestdeset članov, smo izvedli kratek kulturni program s petjem in harmoniko. Harmonikarju se najlepše zahvaljujemo. Skupno telovadbo je vodil dr. Grishyn. Pozdravil nas je tudi župan z nasvetom, da je bolje pol ure telovadbe na dan kot dve uri pri zdravniku. Nato je sledila pogostitev, ki so jo pripravile naše članice. Pripravljena je bila res s srcem, tako da se je ne bi sramovali niti poklicni gostinci ali slaščičarji. Nekateri člani drugih skupin so si nato pod strokovnim vodstvom upokojenega mengeškega župnika g. Babiča ogledali cerkev Sv. Mihaela, za kar se gospodu Babiču lepo zahvaljujemo. Malce nam je ponagajala vremenska napoved, ki je obetala dež, vendar je kljub temu prišlo kar nekaj ljudi, ki cenijo jutranjo telovadbo. Vsem, ki so pomagali izvesti našo obletnico in vsem, ki ste prišli, se zahvaljujemo. Besedilo in foto: Jana Vrhovnik Častniki in podčastniki na sejmu oborožitve Partner 2013 v Beogradu Na povabilo ljubljanskih kolegov smo se častniki OZSČ Domžale udeležili tridnevne strokovne ekskurzije v Beograd. Prvi dan nas je sprejel veleposlanik RS, Franc But. Sprejem je potekal v prijaznem okolju rezidence ob prigrizku in pijači. Veleposlanik nam je predstavil glavne naloge in aktivnosti veleposlaništva, izmenjali pa smo tudi aktualno dogajanje tako v Srbiji in pri nas. Drugi del dneva smo izkoristili za panoramski ogled Beograda, večerjo pa smo imeli v poznani četrti Skadarlije. Drugi dan je bil namenjen ogledu muzeja vojnega letalstva, kjer smo se seznanili s prvimi letalskimi poskusi z našim Edvardom Rusijanom, do letal iz prve in druge svetovne vojne, pa vse do najnovejšega Na-tovega napada. Kustusa muzeja sta odlično dopolnila naša udeleženca iz Ljubljane, ki sta v Slovenski vojski opravljala pomembne naloge protiletalske obrambe, tako je bil ogled še toliko bolj zanimiv. Preostanek dneva smo izkoristili za obisk Hiše cvetja na Dedinju in Kalemegdana z ogledom vojaškega muzeja. Dan smo zaključili z večerjo v restavraciji na splavu na obali reke Save. Zadnji dan je bil namenjen ogledu sejma vojaške opreme in oborožitve Partner 2013. Seznanili smo se z novostmi pri oborožitvi srbske proizvodnje, nekaj pa tudi od drugih proizvajalcev. Na sejmu je bilo veliko obiskovalcev drugih armad, predvsem iz sveta bivših neuvrščenih držav, s katerimi še ve - dno dobro sodelujejo. Na sejmu je bil prisoten tudi slovenski ponudnik za simulacije za obrambne zadeve in računalniško podporo poveljevanju. Vse dneve smo izkoristili za nova znanja na vojaškem področju ter za prijetna druženja in sklepanja novih poznanstev. Besedilo in foto: Bine Kladnik , -- ■ A Aktivna participacija mladih in prenova Mladinskega centra Mengeš V Mladinskem centru Mengeš se odvija zanimiv projekt, v katerem sodelujejo mladi od idejne zasnove, načrtovanja, zbiranja materiala pa do same realizacije. Skupina mladih in mladih po srcu komaj čaka vikende, ko se ob skupnem druženju, v obliki ustvarjalnih delavnic, prostor spreminja in dobiva novo podobo. Ideja je dobila svoj začetek pod vodstvom vodje Mladinskega centra, Blanke Tomšič, ko sta s prostovoljko Vilmo Kobilšek, arhitektko in umetnico, pripravili nagradni natečaj za izbor najboljše ideje za prenovo Mladinskega centra. Komisija je izbrala idejo mlade absolventke arhitekture Sare Uadovinac, ki sedaj vodi tudi realizacijo. Poleg ideje o prenovi prostora je Sara komisijo navdušila z idejo o uresničitvi projekta, ki temelji na aktivni participaciji mladih in sodelovanju vseh interesnih skupin. Čudovito pri tem je, da mladi sami soustvarjajo prostor, ki bo namenjen njim, v projektu pa lahko dobijo tudi veliko uporabnih znanj in mogoče ugotovijo, kje se skriva njihov skriti talent. Seveda pa je pomembno tudi prijetno druženje v sproščenem delovnem okolju. Izredno dobro so se odzvali tudi donatorji in tako bo prostor dobil novo podobo brez vnaprej zagotovljenih denarnih sredstev. Prva delavnica, s katero smo začeli, je bila beljenje sten in barvanje radiatorjev, sedaj poteka reciklažna izdelava delovnega kotička in lesenih stolov, sledili pa bodo še stencil (šablonski vzorci) delavnice, gradnja odra ter ureditev predsobe. Več o projektu si oglejte na blogu in v kratkem timelapse videu na facebookovi strani. Besedilo in foto: Ulanka Tomšič Ustvarjajo po svoji podobi in željah M* Mladi pri prenovi dobivajo veliko praktičnih znanj Mladi o projektu prenove Nejc Levičnik: »Prenova Mladinskega centra je dobra stvar, saj imamo mladi možnost ustvarjanja prostora zase, brez omejitev. Lepo je, da skupaj prenavljamo naš prostor. Ker sem tudi jaz s prijatelji dostikrat prišel v Mladin'ca, mi ni težko tudi kaj narediti za prihodnost MC.« Maša Žekš: »Ni ga čez prijetno vzdušje med kreativnim delom in tudi učenjem. Ne grizemo! Hišni ljubljenčki dovoljeni. Če nas obiščete kmalu, dobite zastonj navodila in glasbeno željo.« Mengšan oktober 2013 Sanja Tomšič: »Biti del tega tima prenove je enkraten občutek, saj dandanes redko vidiš, da se toliko ljudi zbere izključno iz enega razloga - prostovoljstvo, prostovoljno nekaj ustvariti. Ob tej priložnosti sem se veliko naučila, kako lahko skoraj iz nič veliko narediš, o sponzorstvu, o »brain stormingu« oziroma dopolnjevanju različnih idej. To je izkušnja, ki bi jo moral vsak človek vsaj enkrat doživeti.« Matej Polenšek: »Za projekt sem izvedel od Sare, ki me je prosila za pomoč pri zbiranju materiala. Navdušen sem bil nad idejo prenove, zato sem se odločil, da se udeležim prve delavnice in od takrat naprej redko kakšno izpustim. To je super preživljanje prostega časa v dobri družbi. Narava dela spodbuja ogromno kreativnih idej, ker do mnogih rešitev pridemo s sodelovanjem in prilagajanjem načrta na mestu samem. Lepo je opazovati transformacijo prostora in vedeti, da vsak doda svoj delček h končnemu rezultatu. Vsekakor se podobnih projektov veselim tudi v prihodnosti.« Tanja Logar: »Pri obnovi Mladin'ca mi je všeč, da je tako idejna zasnova kot tudi izvedba v rokah mladih. Projekt je dokaz, da se da z dobro idejo in voljo prostovoljcev narediti ogromno praktično iz nič, prenova namreč poteka ob minimalnih sredstvih iz rabljenega pohištva in materialov. Vsak je lahko prispeval tudi svoje ideje, tako da smo skupaj ustvarili domiselno celoto, aktivna participacija pa je mladim hkrati omogočila, da bo prostor, kjer bodo preživljali svoj prosti čas, res »njihov«. Nina Savič: »Projektu sem se priključila kot študentka arhitekture in skoraj sokrajanka (doma sem na Rodici). Super je uresničevati idejo na licu mesta in iskati prave odgovore z vsemi udeleženci prenove in tudi naključnimi obiskovalci. Arhitektura se iz računalniških programov preseli med ljudi, odnose, usklajevanja, napake, in postane veliko bolj življenjska, do novega prostora pa vsi čutimo večjo pripadnost. Verjamem, da podoben projekt potrebujejo še druga večja in manjša mesta!