Izhaja v Trstu j ?sMo soiioto opoimtne. hokopisi se ne vra-.Ne Franko van a Plstria se ne sprejemajo Ureaništ^o ia upravništ^o tlel La v o to o st < I. ■T®lefon 18-67. ■-------------—11 Posamezna štev se prodajajo po 6 stot. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in I četrt leta razmerno. | ■--- ■ ----------■ Glasilo „Narodne delavske organizacije in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". IBI Slovenski delavci! Podpisana Vas vabi, da Pndete vsi, kakor en mož na jutrišnji Pite TESTNI SHOD v dvorani tržaškega „ Narodnega doma“, da spregovo-Umo o svojih šolskih pozobali. N, D. 0. Srednjeveške razmere J taujsti Mnstrijsjci flmžiii Plaiež in trtoie teči v ŠMijii. Ivi sMlieii rel. Odpor delavcev in protest N. D. O. L Brez vsakega pretiranja. Delavci v 'tavžih so najvtče i-eve na t m svetu. Po,-| s*°vati neprestano t. j. po dnevu in po ®°Či pri plavžu in pri kokovih pečeh ni ^alenskostna stvar. Zahteve, ki jih stavlja 8‘užba na prekladalce rude, koksa, premoga in železa, opekarje, kovače, vsluž-bebce v livarni, pri sipanju v peč pri ,Vzpenjači itd. se ne dajejo primerjati tako ahko z onimi, ki se jih navadno stavlja 'la nastavljence v drugih zavodih. Ne glede !)a to je delavni čas tako brezobzirno in /»to odmerjen, da obdnevnica trnje od ure zjutraj do 6. ure zvečer, a obnoč- ,'ca od 6. ure zvečer do 6. ur- zjutraj, j« 4 službenega reda). Še več ! Ves službi red je tako strog in v vsakem obziru Saben, da dotični delavci nehote postajo iz prekladalcev in težakov, sužnji v Ravnici, in kar ie vsrkako značilno, tudi *Ven delavnice. Toda, vse to ni zadosto-nemškim oderuhom, ki se skrivajo pod Ječečim, imenom : „Kranjske industrijske *'Užhe“ .. Dosedaj vel avni službeni red, je bil izdan leta 1903, se je vsaj oziral ^kostne določbe obrtne novele, bodisi ■ar se tiče nočnega dela, nastavljenja žensk , otrok, bodsi kar se tiče odpovednega **a- Vse to ima prenehati po novem sluz-redu, ki (ja je omenjena tovarna glasila tekom minolega tedna, in ki bo, ft° se ne posreči delavstvu v zadnjem tre-40thu to preprečiti, stopil v veljavo dne J decembra t. 1. To bo spet nova slava * proslulo kranjsko industrijsko družbo ! ^ Na nedeljskem shodu okrajne skuJne O- v Skednju, je naš tov. dr. J. attdič prav temeljito osvetlil pravno in /tavno stran tega novega , manevra in je ]. )a^al, da se z novim službenim redom j, Ce kar odpraviti vsako stabilnost v služ* tl *?em razmerju delavstva v Plavžih in po-jjj Latl delavca v položaj onih nesrečnežev, j^dan sa dnevom prodajajo svoje meso blišču. nQ ^ur vzgledov naj zadostuje. V § 5 službenega reda je čitati: „Vrhu avske mezde ali akordne plače plačajo se premije za vsako pridelano tono in sicer : za |>retop]jeno železo 40 stot.; za he-matito, livarnico 50 st. itd. Iz tega je razviono, da premija tvori in'egralen del mezde, ki je pivšel v izključno lastnino delavca v trenotku, ko je isti izdelal oziroma obdelal določeno množino materijala. To vse pa ne ovira ,,Kranjsko industrijsko družoo11, da takoj v naslednjem odstavku istega § razglasi določbo, ki se glasi: „Delavci, ki zapustijo tekom meseca iz katerega si bodi razloga delo, nimajo nobene pravice do premije..." Tedaj! Vzemimo slučaj, da se delavec kar naenkrat ne čuti dobro in da mora za tre-notek vzapustiti delo“. Tega delavec ne sme od sedaj naprej storiti, pod izogibom zgube vže prislužene premije. Ali ni to naravnost hudodelstvo, kaznjivo po kazenskem zakoniku ? !... Nadalnja določba predpisuje : „Zgubi premije tadi tisti, ki tekom enega meseca izostane dvakrat od dela, ne da bi moged to „dovoljno“ opravičevati... Ali ni to nov škandal ? Ali ni s tem „Kranjska industrijska družba11 postavljena v položaj, da označi vsako opravičevanje kot nedovoljno in oropa delavca premije, dasi so razlogi, ki jih je navedel, „dovol|ni“ a vse to ker se omenjena družba hoče polastiti njegove borne — premije? Nota bene, te sramotne določba ni bilo v dosedanjem starem službenem redu. § 9 novega službenega reda obsega naravnost klasično odredbo: ..Delavci se imajo vesti v službi in zunaj službe dostojno in spodobno....