List 44. Politiški oddelek. Ad absurdum. V državnem zboru je zavladal popoln kaos. Nemški poslanci razgrajajo in divjajo in vsled tega je zaustavljeno vse parlamentarno delovanje. Davkoplačevalec, kateri s tako težavo plačuje davke in davščine, se pač začudi, ko izve, kako draga je ta komedija, katera se zdaj že toliko časa igra v državnem zboru. Lepo okroglo svoto sedemtisoč goldinarjev velja državni zbor na dan, zapravilo se je torej že nad milijon gold. odkar so nemški poslanci začeli obstrukcijo, ne da bi bil državni zbor v tem količkaj storil. Minolo zasedanje je vlada meseca junija zaključila, ker so Nemci s svojim, obstrukcija imenovanim prostaškim rogoviljenjem onemogočili vsako delovanje, vlada se je nadejala, da se čez poletje poleže umetno narejena razburjenost radi jezikovnih naredb, da na jesen najde poslanski zbornici novo konstelacijo in tudi novo parlamentarno večino, s katero jej bodo lahko dognati obnovitev pogodbe z Ogersko in kar je druzih važnih nalog, katere ima izpolniti. Ta nadeja se" ni izpolnila. Ko se je pred dobrim mesecem otvorilo novo zasedanje, začel se je iz nova dirindaj nenške obstrukcije. Desnica se ni udala Bade-nijevemu pritisku in ni hotela medse vzprejeti nemških veleposestnikov, Nemci pa se tudi niso dali ugnati niti s prijaznimi besedami, niti z grožnjami, ampak razgrajajo veselo naprej, čedalje viharnejše, hoteč na ta način raz-gnati desnico in strmoglaviti ministerstvo. Nemci upajo, da dosežejo svoj namen, ako preprečijo vzprejetje provizorne nagodbe z Ogersko in provi-zornega proračuna. Njih mnenje je, da mora Badenijevo ministerstvo odstopiti, ako se izkaže, da ni zamoglo niti najvažnejših nalog rešiti, niti tacih, od katerih je odvisno pravilno upravljanje države, deloma celo državnopravni položaj. Desnica je že opetovano poživljala ministerskega predsednike, naj naredi konec škandalom v državnem zboru in naj s pomočjo posebne cesarske naredbe oktroira nov državnozborski opravilnik. Desnica meni, da vlada to lahko stori, dočim pravi Badeni, da naj desnica sama izvrši tako premembo, kakršna se jej zdi potrebna, kar pa radi obstrukcije nije mogoče, saj bi pri redhem razpravljanju in sklepanju o premembi opravilnika lahko opozicija zavlekla obravnave za mnogo mesecev. Vlada gleda dogodbe v parlamentu s čudovito ravno-dušnostjo, prav, kakor da je nič ne brigajo. Poteguje se samo za to, da bi jej večina votirala provizorno podaljšanje nagodbe z Ogerko, ker brez tega ne more izhajati ali vsaj jako težko, za vse drugo pa se kar nič ne meni. Mirno opazuje divje rogoviljenje nemških strank, mirno gleda apatično ravnanje desnice, s katero se glede ogla-šenih postulatov še sedaj neče dogovarjati, čeprav ve, da jej sicer stranke desnice ne bodo votirale nagodbenega prozizorija. Kaj namerava vlada na ta način doseči? To je vprašanje, na katero pač še ne ve nihče odgovoriti pozitivno. Toda očitno je, da mora imeti grof Badeni jasen načrt za svoje bodoče ravnanje, saj bi sicer v interesu države nikakor ne mogel gledati ravnodušno razmere v parlamentu. O Badenijevih namerah se razširjajo najrazličnejše kombinacije, ali najverjetnejša je, da je ministerski predsednik prišel do prepričanja, da se z opozicijo sploh ne da doseči porazumljenje. Zategadelj pa hoče, naj divjajo nemške stranke i nadalje, da prodere v najširše kroge prebivalstva mnenje, da z nemškimi opozicijonalnimi strankami sploh ni za izhajati, da so one nasprotnice vsakega rednega in resnega dela. Badeni hoče obstrukcijo izpeljati ad absurdum, in ko to doseže, razpusti parlament in razpiše nove volitve. Mogoča je še druga eventuvalnost. Po nekaterih listih se govori, da misli Badeni, če pride obstrukcija ad absurdum, s pomočjo cesarske naredbe razveljaviti sedanji državnozborski volilni red in oktroirati nov, a 426 najverjetnejša je kombinacija, da hoče Badeni ves parlamentarizem speljati ad absurdum in po votiranju nagod-benega provizorija upeljati absolutizem. Stvar se odloči v petek, kateri dan se vrne cesar iz Budimpešte na Dunaj, Na vsak način pa igra grof Badeni nevarno igro in kdo ve, če naposled njegovi naklepi ne speljejo ad absurdum — njegovega sistema.