« Sara Petrovčič in Kaja Tomšič: »Všeč nama je bilo, ker prispevaš svoje delo k nekemu večjemu projektu in si hkrati v dobri in zagnani družbi, zaradi česar je motivacija toliko večja. Prav tako počneš veliko stvari, ki se jih sicer v takem tempu, kot ga živimo, ne bi lotil. Ustvarjaš in hkrati pomagaš realizirati nek projekt.« Peter Zabret: »S sodelovanjem pri prenovi MCM-ja sem spoznal, da imam z drugimi mnogo več skupnega kot zgolj kako vbodno žago in "winkel". Četudi sta kak udarec kladiva ali poteza čopiča včasih zašla iz predvidene poti, je to le še pojačalo smeh, tesno povezan z dobro voljo in zagnanostjo, ki jo sicer redko uzremo ob kaki drugi vsakodnevni dejavnosti. Čeprav smo zbliževali in pritrjevali les z vijaki, smo v resnici zbliževali in lepili nova poznanstva.« Mojca Gašparič: »Super mi je bilo delati s toliko zagnanimi ljudmi in sproti opazovati, kako prostor Mladin'ca dobiva novo in svežo podobo. Utrip, izraz prostora, v katerem sem, sta zame, za moje počutje zelo pomembna. Pomembno mi je tudi to, da prostoru dam nekaj svojega. Zato se mi zdi super za vse tiste fante in punce, ki obiskujejo Mladin'ca, da so pri prenovi v ta prostor vnesli nekaj svojega. Zdaj jim bo drugače preživljati čas tukaj.« Maja Petek Tomšič: »V Mladinskem centru je vsako leto več mladih, ki v njem aktivno in kreativno preživljajo svoj prosti čas. To je prostor, kjer se mladi počutijo varne in sprejete. Le enoličen in zdolgočasen prostor je kazil občutek domačnosti, zato je bil že skrajni čas, da mladinski center zaživi v podobi, ki bo mladim bolj prijazna. In tudi je zaživel ...! Prav je, da so imeli pri tem glavno vlogo (od ideje do realizacije) ravno mladi. Tako so si ob nesebični pomoči številnih sponzorjev ustvarili svoj prostor neskončnih možnosti in priložnosti.« Vilma Kobilšek: »Prostovoljka. Hmm ...! Zakaj pa ne? Izkušnja, ki mi je prišlo nasproti, je nora! Biti v družbi mlajših in starejših mladincev ter vikend za vikendom soustvarjati eno veliko toplo, igrivo »dnevno sobo« mladih, polnih iskrivih inovativnih idej. V projekt sem vključena na več segmentih, med drugim z iskanjem donacij oz. sponzorstev, kar je celo zabavno, če te tako prijetno presenetijo, kot so mene. Smo pri številki petdeset, kar je v teh težkih časih več kot odlično in na tem mestu lahko samo rečem vsem donatorjem iz Mengša in bližnje in daljne okolice: iskrena hvala, da ste omogočili realizacijo tega projekta za mlade! To je potrditev misli, da na mladih svet stoji. Jaz uživam, 'mam se fajn, poskusi še ti.« Bogo Ropotar: »Kar nam v teh časih velikokrat manjka, sem opazil v mladinskem centru. Tu pozitivna energija združuje mlade in starejše. In kaj je lepšega za nas in družbo, ko vidiš in občutiš njihovo energijo. S tem pa dokazujejo, da vsi mladi le ne posedajo po parkih in lokalih, ampak s pomočjo dobre vodje zelo koristno izrabljajo svoj čas.« M Katarina Stražar, udeleženka devetega Euro Mini Champs tekmovanja v namiznem tenisu Od 22. do 25. avgusta je v Schiltigheimu v Franciji (v bližini Strasbourga) že deveto leto zapored potekalo zanimivo tekmovanje v namiznem tenisu za mlajše kategorije, poimenovano tudi kot »neuradno« evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za najmlajše kategorije. dvajset otrok in njihovih staršev. V starostni kategoriji, v kateri je tekmovala Katarina Stražar, je nastopilo šestinšestdeset deklet (U-13, deklice letnik 2001). Katarina se je odlično borila; na prvi in drugi stopnji tekmovanja je dosegla zmagi, na tretji eno zmago in en poraz ter se tako uvrstila med dvaintrideset najboljših v Evropi. Za napredovanje med šestnajst najboljših je sicer izgubila proti tekmovalki s Švedske, v razigravanju za končna mesta pa je dosegla tri zmage ter dva poraza in na koncu osvojila 23. mesto v Evropi. To je do sedaj najboljša uvrstitev slovenskih deklet v tej starostni kategoriji. Katarina Stražar se tako že prebija v reprezentanco slovenskih kadetinj in stopa po stopinjah dve leti starejše Ane To-fant, ki je od 13. do 15. septembra nastopila na mednarodnem tekmovanju za mlade v Varaždinu. Besedilo: MLAJ Foto: David Orešnik Mlada slovenska reprezentantka Katarina Stražar Na turnirju je sodelovalo tristo dvajset mladih iz devetintride-setih evropskih držav. Naša Katarina Stražar se je tekmovanja udeležila na podlagi odličnih rezultatov, ki jih je dosegla v pretekli sezoni (bila je najboljša v Sloveniji v svoji starostni kategoriji), zato jo je slovenski selektor Jože Urh tudi letos vpoklical v slovensko reprezentanco, ki je branila naše barve na tem tekmovanju v Franciji. Poleg Katarine je Slovenijo zastopalo še pet tekmovalk in štirje tekmovalci ter dva trenerja. David Orešnik, trener v NTS Mengeš, pa je bil izbran tudi za vodjo tega potovanja, ki se ga je skupno udeležilo kar petin- Vpis v šahovsko šolo Šahovska sekcija Loka pri Mengšu vabi k vpisu v malo družinsko šahovsko šolo, ki bo ob sobotah ob 10. uri. Ob ponedeljkih bodo osnovnošolci osvajali nova šahovska znanja. Ostali člani bodo igrali ob torkih, vsak drugi torek v mesecu bomo imeli tudi mini turnir. Besedilo in foto: Marjan Ocepek in Simona P. Jenko Šah radi igrajo tudi otroci Napoved: Turnir: 4. MEMORIAL ALOJZIJA JAGODICA 2013 Datum tekmovanja: 20.10. 2013, ob 9. uri. Turnir: 4. MEMORIAL BRANKA HRIBARJA 2013 Datum tekmovanja: 24.11.2013, ob 9. uri. Turnirja se bosta odvijala v Okrepčevalnici Tavčar, Trzinska c. 9, Loka pri Mengšu. Sodil bo domači sodnik Andrej Kmetič. Mengšan ^ oktober 2013 Začenjajo se tekmovanja v prvi slovenski namiznoteniški ligi Ekipa NTS Mengeš po doseženem lanskem osmem mestu v prvi slovenski namiznoteniški ligi (1. SNTL) letos naskakuje boljšo uvrstitev. Jedro ekipe sestavljajo David Orešnik, Andraž Avbelj in Klemen Jazbič, ki se jim je pridružil tudi mladi Nejc Erjavec. Ekipo tudi letos vodi izkušeni trener Gregor Gostiša. Na tekmovanjih v prvi SNTL, ki potekajo v telovadnici ŠD Partizan Mengeš, sodijo tudi sodniki NTS Mengeš, ki jih za tekmovanja v prvi ligi pripravlja in delegira predsednik sodniške organizacije NTS Mengeš Janez Stibrič, skupaj s predsednikom namiznoteniške sekcije Dušanom Osolinom ter predsednikom ŠD Jožetom Mlakarjem. Tako je vedno zagotovljeno kvalitetno sojenje. Odigrani so bili že štirje krogi. V prvem krogu so gostovali v Novem mestu, proti ekipi NTK Krka so izgubili z rezultatom 2 : 5. V drugem krogu so na gostovanju zmagali proti NTK Ptuj z rezultatom 5 : 0. Tretjo tekmo so proti NTK Tempo iz Velenja v Velenju izgubili z rezultatom 0 : 5, čeprav se je večina dvobojev končala tesno v petih setih. V soboto, 28. septembra, pa je bila v telovadnici ŠD Partizan Mengeš tek- ma 4. kroga med domačimi in ekipo Letrika iz Nove Gorice. Kot je zapisal urednik spletne strani NT Svet, je bila to tekma dneva. Po vodstvu gostov