“ „Delavci ali njih svojci ki vporabljajo za vhod druga pota (nego za to določena vrata), so kaznjivi in v tem obziru so delavci odgovorni za svojce“. Jasno je, da se „Kranjska ind. družba s tem upa postaviti se za strogega in neizprosnega skrbnika delavcev tudi izven tovarne in si pridržuje prav co kazniti delavca, ker ss ni „dostojno ali spodobno" vedel v gostilni, v gledališču, na ulici ali celo morda v lastnem domu! A jasno je ob enem, da bo delodajalka od S‘daj naprej lahko kaznovala vsakega delavca radi tega, ker se je njegov 3-letni otročič v svoji nedolžnosti, drznil stopiti na druga — prepovedana — pota !... Toda — najlepše pride še le sedaj. V § 11 starega službenega reda je bilo rečeno : „da se delavsko ali plačilno razmerje razruši z obeh strani po 14 dnevni odpovedi. Temu nasproti vstanovlja novi službeni red, da : pravilna rešitev delavskega razmerja nastane medsebojna brez oddovedi. in to, more slediti vsaki dan !“ AUeluja ! Namen je dosežen ! Mesto 14 dnevne odpovedi naj < d sedaj naprej velja takojšnja odpoved, kateri naj sledi takojšnje vrženje na ulico, „mit Sack und Pack“. Da bo pa mera še bolj ‘ polna, se je imelo duhovitost odrediti, da odpust ob-seza zajedno tudi odpoved stanovanja za tisti delavce, ki stanujejo v stanovanjih „Kranjske industrijske družbe" in da se stanovanje ima izprazniti tekom 6 dnij. Pa naj še kdo poreče, da na tem božjem svetu ni najlepše prijetno za vse, za delodajalce in za delavske sužnje v — Plavžih ! C. kr. namestništveni svetovalec je z odlokom Gew. Nr. 2780/1-09 od 26. septembra 1909. odobril to nameravano — svinjarijo. Toda delavci v Plavžih ne hodo sledili temu lepemu vzgledu. V četrtek so delavci iz Plavž na shodu sklicanem v Škednju po N. D. O. glasovali enoglasno za protest. Ta protest se je danes predložil poklicanim činiteljem. Delavci iz Plavž ! Na krov za Vaše življenske pravice l Počenjanje razriih Mayerjev v Plavžih — izziva ne samb na protest ampak tudi na — odpor. Tovariši, Slovenci, \ j; podpirajte naš list! ^ ■■ ZVEZA " JUMOVIMIH ŽELEZNIČARJEV. Provizijski inštitut za uslužbence c. kr. drž. železničarjev. I Provizijski institut ima namen pre-fjkrbitve uslužbencev c. kr. državne železnice v slučaju onemoglosti v službi že po petih letih, ali pa po dovršenih službenih letih, hstotako preskrbitev uslužbenčevih svojcev. Provizijski institut je uveden od leta 1900. V t ku leta 1908. so se spremenile določba tega instituta in sicer v prid deležnikov takole: 1. Določba, da se šteje strojnemu osobju (strojevodjam in kurjačem) vsako Službeno leto za 1 in pol leta službe, se je raztegnila tudi na vlake spremjevalno osobje (vlakovodje, sprevodnike itd.) in sicer z veljavo od 1. januarja 1908. 2. Povišala se je minimalna provizija za železniške oficijantinje od 300’— na 800’— K z veljavo od 1. januarija 1908. 3. Za del vce in z dnevno plačo nastavljenim pomožnim uslužbencem se je zvišala podlaga za računjenje provizije od 70°/o na 85% dnevne plače in sicer veljavno od 1. oktobra 1908. Provizijski institut je štel koncem leta 1908. — 83.094 članov (od teh 47.212 definitivno in 35.882 z dnevno plačo na-meščnih). Članov je bilo za 6170 več kakor leta 1907. Leta 1908. je izstopilo iz provlzijskega kstituta 2461 deležnikov in sicer je bilo od teh 1641 provizijoniranih (vpokojenih), 499 jih je umrlo, drugi so izstooili (ali so izstopili iz službe, ali pa so bili poklicani v vojaško službo, itd) Koncem leta 1908. je vživalo provizijo (pokojnino) 6121 uslužbencev, 4209 udov in je sprejemalo vzgojevalni prispevek, vsega skupaj 6874 mladoletnih sirot , zamrlih uslužbencev. Skupnega premoženja ima provizijski institut koncem leta 1908. -- K 37,654.233 — — in sic*r v vrednostnih papirjih K 27 mil. 809.161'—, v posojilih K 218.000, v realitetah K 9,373.178 — in terjatev pri c. kr. drž. železniški upravi K 253.894. Mednarodni Junaki!“ Odkar smo ustanovili „ Z vezo Jugoslovanskih Železničarjev“ so postali naši rdeči bratci tako zbegani, da ne vejo več, kaj počenjajo. Ni ga bilo tedna dozdaj, da ne bi bili soc. prilepljali kakih vabil na shode vsakovrstnih agitacijskih letakov itd. Mi smo bili vedno toliko svobodoljubni, da smo jim vedno puščali to veselje, zato se nismo nikdar izpozabili toliko, da bi jim bili kdaj potrgali ali pomazali n ihove letake. Kakor znano, je t-> dni „Zveza jugosl. železničarjev" izdala neki letak, v katerem na kratko utemeljuje svoje stališče. To je pa naše rdeče „stobodnjake" tako zmešalo, da so takoj pozabili na svoj svobodomiselni program, na katerega so tako ponosni in so te letake, ki so bili tu in tam prilepljeni, raztrgali, pomazali ali pa prelepili papir z belim napisom: „Kru-mirska zveza". Tovariši, spominjajmo se nazaj na leto 1907., da vidimo, s kakšnim naslovom nas hočejo pobarvani teroristi poplačati za naš trud, zašikane, katere smo prenašali od različnih strani tekom pasivne resistence ieta 1907 ! Kdo je bil tisti krumir : mi, ki smo se držali trdo kakor levi in nismo hoteli odnehati pod nobeno cčuo ; ali oni, ki so nas izdali? Tovariši železničarji, kdo nas je takrat zapeljal, kdo nas je zapustil sredi najhujšiga boja, ko smo bili vsi navdušeni za nadaljevanje pasivna resistence, kdo je bil tisti, ki se je trudil tri ure v ulici Boschetto, če ne tisti mož z Dunaja, kateri je vporabil vse moči svoje zgovornost, da bi nam dokazal, kako malo ali nič več nimamo pričakovati od svojega boja. Tisti, ki so izdali interese trpinov-ž 4ez» ničarjev, iz katereh so se potem še norčevali, češ veseli naj bodo, da imajo sploh kako službo, tisti nimajo pravice očitati komu nerealnega postopanja. Stavkokaze iščite za rdečimi bratci! ..Zveza" stoji čista in se ne boji tudi obrekovanja. Mi gremo jasnili lic in v trdnih vrstah za svojim smotrom ! Z grožnjo, da odstopi ves tedanji odbor v rdeči organizaciji železničarski in nas pusti brez vodstva, če ne odnehamo od pasivne resistence so nas prisilili, da smo predčasno in predmalo odnehali! Tovariši, le pomislite, koliko in kaj smo bili tedaj dosegli! Tudi to si zapomnimo, kdo je bil takrat stavkokaz ali krumir, kdo je takrat železniškemu proletarijatu največ škodil. Internacionalno hinavstvo. Ne more se z gotovostjo trditi, ali so sodrugi tako neumni, ali so tako hinavci, da vsako st ar zlažejo ali žanjejo. Tako piše zadnji ,.Železničar * od 15 novembra I. L, ki piše, da je N. D. O. zlezla poč isi v „Češko zemsko jednoto". Pri tem pa omenja, da se je pokazal na pozor.šču naš tovariš Škerjanc. Skoraj ne moremo reči, da je to neumnost, ampak le prirojena laž „internacijonale*, ker morajo pristaši internacionalnega „Železm-čarja" vendar vedeti, da je „Zemska jed nota zfizencu drah" vendar le organizacija železničarjev, ne pa drugih delavcev. Gotovo tudi vejo ti sodrugi, da so je ustanovila za jugoslovanske deže e nova železničarska organizacija, to je „Zveza jugoslovanskih železn čarjev", ker drugači bi ne agitirali tako strastno in z lažmi proti „Z. J. Ž.ki je intern-icijonalnim bratcem grozno na poti. Vejo pa sodrugi tudi dobro, da Zveza jugoslovanskih železničarjev ni podružnica ,.Žemske' jednote v Pragi", ampak samostojna organizacija s centralo v Trstu. Pač pa je res, da je „Zveza jugoslovanskih že-lezničarjev“ pristopila kot član -»Litji slovanskih železničarskih organicij«, ki šteje dmes skupno nad 35.000 članov. Ako sodrugi tega prej niso hoteli sedeti, naj si vzamejo to sedaj na znanje. Nikakor pa naj ne mislijo, da s tein njih pisarenjem dosežejo kake vspelie, kajti vtak slovenski železničar, ki ima le nekoliko narodnega čuta in liubezni do svojega materinega jezika, bode izstopil iz socijalno-demokratične organizacije, katera je le v škodo nam slovenskim železničarjem. Slovenski železničar je bil prej prisiljen biti v mednarodni kolobociji, akoravno v resnici tudi ni bil mednaroden. Zdaj imamo svojo organizacijo „Z. J. Ž.“ in nikakor se ne more imenovati nikogar „Gesnungslumpa“, ako pristopi „Z. J. Z.‘‘, ampak le v čast mu je, da se je oprostil narodnega izdajstva. Ža slovenskega železničarja je prostor le Z. J. Z. Veselični odsek IV. D. O. p i- redi jutri dne 5. grudna 1909. običajni Miklavžev večer. Obdarovan je revnih otrok članov ,.Narodne delavske organiza-cije“. Začetek ob 2 in pol. Konec ob 5 in pol. Vstopnina za moške 20 st. — Otroci in matere so vstopnine prosti. NB. Miklavž bo letos prišel jako obložen, nihče izmed otročičev ne odide praznih rok. N. D. 0. XXXXXXXXXXXXXX« DOMAČE VESTI. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ustanovi ta mesec v Ljubljani svojo podružnico. Na adreso spedicijskega društva „Balkanu I Prejeli smo daljši dopis o škandaloznem postopanju z našimi delavci v tem »slovanskem" podjetju. Radi pomanjkanja prostora ga priobčimo v p: i-hodnji številki. Tovariši! Ne zabite, da pride jutri v gledal, dvorano „Narod. doma" Miklavž s svojimi darovi, v spremstvu nagajivih parkeljnov. Pripeljite Vaše otročiče, da se vsaj enkrat na leto navžijejo neskaljenega veselja in da prejmejo koristne in ljubke darove, ktere jim bo delil Miklavž z belo brado in darežljivo roko v veden spomin, da so smovi sloven. matere. Vsakdo naj se udeleži s svojimi otročiči te redke prilike, ker darov bo toliko, da bodo vsi obdarovani, kdor