z rezultatom 4 : 1 so domači igralci pripravili fantastičen preobrat in zmagali z rezultatom 5 : 4. David Orešnik in Andraž Avbelj sta prepričljivo premagala tretjega igralca gostov Davorja Pejakiča. Odločilna pa sta bila 7. in 8. dvoboj. Klemen Jazbič je proti Ludviku Peršolji, državnemu reprezentantu, zaostajal z 0 : 2, nato pa dokaj zanesljivo zmagal naslednje dvoboje in na koncu slavil z rezultatom 3 : 2. David Orešnik je proti Janezu Petrovčiču odločilni 4. in 5. dvoboj dobil na razliko 14 : 12 in 12 : 10 in dvoboj izenačil na 4 : 4. Andraž Avbelj je v zadnjem dvoboju gladko premagal Pejačiča. Ekipa Mengša je tako osvojila štiri točke in zaseda 6. mesto po štirih odigranih tekmah. Naslednjo tekmo bodo odigrali v Puconcih ob odprtju nove športne dvorane, 12. oktobra, ob 16. uri. Informacije in rezultate namiznoteniških tekmovanj si lahko ogledate tudi na spletni strani NTS Mengeš ali pa na prenovljeni spletni strani Namiznoteniške zveze Slovenije ter na spletni strani NT Svet. Besedilo in foto: Jože Mlakar Prvi odprti turnir MRNTZ Ljubljana V nedeljo, 15. septembra, je bil v Logatcu prvi odprti turnir MRNTZ, na katerem je nastopilo sto šest tekmovalcev iz šestnajstih klubov ljubljanske regije. Na turnirju je nastopilo kar osemindvajset tekmovalk in tekmovalcev NTS Mengeš. 20. oktobra bo drugi Odprti turnir MRNTZ organizirala NTS Mengeš. Tekmovanje bo v športni dvorani v Komendi, od 10. ure dalje. Vabljeni na ogled. Besedilo in foto: Jože Mlakar Nika, Tara in Vita Kobetič na stopničkah Rezultati: Učenci 2.-3. razred: Jan Šobar 2. mesto, 4.-5. razred: Matej Kržišnik 3. mesto. Učenke 4.-5. razred: Eva Šobar 1. mesto, Gaja Kobetič 2. mesto. Učenci 4.-5. razred: Tilen Šalja 3. mesto. Učenke 6.-7. razred: Medalje so si razdelile kar v družinskem krogu sestre Kobetič, Nika je osvojila 1. mesto, Tara 2. mesto, Vita 3. mesto. Učenci 8.-9. razred: Nejc Erjavec 1. mesto, Tim Pavli in Aljaž Frelih 3.-4. mesto. Katarina Stražar je suvereno zmagala med učenkami 8.-9. razred. B Sport MatjažPungertarpremagal svetovno skakalno elito Smučarske skakalnice v poletnih mesecih niso ravno pričakovano prizorišče za merjenje skakalnih moči, a kljub temu že vrsto let svetovni pokal v smučarskih skokih (Grand-Prix) poteka tudi v poletnih mesecih. Iz Smučarsko skakalnega kluba Mengeš se je teh tekmovanj v preteklosti udeleževal naš prvak Rok Benkovič, v zadnjih letih pa ga uspešno nadomešča Vrhpoljčan Matjaž Pungertar. Pungi se je po konstantni rezultatski formi iz zadnje zime zelo uspešno izkazal tudi v poletnem svetovnem pokalu. Na vseh tekmah se je uvrščal med dobitnike točk in blestel kot najboljši slovenski orel, v končnici pa ga je prehitel le »povratnik« Jernej Damjan, ki je prikazal vzpenjajočo formo in nanizal nekaj vrhunskih rezultatov. Da zna poseči po samem vrhu, je opozoril tudi Pungi, saj se je petkrat prebil med najboljšo deseterico. Že na prvi tekmi junija v Hinterzartnu se je s 3. mestom povzpel na zmagovalni podij, septembra pa je v Al-matyju po sedmem mestu prvega tekmovalnega dne drugi dan preskočil vso svetovno elito in se ovenčal s svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Čestitamo! V skupnem seštevku poletnega Grand-Prix-a se je zavihtel na odlično 4. mesto, ki ga je obdržal tudi po zaključku poletnega svetovnega pokala. Odlično vlogo je odigral tudi v ekipnih predstavah, tako v moški kot mešani zasedbi. Upamo, da bo njegova bera pridobljenih izkušenj in rezultatov med svetovno elito zadostna popotnica za naslednjo zimsko-olimpijsko sezono, v kateri mu mora selektor Goran Janus vsekakor prihraniti mesto v reprezentanci. Na zadnjih tekmah svetovnega B-pokala (COC) nas je ponovno razveselil Domžalčan Anže Lanišek-Žaba, ki se po vrhunski, z mladinskim olimpijskim zlatom in srebrom pozlačeni zimi 2011/2012, ponovno vrača med elito. Po 3. in 7. mestu v Lillehamerju (COC), je tudi v Alpskem pokalu s 4. in 1. mestom v nemškem Oberwiesenthalu potrdil, da bo z njim potrebno še pošteno računati. V istem kraju se je svojih prvih točk v Alpskem pokalu s 26. mestom razveselil tudi nordijski kombinatorec Leon Sarc, Aljažu Ogrincu pa tokrat smuči niso stekle po željah. V slovenskem pokalu sta se oba že izkazalain požela bero uvrstitev v samem vrhu, za konstantno uvrščanje med dobitnike točk v Alpskem pokalu pa bo potrebno še nekaj kilometrine. Mlajši tekmovalci s svojim talentom iz prizadevnostjo ne zaostajajo za »starejšimi«. V slovenskem pokalu blestita predvsem devetletni Taj Ekart, ki »pozna le rezultate« na zmagovalnih stopničkah, enajstletni Jure Močnik pa mu sledi s stalnim uvrščanjem med peterico. Zanimiv bo tudi razplet v mednarodnem tekmovanju Alpe Adria, kjer se oba potegujeta za stopničke v skupni razvrstitvi. Do konca meseca oktobra, ko se zaključi poletna tekmovalna sezona, nas čakajo še tekme državnega prvenstva v vseh starostnih kategorijah, kjer neskromno pričakujemo nekaj vrhunskih dosežkov naših varovancev. V mengeškem klubu neumorno iščemo in brusimo tudi nove skakalne bisere. Pod skakalnicami v Mengšu v letnem času ni nikoli dolgčas, saj nam skakalnice s keramično smučino in plastično kritino omogočajo nemoteno in neprekinjeno delo. Z vztrajnim delom nam uspeva od »športov in zabave« kjer štejejo »hitri prsti in tipkovnice«, privabljati nove navdušene mladce in mladenke v zeleni gaj skakalnic. Skozi sproščeno in prijateljsko vzdušje med otroci ter ob naklonjenosti in podpori prizadevnih staršev jih popeljemo v svet smučarskih skokov. Spremljanje njihovega napredka in navdušenja nad skoki nam daje elan za nove cilje. Z izvedbo tekem v Zalokah v zadnjem času očitno nimamo sreče. Zaradi napake v tekmovalnem koledarju smo morali tekmovanje s predvidenega 28. septembra prestaviti za en dan, obilno jesensko deževje pa jo je »odplaknilo« do nadaljnjega. Predvidoma bo izvedena med tednom (sreda) pod reflektorji, točen datum pa bo objavljen na naši spletni strani www.ska-kalni-klub-menges.s5.net. Besedilo: M. S. Foto: Berkutschi-internet Košarkarska mrzlica je zajela tudi Mengeš Košarkarska vročica evropskega prvenstva je zajela tudi AIA - Mladinski center Mengeš, saj smo 21. septembra v telovadnici Športnega društva Partizan organizirali že drugi turnir trojk. Prijavilo se je osem ekip vseh starostnih skupin, ki so bili razdeljene v dve predtekmovalni skupini. Če so bile prve tekme za najmlajše edinstvena priložnost, da zaigrajo proti precej višjim igralcem, za starejše pa ogrevanje, so se boji razplamteli v nadaljevanju, ko sta se v polfinalih pomerili prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine. Vrhunec pa je bil vsekakor finale med ekipama drugouvrščenih »Za vedno mlad«, v postavi Uroš Vučko, Alan Sadivkovič, Žiga Petrič, in prvouvrščenih »Precipite-volisime--volmente«, v postavi Filip Stepišnik, Peter Remic, Rok Luzar in Anže Ves, ki so ga na koncu z rezultatom 15 : 12 dobili slednji. Tekma za 3. mesto je pripadla ekipi »Šmorn«, v postavi Primož Jenko, Domen Ulčar in Luka Torič. V bolj sproščenem vzdušju je minilo tekmovanje v metanju trojk, kjer se je za najbolj natančnega izkazal Uroš Vučko. AIA - Mladinski center Mengeš se za pomoč pri organizaciji zahvaljuje prostovoljcem in donatorjem, brez katerih tega in drugih dogodkov ne bi bilo. Besedilo in foto: Miha Kölner OBVESTILA, OGLASI Župnija Mengeš Vas vabi: 12. 