se udeleži. Pripeljite jih torej na ,,Miklavžev večer". Na svidenje torej ! Vesel, odsek N. D. O. Stenografski tečaj. V današnjem veku, ko se ceni čas jako visoko, ko vlada v borbi za vsakdanji kruli uporaba vsakega trenotka, je znanje stenograf je velike, da neprecenljive vrednosti. Po naših šolah in javnih zavodih se nikjer ne poučuje slovenske stenografije. In vendar kake važnosti je za naše življenje. Povsod, kjer je svoboden govor na razvitje socialnih družb imel vpiv, morala mu je priti na pomoč stenografija: saj le zapisana beseda ima trojno vrednost; velika je sicer sila govora, a čas izmije spomine, kar pa je „črr.o na belem" ostane. Je pa tudi znanje stenografije velike osebno-praktične vrednosti. Lažje je dobiti službo onemu, ki več zna, kot onemu, čegar znanje je bolj omejenega značaia. S prvim decembrom otvo i se v N. D. O. tečaj za poučevanje stenografije. Priglasiti se je zadnji čas do 30. novembra osrednjemu odboru N. D. O. ulica Lavatoio št. 1, I. uadstr. Plačati je nečlanom N. D. O. mesečno 3 K, članom organizacije pa 1 K. Nedeljska veselica vesel, odseka N. D. O. izpadla je, vkljub slabemu vremenu. kar najpovoljneje v vsakem oziru. Precizna izvajanja pojedinih društe vso kar elektrizirala občinstvo in izzvala viharje aplavza. Zlasti krasen je bil prizor iz »Rokovnjačev" (mešan zbor »Trsta") in kupleti, ki so vzbujal cele salve smeha. Gospa Josipovič-Pahor članica Glasb. dr. „Trst" je s precizno doslednost o pela krasen solospev s spremljevanjem glasovirja. Splošno se more naglašati, da je nedeljski večer glede umetniškega užitka do'sezal, da celo prekašal, marsikteri nazovi-koncert. Po izvrstno izbranem vsporedu vršil se je med splošno animiranostjo ples. Zelja vseli udeležencev je bila, da naš mnogoobetajoči veselični odsek priredi zopet jednake in take zabavne večtre sebi v čast in podp. fondu N. D. O. v korist, Opazovalec, Dogovor „Eisenbahnbeamtenvereina“ in socijalnodemokraških železničarjev v Trstu radi boja za dunajsko stanarino v našem mestu, se je že menda klavrno razdrl. Sploh so se vsi skupaj skrivali in so tajili svoje prijateljstvo — jasen dokaz, da so se sramovali samih sebe in svojega zahrb-. tnega postopanja ! Maksim Gorkij, znani ruski pisatelj se je socialistom zameril; izključili so ga iz svoje srede. Štajerski vinogradniki so priredili zadnjo nedeljo mnogo protestnih shodov proti zvišanemu obdačanju vina. Na Dunaju imajo mučno vojaško afero. Nekdo je poslal strupene kroglice kot nekako zdravilo mnogim generalnega štaba. Neki stotnik jih je zavžil in je takoj umrl. Kot osumljenca, da je zakrivil ta strašni zločin, so prijeli nadporočnika Hof-ricbterja, ki pa vse dosledno taji, dasi je mnogo dokazov proti njemu. Rudniška nesreča v Ameriki. — V ameriški državi Illinois je v nekem rudniku nastal požar. Več sto rudarjev je izgubilo svoje življecje. Med njimi je bilo tudi osemnajst Slovencev. Vsi so bili oženjeni in zapuščajo svoje drage v največji stiski. V Neapolju stavkajo mestni ognje-gasci. Nemec ustrelil Slovenca in mu odrezal glavo. Septembra meseca je barona Borna lovec ustrelil mirnega in tihega slovenska fanta. Na Begunjšici, kamor je šel iskat les za neko orodje, ga je ustrelil ko zajca, nato mu je pa odrezal glavo. To je poli- tičen umor, bestijalen čin nadutega in Slovencem zmerom sovražnega Nemca. Nemški listi nočejo o svojem junaku ničesar slišati. Protestni shod v Skednju. N. D. O. je sklicala 3./12. t. 1. v Skednju protestni shod proti uvedbi novega službenega reda, v Plavžih v Skednju. Delavstvo se je odzvalo v ogromnem številu temu pozivu. Bilo je zbranih nad 400 delavcev. Shod je otvoril tovariš Babič in dal besedo dr. Valenčiču. Govornih je v kratkih besedah temeljito ožigosal drzno nakano kranjske industrijske družbe v Skednju in izvajal med drugim sledeče: Torariši 1 Vem da dobro poznate stari službeni red. Sedaj Vam hočejo Vaši delodajalci vtihotapiti novega. Kaj porečete k temu ? Stari službeni red je nož, kateri Vas je rezal, novi službeni red pa ie sekira, s katero Vam hočejo Vaši delodajalci glavo odsekati". Pri teh besedah je govornik pokazal dve drobni knjižici službenega reda delavstvu, ki je dalo kot en mož duška ogorčenju proti temu napadu na njihovo dušo in telo ! Nadalje je govornik izvajal: Delavci! Uprite se tamu kot en 'mož! Zahtevajte službeni red, ki bi odgovarjal duhu časa in napredka. Če ga pa sprejmete, to Vam zagotovim že danes, da bi s tem pomagali zabijati žeblje v svojo lastno rakev. (Viharno odobravanje). Govornik je potem raztolmačil določbe glede premi, katere hočejo delavca na zvit način oškodovati, dalje določbe glede vedenja, iz katerih izhaja, da hočejo staviti delavca pod kuratelo in slednjič določbe glede razmere službenega razmerja, s ka terimi hočejo delavca pahniti v teku 24 ur na cesto. Vsled tega je govornik predlagal, da naj podpišejo vsi brez izjeme protestno noto in jo izročijo družbi po deputaciji broječi tri može v znak, da zavračajo novi službeni red. Delavstvo je kot en mož glasovalo za ta pr. dlog. Ko so si delavci izvolili iz svoje srede tri odposlance, je tov. Babič zaključil, ta v>lepomemben shod. i it=n--------=i Jutri vsi v slov. gledališče! Slovensko gledališče. Preteklo nedeljo smo videli še enkrat čarobno „Pepelko“. Obiskana je bila dobro, igranje pa se ni ohranilo na svoji dovršeni prejšnji višini. Vsaj v nekaterih prizorih je bilo opaziti neko negotovost. Splošno pa je igra jako ugajala. V n e d e 1 j o, 5. t. m. bo v našem gledališču veseloigra .Vroča tla" ; v torek na praznik 8. t. m. pa vidimo bojno in velečarobno igro „Janko in Metka". Vsi v gledališče ! Preteklo nedeljo je bilo v našem gledališču zares lepo. Petindvajsetletnica gospe Karle Ponikvarjeve, častni večer zaslužne m spošto vane slovenske žene je privabil ogromno občinstva, da je bila gledališka dvorana nabito polna. Gledal ško vodstvo je dalo njej na čast prekrasno Subertovo dramo „Žetev“, ki se je, kar se tiče igranja, docela po-sre čila. Gospa slavjenka je v ulogo Zdenke, ljubeznjive in navdušene češke mladenke, vlila takorekoč vsa prekipevajoča čustva, ki so ji polnila srce. Ni bda lahka njena uloga, mnogo truda jo je stalo, da je mogla kreirati to, kar je mislil pisatelj. In takoj, ko je nastopila, jo je občinstvo burno pozdravilo, a koncem prvega dejanja se nam je odprla na odru divna slika: deželni poslanec g. Štefan Ferluga, obdan od vsega gralskega zbora, jo je v lepih verzih navdušeno pozdravil. V dvorani je zabučalo navdušenih vzklikov, iz lož, izmed občinstva so se usule cvetlice, šopki na ginjeno gospo. Stala je sredi častitajočih igralcev, počaščena in obdarovana s prelepimi šopki in ličnimi darovi, ki so jih ji poklonili „Dramatično društvo", tržaške dame, igralski zbor in njeni častilci. Bila je res nad vse veličastna in ganljiva slika. Iskreno častitamo ! Glavno ulogo je igral naš gost g. Verovšek iz Lljubljane. Igral je dovršeno, sijajno. Njegova igra je bila tako naravna in karakteristična pa lepa, da nas je kar prevzela. V tej ulogi bi ga lahko zmerom gledali. G. Lesič je imel nenavadno težko ulogo. Igral je obupanega in že napol blaznega uradnika, ki se slednjič v obupu in strahu obesi. G. Lesič nam je dokazal, da je umetnik , nadarjen in marljiv. Igral je svojo hudo ulogo tako dovršeno, da je človeka zona oblivala. Živio, Lesič ! Po dolgem času smo videli spet enkrat .Tako Štoko. Naš dragi in stari znanec je imel nehvaležno ulogo lahkomiselnega in zapravljivega brezvestneža. A pogodil jo je prav dobro. Da bi ga le še večkrat videli v podoboi ulogi, ta mu ie prijala, čeprav se nam zdi, da zna on iz komičnih ulog več napraviti. Le to hi mu svetovali, da bi malo manj govoril z očmi in pretiraval v mimiki. G. Danilova je imela mahno in neznatno ulogo, vendar je naredila iz nje krasen tip razkošne zapravljivke in lokave ženske, G. Lilijan je bil simpatičen ljubimec. Njegova igra je jako ugajala, dasi se je videlo, da je še novinec in svoje stvari n e-gotov, včasih celo malo v zadregi. Sicer pa prav dober. Tudi ostali igralci so bili kar dobri, le g. Skalomir nas ni mogel prav zadovoljiti. Preveč monotone deklamacije. Po predstavi je bil v salonu restavracije »Balkan" aninfran komers V nabito polni restavraciji je pozdravil gospo slavljenko in ji je presrčno časdtal intendant slovenskega gledališča g. Z rec. Gospa Ponikvarjeva se mu je ginjena zahvalila in je želela slovenskemu narodu izobraženih žena in marljivih delavcev, kajti Ne samo, kar veleva mu stan — kar mora, to mož je storiti dolžan. Prvomestnik Oiril-Metodove družbe v Ljubljani, šolski svetnik Senekovič jo je pozdravil v imenu 0. M. družbe Gospa Govekarjeva. slovenska pisateljica v Ljubljani, ji ie čsstitala in io pozdravila v imenu ljubljanskih in litijskih dam. ki so se po deputaciji udeležile tega lepega slavi j a. V iitini: lep večer je to bil vsem nam bo cstal v prijetnem