10. 2013 ob 19.00 Srečanje zakonskih jubilantov - v župnijski cerkvi Vabljeni vsi župljani, ki ste poročeni že 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55, 60 ali več let. Po sveti maši bo srečanje v dvorani župnijskega doma. 12. 10. 2013 ob 20.00 Taizejska molitev mladih - v župnijski cerkvi 18. 10. 2013 ob 20.00 Večer molitvenih plesov - v župnijskem domu 19. 10. 2013 ob 15.00 Lovska maša ob začetku lovske sezone - v loški cerkvi 25. 10. 2013 ob 19.45 Prerok - recital Jankota Krištofa - v župnijskem domu 26. 10. 2013 ob 07.00 Župnijsko romanje k Mariji tolažnici v Žetale Odhod avtobusa ob 7.00. Prijavite se lahko v župnišču 26. 10. 2013 ob 16.00 Sv. maša za pokojne gasilce - v loški cerkvi 27. 10. 2013 ob 15.00 Srečanje gibanja Vera in luč - v župnijskem domu 01. 11. 2013 ob 14.00 Vsi sveti - slovesno bogoslužje v župnijski cerkvi in molitev za rajne na pokopališču ob 17.00 Molitev rožnih vencev za rajne - v župnijski cerkvi ob 19.00 Molitev mladih za pokojne mlade - v župnijski cerkvi in na pokopališču 09. 11. 2013 ob 19.00 Taizejska molitev mladih - v župnijski cerkvi Vsak četrtek ob 18.00 Ročna dela - v župnijskem domu Vsak četrtek ob 20.00 Srečanje za študente in mlade v poklicu - v župnišču AKCIJA Karitas: Sveča manj na grob - dar za Karitas Povabljeni ste, da darujete namesto številnih sveč na grob za ljudi v stiski. Nabiralnik bo v cerkvi od 26.10. dalje Več si lahko preberete na spletnem naslovu župnije: www.župnija-mengeš.si SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ vabi na 2. tradicionalni SUHI SLALOM na Mengeški koči, ki se bo odvijal v soboto, 9. novembra 2013, ob 14. uri. Tekmovanje je odličen trening za novo smučarsko sezono. Za udeležbo na startu potrebujete le smučarske palice in dobro obutev. Vabljeni vsi smučarji in borderji, seveda brez smuči in desk. Prireditev bo v vsakem vremenu! NAPOVEDNIK AIA -Mladinski center Mengeš - oktober 2013 Mladinc' je odprt vsak dan od 17.00 do 22.00, razen ob sobotah glede na dogodke. drustvo.aia@gmail.com, T:070-732-070, po 15. uri * Predstavitev AIA- Mladinskega centra Mengeš in kreativne delavnice »Moje mesto« na šolski prireditvi ŽIV ŽAV: v četrtek, 3.10. ob 16.00, na ploščadi pred Osnovno šolo Mengeš (Blanka Tomšič) * Podjetniške delavnice: v torek , 8.10. ob 14.00 Zakonodaja s področja zaposlovanja, 15.10. ob 14.00 Aktualni razpisi za podjetja, 22.10. ob 14.00 E-izvršba, v Mlacinc'u (VEM-Razvojni zavod Litija) * Zabavne, družabne nedelje za mlade: vsako nedeljo, od 17.00 do 22.00, v Mladinc'u (Brane Tomšič) * Projekt prenove Mladinc'a: objava delavnic bo na fb in na naši spletni strani (Sara Badovinac) PLEŠEMO IN USTVARJAMO * HIP HOP starejša skupina, torek in četrtek, od 18.00 do 19.00, vodi Sanja Tomšič, v plesni dvorani (Ex Frema) * HIP HOP mlajša skupina, sreda, od 15.00 do 17.00:, vodi Sanja Tomšič, v plesni dvorani (Ex Frema) * Kiparske delavnice, sreda, od 15.00 do 16.30 za otroke od 5 do 10 let in od 17.00 do 19-00 za mlade od 11 let dalje, v Mladinc'u (Vilma Kobilšek) * Jesenske počitniške ustvarjalne delavnice, od ponedeljka, 28.10. do srede 30.10., od 9.00 do 14.00, v Mladinc'u (Vilma Kobilšek) * DRAMSKA SKUPINA Zorana bo pričela z vajami v novembru, vodi Tjaša Mislej, v prostorih Mladinskega centra. *Četrtek, od 17.00 do 22.00: BREZPLAČNA UČNA POMOČ za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, koordinator učne pomoči Miha Kolner, v prostorih Mladinskega centra. ORGANIZIRAMO *Ob sobotah in nedeljah, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30, oziroma po dogovoru: organiziramo ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIhove prijatelje, izkušeni animatorji bodo poskrbeli za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšič) * Ob sobotah in nedeljah, od 9.00 do 14.00, VARSTVO predšolskih in osnovnošolskih otrok, v Mladinskem centru Mengeš (Sanja Tomšič) ŠPORTNO DRUŠTVO; SAHOVSKA SEKCIJA LOKA PRI MENGŠU- MENGEŠ VABI K VPISU V MALO DRUŽINSKO ŠAHOVSKO ŠOLO, KI BO OB SOBOTAH OB 10.00 URI. OB PONEDELJKIH BODO OSNOVNOŠOLCI OSVAJALI NOVA ŠAHOVSKA ZNANJA. OSTALI ČLANI BODO IGRALI OB TORKIH, VSAK DRUGI TOREK V MESECU BOMO IMELI MINI TURNIR. NAPOVEDNIK: Turnir: 4. MEMORIAL ALOJZIJA JAGODICA 2013 Datum tekmovanja: 20.10.2013 ob 9.00 uri. Turnir: 4. MEMORIAL BRANKA HRIBARJA 2013 Datum tekmovanja: 24.11.2013 ob deveti uri. Turnirja se bosta odvijala v Okrepčevalnici Tavčar, Trzinska c.9, Loka pri Mengšu. Sodil bo domači sodnik Andrej Kmetič. Šahovski pozdrav, Marjan Ocepek (031766402) in Simona P. Jenko (041991969) Dom kulture Kamnik IFöktöber 2013 H www.domkulture.org KULTURA Mengeška godba na Dobenu, v Leku in na Mihaelovem sejmu V mesecu septembru Mengeško godbo že tradicionalno zaznamuje Mihaelov sejem. Toda letos smo imeli poleg rednih vaj pred tem še dva nastopa. ski vikend, torej 22. in 23. septembra. V Mengšu je bilo tedaj še posebej živahno. V soboto smo godbeniki otvorili že 21. Mihaelov sejem. Sejemsko zastavo je tokrat visoko v zrak dvignila naša najmlajša članica, klarinetistka Lara Dolenc. Sej-marjenje z našimi melodijami se je nadaljevalo v nedeljo, ko smo kot vsako leto s cerkvenim pevskim zborom sodelovali pri nedeljski maši pod šotorom, ki se je je tudi letos udeležilo veliko ljudi. Popoldne nas je pot do sejemskega prostora vodila skozi Športni park, kamor smo prikorakali v spremstvu folklornih skupin iz različnih delov Slovenije. Ustavili smo se tudi pri stojnicah TD Mengeš in naših prijateljev iz Fokovcev v Prekmurju, ki so nam postregli z odličnim bogračem ter langašem. Tako smo se dodobra okrepčali pred našim nastopom. Najprej smo v okviru Festivala koračnic zaigrali dve koračnici, ki sta se potegovali za naslov Naj koračnica 2013. To je po izboru strokovne komisije postala skladba Prekratka noč, domačega avtorja Primoža Kosca, ki je tokrat slavil že četrtič. Našemu nekdanjemu kapelniku iskreno čestitamo tudi mengeški godbeniki ter se že veselimo novih koračnic. Po tekmovalnem delu je sledil še enourni koncert, s katerim smo se poslovili od letošnjega sejma. Med našimi nastopi je tudi tokrat nastalo veliko lepih in zanimivih fotografij, ki si jih lahko ogledate na našem Facebook profilu. Besedilo: Maja Keržič Foto: Ana Per Poezija Narobe svet v Deželi narobe Kdo v vaši občini ne pozna otroških zgodb Jožeta Brojana? Skoraj vsako leto izide kakšna nova, ki je pri malih in velikih otrocih vedno dobro sprejeta. Zakaj pa ne! Saj te zgodbe ne pripoveduje mrki učenjak, ampak vedno nasmejani Jože, ki svoje otroške duše ni pokvaril. Zato še vedno raziskuje, tuhta in išče nova presenečenja, v zadnjem času s svojim vnukom Mihom. Kdaj si za majhnega otroka zanimiv? Ko nisi strogi znanstvenik, ampak si upaš stvari obrniti na glavo, ko mladega na-debudneža izzivaš s podobo sveta, ki je obrnjen na glavo. In malček se ti smeje, se ne strinja s teboj in ti oporeka: »Ata, to pa ni res! Ti se motiš!