spominu. TOVRRIŠI! Vpišite se v konsumne za-druge \? ulici Miramar št. 9. in ulici Bosco št. 17. Z dežele. Goriška. Na Trnovem se je vršil shod v Ško-sanjevi gostilni. Vabilu goriške N. D. O. se .ie odzvalo nad 150 zavednih trnovskih mož, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem tov. Knafliča. Vsi navzoči so izjavili, da pristopijo kot člani k trnovski N. D. O. Trnovska krajevna podružnica se deli v tri strokovne skupine, namreč sku-ino lesnih delavcev, oglarjev in voznikov. Med splošnim navdušenjem so bili odbornikom izvoljeni sledeči tovariši: predsednikom Rudolf Plesničar od Voglarjev, podpreds. Leopold Vodu na Trnovem, tajnikom Adolf Peršič, učitelj pri Voglarjih, blagajnikom Andrej Vovk na Trnovem in podblagajnikom Peter Šuliguj od Voglarjev, odbornikom Anton Cej od Voglarjev in Anton Plesničar iz Ravnice. Predsedniki strokovnih skupin so: za voznike Ivan Rijavec od Rijavcev, Anton Štrosar od Nemcev in Josip Cej od Voglarjev. Blagajnik prevzame ob enem kolpor-tažo »Narodnega delavca". Shod je uspel nad vse pričakovanje. Misel je bila ta, da so na Trnovem že dolgo pogrešali neodvisno in nepolitično delavsko organizacijo, kakoršna je naša N. D. O. Možje, ki so bili voljeni v odbor, so nam poroštvo dovolj, da bo N. I). O. na Trnovem krepko kljubovala vsem viharjem, braneč pravico zavednega narodnega delavstva. Na Lokvah se je vršil ustanovni shod podružnice N. D. O. istega dne popoldan. Soba Makucove gostilne je bila nabito polna. Novzočih je bilo okrog 80 delavcev ; nekateri teh so prišli pod vodstvom (župnika Plesničarja na shod z namenom,'motiti ga. Po nagovoru tov. Knafiča, ki je navzočim pojasnjeval pomen in cilje organizacije, je župnik Plesničar v kujskajočem govoru nagovarjal delavstvo, naj ne Dri-stopi k N. D. O., ker da je ta liberalna, protiverska, ferrerska itd. Tov. Knaflič je na to v daljšim govoru pobijal napade župnikove in njegove laži o N. D. O. ter krepko zavrnil njegov poskus, odtegniti delavstvo naši strokovni organizaciji ter ga organizirali na strankarski podlagi. V ve- likem razburjenju je župnik na ves g'aS zavpil: „Ljubši mi je socijalni de mokra i ko narodni delavec!" Žalostna primer®; kam dovede človeka stankarstvo. Katoli' škemu župniku je ljubše proticerkven® socijalna demokracija, ko nepolitična h-D. O. ! To pa zato ker ve, da bo stran karska pšenice tako dolgo šla v klasja dokler naš narod ne izpregleda in ne spozna svojihv škodljivcev, Župnikovo prizadevanje ni rodilo sadu. N. D. O. na Lokvah se je [ustanovila in dve tretjini navzočih delavcev so izjavne da pristopijo k N. D. O. Izvolil se je z9' časni odbor, ki ima v sporazumu s trnov sko N. D. O. skrbeti za (popolnitev odboru in za agitacijo. V to svrho je sklican P° § 2 zaupni shod u Lokvah na dan 5. t. ®; Zavedne Lokve, delavstvo samo h°c0 imeti N. D. 0., in odkjanja strankard® sleparije in strankarsko strokovno organi' zacijo, bodisi eno ali drugo ! Redek jubilej. — Anton Peresi® zidar pri zidarski tvrdki bratov Mozetič v Gorici, je praznoval 24. t. m. 25letnic®; odkar je zaposlen pri omenjeni tvrdki. Omenjena tvrdka mu je priredila Pojedino, ki sta se je udeležili družina jun1' larjeva in Mozetičeva. Tvrdka Mozetič je podarila jubilar]’1 krasno diplomo in dragoceno zlato uro 1 zlato verižico. Zagorje. — Narodni delavci v 'M' gorju ob Savi, zd j člani ,,N. D. 0.“ v Ljubljani, tvorijo najsevern jšo trdnjavic® N. D. O. Da se ta organizacija pri nas ne razvija tako naglo Ukor bi bilo želeti; je razun soc jaldemokratičnega teroriz®9 krivo tudi to, da nimamo še lastnega lokala, kjer bi so mogli nemoteno shajati-Tega nedostatka pa kmalu na bo več i kajti »Sokolski dom", ki bo imel velik0 dvorano z galerijo bo tudi nam na razpolag0-in le ta dvorana bo že čez nekaj dni dovršena. — Tudi delavec potrebuje poduka in izobrazbe, kar se pa z samim bujska' njem gotovo ne more doseči. Dvajset \f že deluje pri nas socijalna demokracija, i° danes tožbo delavci — zlasti premogarp — da še niso bili nikdar v tako neugodni0 gmotnih življenskih in sploh socijalnib raz merah kakor so danes. O kaki dušev® povzdigi delavstva pa sp’oh ne more bd1 govora. A mi si upamo trditi, da je treb® tudi delavcu razširiti duševno obzorje. Ni samo potrebno, da se delavec c9' zume na svoje delo in da je političn® zrel in samozavesten, marveč tudi o vs®9 javnih političnih in socijalnih vprašanji'1' o vsem mora biti poučen, da ga ne b° iznenadilo življenje, ne bo odvrnil boja z9 obstanek. Omikano in prosvetljeno delavstj® se bo zavedalo s^oje sile, bo poznalo svoj0 veljavo in moč. Tudi na to je gledati, koji . vlada na občini, a s kojim čemo ^ P°zabaviti u jednom od sliedečih brojeva znajonno, da naša občina još dandanas ?a"t inventar imovine za pojedine povezne premda zakon od god. 1864. nalaže, mora za svaku poreznu občinu takav P°stojati. , Gospoda nijesu imala kada, da u četr-set godina takav sastave, jer su se imala Pnuti za „dobro naroda" t. j. za fabri-Clrame Talijana. I Pak se onda mi tužimo, da nam ide °' Kako neče, kada imamo takve uzorne 0 rave. I to se sve moglo dogadjati uz 1 °orenje c. kr. vlade, koja je do nedavno n Hy1;l znatnog udiela u upravu občine Pula. .°®l° je pak na vidjelo intervencijom za v "onika dra. Zuccona, koji je tražio in-etitar imovine za hrvatska sela. . Postupak poduzetnlka Gaiera s a (jrvatskim radnicim. — Poduzetnik Fer-nHnd Gaier, koji gradi barake na računu ^0,"arice odpustio je ovo dana bez sva-: 'izroka sve radnike Hrvate i to pod r 'kom, da ne znadu stanovitu vrstu radoje 'u malti). j Ti ljudi, koji su u svakom pogledu 8 'bhii radnici bili su bačeni na put, kako (Wnaje, radi velike mržnje koju isti B°sP°din goji prama svemu što je lirvatsko. . ()vom prigodom preporučamo radnič-U' (]a se organizira, jer ga jedino čvrsta Sanizacija i solidarnost može, da obrani f ovakova postupka. Nove hrvatske škole u občin- Pula. Zemaliski odbor je odobrio ustai novljenje hrvatske škole u Stinjanu. Isto tako je bila prikazana redovita molba za ustrojenje hrvatske škole u Jadreškim (por. občina Pula) gdje ima preko ioo djece dužne pohadjati istu. Nezadovoljstvo kod „ Ausriistungs“ • direkcije. Kod radnika Ausriistungsdi-rekcije u arsenalu pojavljuje se nezadovoljstvo radi neprestanog zavlačenja uredjenja njihovog odnošaja u pogledu plače i u pogledu drugih prilika njihove službe. Obečanja dana im toliko puta ne vrše se, več se podržava i dalje stanje, koje je za radničtvo štetno. Mi podsječamo radničtvo da jedino organizirano može, da postigne svoja prava, a da sama tužakanja i k torne nekompetentnim oblastima ne dovadjaju do žudjena ploda. Tarabocchia u Puli. Doznasmo, da je u četvrtak 4. ov. mj. bio u Puli po-znsti predsjednik u veleizdajničkom procesu u Zagrebu. Bio je u društvu votanta sodca Pavešiča u posjete kod jednog svog bivšeg kolege iz gimnazije u Medulinu. U Puli se ne usudiše ni pojaviti u hrvatsko društvo, dapače naložiše kočijašu neka jih ne vodi u -Narodni dom", te počeše istom dokariva.ti kako su oni dobri Hrvati i što ti ja znam. Uvidiče i oni da se po šteuo hrvatsko društvo ne spadaj u. — Naravno, da su i u Medulinu, gdje su bili ostavili liepu uspomenu. U sriedu na večer bio je Tarabocchia baš ravhovski na-kresan, takn, da su se ljudi krstili kako može da jedan „gospodin“ hude tako pjan. Iz Pule stidoše odma u Lošinj kako nam rekoše. Netom se doznalo, da su u Puli bila je jednodušna žela da ih se dostojno Dalje na 4. strani. Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo žganjarno :: ulica Petronlo številka 1. A. B »TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA" registrovana zadruga z omejenim poroštom. iMazza (lella Caserma St. 2, I. n. — TRST — V lastili hiši. (Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON St 952. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po mr 4VI» -»* Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 5V, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 'ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. ^ ^w\w\\\w Poštno-hranilnični račun 8i6'oo4. _ _____________________________.—inr.1. V ^ jesen in zimo m priporoča tvrdka BOHINEC & C.o ^$T, ul. delle Torri 2, - S. Lazzaro 17 (za ertvijo st. Antona noveia) / svojo bogato zalogo ižgolouljenih oblek za gospode in dečke ter mične novosti v konfekciji. U dan in MU - Obiski do meri. Solidna postrežba. — Znano mzka cene. AVSTRO-ANEBIUANA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 27. novembra parnik , Laura“ Nowi-York via Patrasso-Palermo. y 4. decembra parnik „Martha Washington“ v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas. e“ki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi r, , inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. ‘a informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Mollu Plooolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. Josip Štolfa. vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela. KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes! Ugodno kupovanje 40 metrov daljših docela porabnih ostankov, platno za pernice, zefir, oksford barvano blago, flanela, platpp za srajce, vse samo za 18 K proti povzetju. V vsaki po-šiljatvi je poleg tega še za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar. A. Pinkava tkalnica v Nachodš Vy»okov Češka. Književne novosti: GREGOR ,IČ: Poezijo, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: „ Bobra gospodinj a “, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.....