« Takšna je nova kratka poezija Jožeta Brojana. Narobe svet v Deželi narobe je svež, izzivalen in hkrati zelo vsakdanji. Včasih je treba pogledati z druge strani, da resnica zaživi v novih odtenkih. Otroci se ne bodo dolgočasili, ko bodo brali Jožetove verze, ravno nasprotno, zabavali se bodo do te mere, da bo kakšen vzel v roke svinčnik in še sam napisal ali celo narisal kakšen verz. Knjižico lahko dobite pri Založbi Salve d.o.o. v Ljubljani. Besedilo in foto: Branko Balažic XliAS+riralöi: Erina iCovac- Godba med igranjem v tovarni Lek Mengeš Prvega smo izvedli v petek, 6. julija 2013, v tovarni Lek Mengeš - Sandoz. Odzvali smo se na povabilo in z našimi melodijami prisostvovali ter obogatili prevzem novega gasilskega vozila. Tamkajšnja gasilska enota ima namreč velik pomen, tako za tovarno kot tudi za njeno širšo okolico in Mengšane. Naslednji nastop smo izvedli dan pozneje, in sicer na Dobenu. V soboto, 7. septembra, smo zaigrali na tamkajšnji prireditvi Dobenski praznik, ki ga je organiziralo TD Dobeno. V lepem sončnem vremenu smo združili moči skupaj s kamniškimi mažoretkami in izvedli lep ter usklajen nastop. Povsem pa je bil z našo glasbo obarvan predzadnji septembr- TTOŽE T3ROTAN Zwutiri: ftVta* 3uunirt stiÄ SI/ej V DElEU MW>B£ i Sdhft Umetniki, mentorici, vodja Mladinskega centra in vodja Knjižnice Mengeš Razstava mladih umetnikov v Knjižnici Mengeš V sredo, 25. septembra 2013, je bila v Knjižnici Mengeš otvoritev razstave kreativnih izdelkov, ki so rezultat ustvarjalnih delavnic, ki so potekale v AIA - Mladinskem centru Mengeš. Na razstavi se je predstavilo triindvajset mladih ustvarjalcev, starih od šest do štirinajst let, iz Mengša in bližnje in daljne okolice, ki so se prepustili domišljiji in inovativno ustvarjali pod mentorstvom Vilme Kobilšek, arhitektke, kiparke, slikarke in lončarke. V šolskem letu 2012/2013 so potekale različne delavnice, celoletne, zimske in poletne počitniške kiparske ustvarjalne delavnice. Lepo je bilo ustvarjati v družbi zelo zanimivih in ustvarjalnih otrok ter mladostnikov. Ustvarjali so po opazovanju, po spominu, po motivu. Ustvarjali so stvari, ki jih še ni bilo, in si rekli: »Zakaj pa ne!« Predstavljena so dela, modelirana v glini, kot so glava, posode, torta, grad, hiša, reliefi, različne živali, objekti iz egipčanskega sveta, piramida, sarkofag, vse to in še kaj. Vlite roke iz mavca, lesena domišljijska figura in razne kompozicije, grajene iz odsluženih materialov, robot, igrišče za hokej, grad, soba, hiša z vrtom, vila čira čara. Tako so odpa- dnim materialom dodali dodano vrednost, inovativen izgled in pomen. Dipl. univ. psihologinja Tina Hozjan pravi, da je ustvarjalnost mladih potrebno spodbujati. Vedeti je potrebno, da se bodo mladi ustvarjalno izražali vedno, kadar jim je dana svoboda, da so to, kar so, da vidijo na svoj način, da razumejo, mislijo s svojo logiko, z drugimi besedami, da imajo pravico do svojega individualnega izražanja in ustvarjanja. Vse to pri svojem delu upošteva tudi mentorica Vilma Kobilšek. V oktobru spet pričenjamo s kiparskimi delavnicami, ki bodo potekale vsako sredo v Mladinskem centru, zato vljudno vabimo mlade, da se nam pridružijo. Vabljeni pa tudi na ogled razstave v Knjižnico Mengeš, ki bo na ogled ves mesec oktober. Besedilo in foto: Vilma Kobilšek in Blanka Tomšič Nastop Davida Pečenka Na razstavi se je predstavilo triindvajset mladih ustvarjalcev, starih od šest do štirinajst let KULTURA Odprtje razstave likovnih del Helene Testen in Irene Gorenc V predverju Kulturnega doma Mengeš je bila 19. septembra 2013 odprta razstava Helene Testen in Irene Gorenc. Obe slikarki se prvič predstavljata s samostojno likovno razstavo. Že nekaj let se razstav udeležujeta v skupinskih projektih Likovnega društva Mengeš in društvene razstave popestrujeta s svojima različnima pristopoma slikanja. Obe sta prejeli tudi nekaj priznanj na tekmovalnih razstavah medkrajevnega in državnega pomena. Razstavo si bo možno ogledati vsak delovnik od 18. do 20. ure, do 17. oktobra 2013. Predstavitev slikark povzemam po opisu njunega likovnega ustvarjanja s strani mentorja Likovnega društva Mengeš, Lojzeta Kalinška. Helena Testen svoje ustvarjanje naslanja na bogate družinske krasilne tradicije, ki jih nadgrajuje s poglobljenim študijem kompozicijskih in barvnih odnosov v smeri od realizma proti ekspresivnejšemu likovnemu izrazu. Serijo prijaznih vsakdanjih motivov, sprovociranih z željo po lepem, harmoničnem, prijetnem, nadgrajuje z drznejšimi rešitvami, ki nakazujejo zrelo moderno govorico. Z odločnimi potezami čopiča in izborom barvne palete, potiskanjem osrednjega motiva v drugi plan in čiščenjem kompozicije Helena prestopa slikarski rubikon. Slika pred našimi očmi zaživi v drugačnem sijaju, ne iščemo več že videnih podrobnosti, ki jih lahko primerjamo in ocenjujemo, ampak se prepustimo dvorjenju, zapeljevanju. Iz proze prestopimo v nadzemeljski svet poezije ... Irena Gorenc največ ustvarja v tehniki akrila, občasno suhega pastela in risbe z ogljem. Stilski pristop lahko umestimo med realizmom in impresionizmom. Že na začetku svoje poti slikarka jasno kaže težnje svojega razvoja. V ospredju zaslutimo željo po raziskovanju vsakdanjega okolja v nevsakdanjih časovnih in svetlobnih pogojih, kot bi sanje hotela podaljšati v budno stanje. V motivih, ki jo navdušujejo, skuša izluščiti bistvo in podrobnosti, ki bodo zamrznili mistiko trenutka. Življenje samo po sebi, sploh pa v današnjem času, teče prehitro, izgubimo se v tem toku, če ne najdemo pravih opri-jemkov; reka nas odnese stran od sebe. Irenini oprijemki so antipod temu norenju, sanjski, nostalgični, kot v filmu Andreja Tarkovskega z isti naslovom ... Razstavo je vodila predsednica Likovnega društva Mengeš Leonida Goropevšek, likovno kritiko dela ljubiteljskih slikark pa je podal slikar in likovni pedagog Lojze Kalinšek. Ob zvokih diatonične harmonike in odličnem izvajanju narodnih melodij harmonikarja Toneta Habjaniča je bil omenjen spomin na Heleninega očeta, ki je izdelal štiri harmonike za nastopajočega. Besedilo in foto: Barbara Rabič OBVESTILA Sprehod ob Pšati -galerija na prostem Ob Mihaelovem sejmu, 21. in 22. septembra, smo se pridružili organizaciji Mihaelovega sejma in pripravili galerijo na prostem. To leto smo na Staretovem drevoredu že drugič postavili razstavo svojih likovnih del in hkrati slikali v mengeškem parku. Na Sprehod ob Pšati smo povabili več likovnikov iz likovnih društev Slovenije, ki so zainteresirana za tovrstne prireditve. V dveh dneh: v soboto osemnajst in v nedeljo enajst razstavljavcev, je na slikarskih stojalih prikazalo delček svojih slik in kipov. Živahno dogajanje okoli nas nas navdihuje za prihodnje motive našega ustvarjanja. Besedilo in foto: Barbara Rabič Zlata paleta Slovenije - Kiparstvo 2013 Zlata paleta Slovenije je razstava, ki jo v okviru tematskih razstav razpiše Zveza likovnih društev Slovenije in izvaja eno od likovnih društev v Sloveniji. Tokrat jo je izpeljalo Društvo likovnikov Ljubljana. Otvoritev razstave je 25. septembra je potekala v Likovni galeriji Dom borcev NOB, v Črnučah. Med štiriindvajsetimi kipi sta razstavljena tudi dva kipa člana našega društva Alojza Burje, ki sta bila izbrana za razstavo ZPS - Kiparstvo 2013. Lojze Burja je bil že večkrat nagrajen s certifikatom kakovosti Zlata paleta Slovenije za kiparstvo. Za kip Ples v mraku je prejel certifikat kakovosti, za kip Tango v snegu pa priznanje. Resnično lep dosežek. Besedilo: Barbara Rabič Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, objavlja na podlagi 2. člena Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov veteranskih organizacij v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš št. 5/13) JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2013 Številka: 69-8/2013 1. Naročnik javnega razpisa Naročnik javnega razpisa je Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, matična št.: 5880483, davčna št.: 74039059. 2. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov veteranskih organizacij v občini Mengeš v letu 2013 v skupni višini 2.400,00 EUR. Proračunska sredstva so zagotovljena na proračunski postavki: 18030 - Sofinanciranje programov veteranskih društev in organizacij v Občini Mengeš. 3. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci Do sofinanciranja programov in projektov veteranskih organizacij so upravičene veteranske organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so registrirana po Zakonu o društvih; - prijavijo program ali projekt, ki je predmet razpisa; - program ali projekt izvajajo na območju občine Mengeš; - nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Mengeš; - delujejo najmanj eno leto od dneva oddaje prijave (vloge); - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev prijavljenih programov in projektov; - imajo urejeno evidenco in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon; - dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi. 4. Programi in projekti, ki jih bo Občina Mengeš sofinancirala na podlagi meril za vrednotenje prijavljenih programov in projektov, ki so sestavni del Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov veteranskih organizacij v občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št.: 5/13) - organizacijo ali soorganizacijo prireditev občinskega pomena (proslave, žalne/spominske slovesnosti.) ali/in udeležba z uniformirano formacijo (vse na območju občine Mengeš); - organizacijo ali soorganizacijo društvenih dejavnosti (pohodi, srečanja, tekmovanja, obletnice.) in sodelovanje v projektih (osnovna šola, društva, občina, druge organizacije.), ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb. 5. Posebni pogoji javnega razpisa Izvajalci, ki v letu 2012 niso v celoti izpolnili pogodbenih obveznosti, ne morejo kandidirati na javnem razpisu za leto 2013. 6. Obdobje za porabo sredstev Dodeljena sredstva na podlagi javnega razpisa morajo biti porabljena najkasneje do 31. 12. 2013. 7. Razpisni rok Rok za prijavo je 30. 10. 2013 do 12.00 ure. 8. Način dostave vlog za sofinanciranje programov Vlogo - prijavo za sofinanciranje posameznih programov ali projektov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, v zaprti ovojnici s svojim naslovom in s pripisom JAVNI RAZPIS VETERANSKE ORGANIZACIJE 2013 - NE ODPIRAJ - VLOGA. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog do 12.00 ure na pošti s priporočeno pošiljko, ali do 12.00 ure v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. 9. Navedba oseb, pooblaščenih za dajanje informacij Informacije in navodila za sodelovanje pri javnem razpisu dobijo zainteresirani kandidati na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Kontaktna oseba: Marko Kocjan, telefonska št.: 01/7247107, elektronski naslov: marko.kocjan@menges.si. 10. Informacije o razpisni dokumentaciji Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v času uradnih ur na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Mengeš (www. menges.si), pod rubriko OBJAVE/Javni razpisi/Javni razpisi 2013. 11. Obveščanje o izidu javnega razpisa O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni predvidoma v roku 30 dni od odpiranja vlog. Številka: 69-8/2013 Datum: 12. 10. 2013 Občina Mengeš Franc Jerič ŽUPAN ZNANI MENGŠAN Jabolko ni padlo daleč od kitare Mengeš velja za mesto glasbilarjev, med katerimi posebno mesto zavzema Nace Zaletelj. Zelo dobro ga poznajo ljubitelji strunskih glasbil, torej kitar in kontrabasov, mandolin in tamburic. Zdaj 58-letni upokojeni mojster svoje delo in znanje prepušča sinu Luki, ki ga je že kot otrok občudoval v njegovi delavnici na Murnovi 24 v Mengšu. »Ko sem bil star kakšnih šest ali sedem let, sem začel zahajati v očetovo delavnico,« pove Luka Zaletelj. »Samo gledal sem, ker me je njegovo delo zanimalo in navduševalo. Že takrat mi je pustil, da sem lahko naredil kakšno manjšo zadevo, na primer, da sem zamenjal strune na kitari. Vedel sem, da bom nadaljeval njegovo delo, predvsem pa moram priznati, da me je zelo veliko naučil.« Luka pravi, da je povsem spontano prišlo do odločitve, da v stilu znanih italijanskih glasbilarskih družin nadaljuje njegovo delo. »Nekaj znanja, izumitelj- ske žilice in pridnosti je bilo zagotovo zapisanih že v genih,« razmišlja mladi izdelovalec kitar. »Nikoli ni bilo kakšnega pritiska name, da moram to početi. Imel sem možnost, spoznaval sem očetovo delo in želel sem si to. To možnost sem izkoristil, kako tudi ne, saj me je izdelava glasbil zanimala od malega naprej.« Luka se je po končani osnovni šoli odločil za srednjo lesarsko šolo, čeprav danes pravi, da kakšnega posebnega znanja o glasbilarskem poslu na šoli ni dobil. Je pa odnesel toliko znanja, da bi bil na primer lahko tudi uspešen pohištveni mizar ali polagalec parketa. Dodaja, da je na šoli vseeno osvojil dovolj teoretičnega znanja, ki mu pride prav pri izdelavi glasbil. Največ znanja je seveda dobil pri očetu Nacetu. Zaletelj starejši je bil znan kot izdelovalec unikatnih glasbil. Nikoli ni bil obrtnik, ki bi serijsko izdeloval glasbila, saj tudi dve kitari nista povsem enaki. Nace je umetnik, ki je z nam neznanim talentom in dovršenim znanjem ter lastnimi izumi oblikoval svoja glasbila, predvsem z izjemnim zvokom in dovršeno izdelavo. Tudi Luka gre, kot je povedal, po njegovih stopinjah. »Nikoli nisem imel namena in ga tudi nimam, da bi začel s serijsko proizvodnjo glasbil,« pravi mladi Zaletelj. »Glasbilo mora biti prilagojeno posamezniku, torej naročniku, seveda pa bom nadaljeval z ročno izdelavo, ker je tega tako in tako vse manj. Tovrstno delo je vse bolj cenjeno in upam, da bo tako tudi ostalo. Nekaj več je, če glasbilo izdelaš povsem ročno, povsem drugače, kot če bi zgradil veliko proizvodno halo in po tekočem traku delal kitare. Instrument mora imeti dušo.« Oče Nace je bil po svoje tudi izumitelj, saj je pri izdelavi kitar, mandolin, tamburic in drugih podobnih glasbil uporabljal številne izume, ki jih je nato preizkušal v praksi. Tudi Luka Zaletelj pravi, da veliko razmišlja o možnostih izboljšav, saj ima veliko idej, ki bi jih rad v bližnji prihodnosti izpeljal in predstavil. »Za to je potrebno veliko časa, saj inovacija ni samo drugačna oblika kitare,« pojasni. »Upoštevati moram funkcionalnost instrumenta, da več pridobimo pri odločilnih lastnostih kitare, torej ne samo pri zunanjem izgledu ali drugačni obliki. Veliko pomembnejši je zvok kitare, predvsem pa je danes med glasbeniki pomembno tudi, kako kitaro pravilno ozvočiti.« Med temi Lukovimi podvigi moramo omeniti bas kitaro, ki jo je izdelal po želji basista Jana Gregorke. »To je zares poseben instrument, saj gre za tri bas kitare v enem, ki jih je mogoče poljubno sestaviti, in na to sem zelo ponosen,« je povedal. »To je zares inovacija, kakršne do zdaj še ni bilo v svetu. Z enim instrumentom lahko igra nešteto zvrsti in stilov.« Vsaka Zaleteljeva kitara je narejena po naročilu. »Pred izdelavo kitare moram vedeti, kakšen zvok želi naročnik in za kakšne namene jo bo uporabljal,« je povedal Luka. »Šele potem se začnemo pogovarjati o raznih oblikah, barvi in morebitnih lepotnih dodatkih. Nato izberemo vrsto lesa in vse ostalo. Zdaj že poznam, kaj želijo tisti znani glasbeniki, ki igrajo na Zaleteljeve kitare. Lažje je narediti kitaro za poznavalca kot za laika, čeprav se to morda čudno sliši.« Zaleteljeve kitare so torej povsem slovenski izdelek. Je takšen tudi les, ki ga uporablja pri izdelavi kitare? »Les je najbolj pomemben pri akustičnih in klasičnih kitarah,« pove Luka. »Z gotovostjo lahko rečem, da uporabljamo les najvišje kakovosti. Je naravno sušen in več kot petnajst leta se mora sušiti. Zdaj uporabljam zalogo lesa, ki jo je napravil že oče, saj je že takrat mislil Luka Zaletelj v svojem svetu glasbil naprej. Zdaj spravljam les, ki ga bom uporabil čez petnajst, dvajset let. Slovenski les je lahko zelo kakovosten za izdelavo kitar in drugih glasbil. To so na primer oreh, divja češnja in pokljuška smreka. Med tujimi vrstami lesa uporabljam libanonsko cedro, kanadski javor, brazilski palisander in podobno.« Luka Zaletelj se ukvarja tudi z restavri-ranjem glasbil, kjer je posebno pozornost namenil kontrabasom, starim od 80 do 150 let. »Za to delo moraš imeti dobre živce in prav posebno voljo. Naj omenim, da se je že zgodilo, da so polomljen kontrabas na popravilo oziroma restavriranje prinesli kar v vrečki ...« Besediloin foto: Primož Hieng Nekoč bo spet kontrabas 1 Na Zaleteljeve kitare igra ft tudi Vlado Kreslin Hfelj r vfl Les za kitaro se suši kar petnajst let Bodoče kitare >HT ft POLITIKA 2013 - mednarodno leto sodelovanja na področju voda (Ne)sodelovanje na medobčinskem vodovodu Krvavec Kot tako je leto 2013 razglasila Organizacija Združenih narodov »z namenom medsebojnega delovanja za skupni namen in dobrobiti«. (dr. Hans d'Orville, UNESCO) Od 'mengeških' 43 l/s alpske vode izpod Krvavca je največ prevzema Občina Cerklje - okoli 22, Šenčur 10, Vodice 6 in Kranj 4 (l/s). Opomba: Preračunano in zaokroženo na osnovi procentov prevzetih deležev v projektih: od Mengša 30 % in od Komende 1,3 %. Geslo »Vode povezujejo« v primeru Občine Mengeš in ostalih petih solastnic Medobčinskega vodovoda Krvavec ne velja, saj Občina Mengeš, župan in večina v Svetu občine še vedno nočejo sodelovati pri obnovi svojega Medobčinskega vodovoda Krvavec, ob tem pa ne ukrepajo, ko ostale občine solastnice delujejo s prevzemanjem njene količine vode (razen Občine Komenda). V sedanjem (petem) mandatu ponovno samostojne Občine Mengeš je Civilna iniciativa Mengeš ZA alpsko vodo izpod Krvavca (CIM-AVK) po treh letih in v četrti pobudi le uspela oz. bila uslišana, da se na Svetu občine (ponovno) obravnava problematika (ne)sodelovanja Občine Mengeš, največje izmed šestih solastnic pri obnovi Medobčinskega vodovoda Krvavec. Niso glasovali ZA obnovo Medobčinskega vodovoda Krvavec: Županova Lista za Občino Mengeš (LOM), Liberalna Demokracija Slovenije (LDS), Slovenska Ljudska Stranka (SLS) in Nova Slovenija (NSi). Opomba: 21. seja, dne 19. 9. 2013 Bistvena težava in velika odgovornost ter tragika pa je, da se odločevalci sploh tako vztrajno in brez zavedanja in spoštovanja odpovedujejo naši alpski vodi, za katero so se odločili naši predhodniki in pravzaprav pripada predvsem našim zanamcem. Po povečanju cen vodarine za več kot 70 % ali za 0,28 €/m3 (brez omrežnine, minimalno 10 evrov na mesec) tudi ni več problema, kako po petdesetih letih njegove uporabe financirati projekt modernizacije in obnove. Projektant je izračunal, da bi morale vse solastnice zagotoviti 0,30 €/m3 dodatka k ceni vodarine, da se pokrijejo vsi stroški modernizacije, stroški vzdrževanja in obratovanja za petdeset let. Bistvena težava in velika odgovornost ter tragika pa je, da se odločevalci sploh tako vztrajno in brez zavedanja in spoštovanja odpovedujejo naši alpski vodi, za katero so se odločili naši predhodniki in pravzaprav pripada predvsem našim zanamcem. Ob tem pa ne zmorejo normalne razprave o dejstvih: Ob upoštevanju 30-odstotnega deleža (bi) mora(la) Občina Mengeš oz. njeni uporabniki za financiranje svojega deleža pri modernizaciji Vodovoda Krvavec zagotoviti (le) 9 centov pri ceni m3 vode ali (le) nekaj manj kot tretjino (32 %) povišanja cene vodarine v maju 2013. 1. Ne opušča se nekaj, kar imaš, sploh pa ne vodnih virov oz. oskrbe iz njih. In to zaradi devet centov povečane cene vodarine. 2. Ne gre se v preusmeritev in opuščanje oskrbe z alpsko vodo izpod Krvavca, pač pa se gre v dolgoročno načrtno povezovanje - tudi na vrtine/črpališča Domžalskega vodovoda in tudi na Vodovod Kamnik. Torej povezovanje in ne preusmerjanje ter opuščanje, s ciljem varnejše in kakovostnejše ter (energetsko) bolj ekonomične oskrbe z zdravo pitno vodo. Vsekakor pa ne po petdesetih letih uporabe pobegniti od obveznosti obnove in priložnosti modernizacije. V mandatu prej smo bili izigrani celo z nerazpisom referenduma, za katerega smo izpolnili vse pogoje in zbrali dovolj podpisov podpore. To je bil in je še en primer demokracije ljudskega odločanja in tudi nepravne države v Sloveniji. In seveda nedelovanja inštitucij, ki bi morale ukrepati. Pa ne ukrepajo kljub opozorilom in prijavam o spornostih in nepravilnostih. Tudi Nadzorni odbor Občine Mengeš se ne odziva. Ljudsko glasovanje bi bila priložnost za vse akterje, da prepustimo odločitev ljudem, uporabnikom in plačnikom storitev, na najbolj demokratičen način, to je odločitev o (ne)sodelo-vanju pri obnovi ter odločitev o preusmeritvi na vodne vire podtalnice Domžalskega vodovoda oz. odločitev o opustitvi oskrbe z Vodovoda Krvavec, o odpovedi vodnim pravicam in o odpovedi solastništva. O tem bomo po vsem tem morali množično povprašati občane in uporabnike v Občini Mengeš. Poleg bistvenega, ali so za opustitev oskrbe z alpsko vodo izpod Krvavca in za obnovo po petdesetih letih uporabe, pa tudi, ali bi namenili devet centov od nedavno povečane cene vodarine v višini osemindvajset centov za alpsko vodo izpod Krvavca, ki ne vsebuje nitratov niti pesticidov, kot jo podtalnica iz Domžalskega vodovoda (projektant navaja Domžalsko-Mengeško polje). Na začetku omenjene spornosti in drugo pa bodo lahko presojale za to delujoče inštitucije. Že sedaj pa vas vabim na tako ali drugače organizirano slovesnost ob 50-letnici odprtja skupinskega vodovoda Izviri pod Krvavcem-Cerklje-Komenda-Vodice-Mengeš, ki bo v nedeljo, 27. julija 2014, na Glavnem trgu v Mengšu. Prosim somišljenike in podpornike, da nam pomagate v naših prizadevanjih. Veseli bomo vsake pomoči, sodelovanja in podpore. Besedilo in foto: mag. Tomaž Štebe, namestnik vodje Nevladna organizacija civilne družbe Civilna iniciativa Mengeš za alpsko vodo izpod Krvavca CIM-AVK OBVESTILA, OGLASI 30 let Z Vami s > \ V VJL5-* V mEsecu oktobru Vam nudimo popust, 2 20% \± na vse £> izdelke. .Mtllcama^rirtatSiimaU.«^ * 030-6 7S-183 Ma rjetka fiCui?t I iM rn 3 Viiri C111 m 3C icT*3 s r šrrnj u3 0 ■40 ■- 29 2 -113 Raj ko rOO I OptikaGol OptikaGolavšek Vida Golavšek r. p. Slovenska c. 28, 1234 Mengeš (na novi lokaciji v "Slamniku" zraven parkirišča občine Mengeš) 10.10. Sladko kvašeno pecivo ob 17.00 15.10. Otroška delavnica (9-13 let) ob 17.00 18.10. Sladko kvašeno pecivo ob 17.00 22.10. Otroška delavnica ob (6-8 let) ob 17.00 5.11. Otroška delavnica (9-13 let) ob 17.00 6.11. Peka kruha (6. ponovitev) ob 17.00 8.11. Peka Miklavževih piškotov ob 17.00 12.11. Pravljične urice (3-6 let) ob 17.00 15.11. Aranžiranjein dekoriranje prehrane ob 17.00 19.11. Miklavževipiškoti(6-8 let) ob 17.00 Pripravljamo nojstnodnevne delavnice. Na voljo darilni boni in3ekorativno uporabni izdelki za dom. Več na FB - Lonček kuhaj-Mengeš, Informacije: 031689 793 Prosimo za predhodno rezervacijo terminov! Lonček kuhaj - Slovenska cesta 28, Mengeš. zlat nakit poročni prstani popravila vseh vrst nakita NOVO: baterije za ure in paščki; menjava tudi baterije za slušne aparate SERVIS in PRODAJA F m ^^f W JP Lf -F J^Wj^l m^k m^ Hribarjeva 3d, Mengeš Tel: 01/729 13 03 e- mail a v s men y t ■ s@ siol net http; www. sharp-servis, si Odprto od 9-12 inod 15-18 ure ZAHVALE Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. V SPOMIN Že dve leti sta minili od tistega 27. septembra, ko si nas za vedno zapustila ti Vedno te bomo imeli radi in nikoli te ne bomo pozabili. Dobrota, toplina, tvoje roke, tvoj nasmeh nikoli ne bodo zbledeli, saj vedno z nami v naših srcih bodo živeli. Naj bosta mir in Bog vedno s teboj. Uživaj blaženi spokoj! Vsi tvoji Odšla je, in z njo neuresničene sanje. Bil si človek: miren, tih, delaven in odgovoren, za druge bil je vsak tvoj dih, na sebe nisi bil pozoren. Glej, usoda je nemila. Solz ji, žalosti ni mar. Zato naj bolečine sila vsa gre zate na oltar. Janez Kušar Mnogo prezgodaj te je poklical Gospodar Življenja. Ranil je naša srca in nam povzročil nenadomestljivo praznino. 30. avgusta 2013 je v 64. letu starosti umrla Blaženka Strehovec iz Slovenske ceste 14. Hvala vsem, ki ste zanjo naredili karkoli dobrega in jo obiskovali v času njenega življenja, ter vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in jo pospremili k večnemu počitku.Hvala g. župniku za opravljen krščanski obred, pevcem, praporščaku in pogrebni službi. Posebna zahvala osebju Doma počitka Mengeš in CSD Domžale. Ob njenem grobu postojte, ji lučko pri-žgite in v lepem spominu jo ohranite. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi, za izrečene tople besede sožalja, za cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem PGD Mengeš in okolice za organizirano povorko, častno stražo in nagovor, pevcem in trobentarju za Tišino. Hvala članom Društva Modra ptica, ki ste mu polepšali zadnja leta življenja. Hvala tudi ambulanti dr. Gabrijele Mohar Kovač ter osebju na OI, Ljubljana, župniku Janezu Avseniku za darovane maše ter bolniškemu duhovniku Toniju Brinjovcu za podeljene zadnje zakramente. KRIŽANKA GREGOR LAČEN KDOR NAPIŠE ŽIVLJENJEPIS KRAJ NA KAMtATKI FRANCE VODNIK EDO ŽITNIK LIK MATJAŽA JAVŠNIKA IZ TV DOBER DAN GRŠKA ČRKA GRŠKI BOG VOJNE FRAN MIKLOŠIČ ZDRUŽBA, KI SKUPAJ VLEČE IZ LASTNIH KORISTI NARAVA, ČUD IGRALKA ZEMLJIČ ROŽA PLANIKA SKANI-NAVSKI DROBIŽ NUŠA TOME VRSTA TURBINE PREBIVALKA SJENICE, MESTA V SRBIJI TIPKA NA TASTA-TURI MUSLIMANSKO MOŠKO IME (IZ ČRK MINA) ANTON AŠKERC ZVERI SMRDUHI BELOROKI GIBON KRAJ NA NORVEŠK., OB REKI GLAMA PODJETJE HTTRE POŠTE KOPALIŠČE V NEMŠČ. ERICH ZABEL ČEDOMIR TODIČ DEL VEČJE CELOTE GERMANSKI DEMON OGNJA AVTOR ŠTEFAN MARKOVIČ MORSKI IGLOKOŽCI POKRAJIN. V VIETNAM. INDUSTRIJSKI TRAK EVA LONGYKA VRSTA POLNJENIH TESTENIN HERCEGO-VEC STAR AVTO MESTO V IRAKU (IZ ČRK LUTKA) EMILUAN MLINARIC FILMSKI DVOJNIK ZA NEVARNE PRIZORE EDEN OD TITANOV JESENSKA GOBA OTOK V TUAMOTO MESTO LEKTORJA PIKA NA KOKOŠJEM JEZIKU MERA ZA TKANINE ANTON NOVAČAN ATLET LEWIS SLOVENSKI IZUMITELJ (MARIO. 1880-1958) TIBETANSKO GOVEDO PESNIK MERMOLJA RIMSKI ZALOŽNIK GOZDNI SADEŽI UREJANJE LASIŠČA OBMEJNA VAS V BENEŠKI SLOVENIJI, ALBANA SVET. POŠT. ZVEZA RIBIČ S SAKOM GORA NAD BOVCEM PISATELJICA VAŠTE PLEMENI-TAŠ JADRANSKI OTOK ETNA BREZE BORIS KUTIN OPIČJI KRUHOVEC LJUDSTVO V GANI JEZA, GNEV AMERIŠKI IGRALEC BEATTY JUDOVSKI KRAU AMERIŠKI KOŠARKAR (ISIAH) IZ ČRK DERRI IZDELKI IZ BAKRA MAKEDONSKA HEROINA (VERA) PRAOČE ENAKITOV ALI TISTI, KIJE PODOBEN ŠPANSKO ŽENSKO IME NEKDANJI NOGOMETNI REPRE-ZENTANT (AMIR) PLAVALKA ISAKOVIČ ŽENSKO IME ALI UPANJE Pomoč: IBANA, KIKA, KOJOS, RIDER, UPU Rešitev septemberske križanke je »TRGATEV« ■ ČINA MENGEŠ Vse občanke in občane vabimo, da se udeležijo svečanosti ob dnevu spomina na mrtve, ki so umrli v vojni ali zaradi vojne, v četrtek, 31. oktobra 2013, ob 10. uri, pri spomeniku žrtvam v Loki pri Mengšu, ob 11. uri, pri spomeniku talcem na Zalokah v Mengšu. Vljudno vabljeni.