„ 2-80 „Štiri ruske slike", povesti .... „ —-60 BENES: „Bro dskovski odvetnik" . „ 1-50 Kip Gregorfil5a.............4-— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! * NOVOST Ifakitl za dvorane In vrte pri zabavah • • • • • • • • v bolo-modro-rudečih batvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivpjo v Slovanski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec TRST. - UlicA Valdirivo 40. Gostina društun Jadran ul. Industria (za cerkvijo sv. Jakob) toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. W Postrežba točna. w Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar Pekarna in slaščičarna PenetliM Subap TRST, - ulica dell’lstria št. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko Izbero vsakovrstne moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. SJgJT* Postrežba na dom ~CT3 —Pekarna i sladščičarna — Josip Pahor - Trst ulica Madonnfna št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190. Tovariši N. D. O. Veliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovic itd. je odprl naš rojak □ □ K. CVVENKEL g TRST, CORSO ŠT. 32 Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim! Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. O." svojo Pekarno, sladščičarno in tov. biškotov v ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh društva „Jadran‘‘ Vinko Kante. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Udani LOVRENC REBULA. Na novo urejena : Pekarna Karol Trošt: TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki Izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi j na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento In Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - , in vsakovrstne sladščice. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. vaaaagRH Člani „N. D. 0.“ ! Pozor ! V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEDERE Št. 3. v I«Mijalki A. ŽERJAL, v ul. Commorciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zas ton ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Telefon št. 699. VINKO SKERK PEKARNA in -SLADČlCARNA TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. I Konsumna zadruga H. D 0. Prodajalne: ulicaBosco 17. II. ul. Miramare :: Telefon: štev. 23-21. :: m. v Škednju. Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja Je namenjen le Vam In Vaši sveti stvari ! : pozdravi, da vide kako ih časte i Hrvati iz Istre, koji nijesu natrunjeni srbinom, jer tamo Lema Srba, nu zaludu potraži-vanja odmagliše. R k bi da se nijesu ni u ratnoj luči čutili sjegurnim. Darovi. Darovi za M klavčev večer, ki bo jutri ob 2 1/g uri popoludne v dvorani ,,Nar. doma: „Zveza jugosl. železničarjev1' 10 K; „Konsumna Zadruga", članov N. D. O., 10 K; „Zadružna gostilna", članov N. D. O., 10 K; Gostiloa zadružna „Jadran“. članov N. D. O., 5 K; pri Odborovi seji N. D. O. se je nabralo 7 K 40 st; g' spa Marija Gulič je ctarovala dva zavoja igrač; tov. Bonifačič 4 steklenice p.-linovca, 4 rožolja; Obitelj Aleševič, Biz ak Javorin, Zorko A., Možč Peter, Kreševič Pinter in Vrhovec, po 2 K ; Ma rič, Rutar Ivan, Hochmuller Ivan, Kapil Domnik, Sestan Fran, Naber-goi Milan. Braž Ivan, Kolb Josip, Kravos, Lenček, Korenčan, V. V., N. N., Perhauc, Pirc, Klemenc, Andrejv Klaušček, N. N,, M. M., Bencina Luka, Štok Ivan, Počkar Fran, Ukmar Matija, Jerič Filip, Trošt Jakob, Babič Josip, Rolich Zadnik Josip, Cibic Ivan, Kocijen Fran in gospa Kovačič, po 1 K ; Sajevic Ivan in Gerbič Josip po 60 stot.; Pavlič Anton 52 stot.; Mahorčič, Kovač Fran, Klun Ivan, Debenjak Ivan in Rijavec Ivan, po 50 stot.; Novak Josip, Grejščak Fran. Krajnc Mihael, Bonimiči, Krajnc Josip, Kovačič Karl in Princ Ant., po 40 stot.; Merkučič Josip 30 stotinki ; Vidic Ivan, Renko Jakob, Serdivjan Leop , Brož Fran, Klun Fran in Valčič po 20 st.; Kozlan Josip 10 st. Na veselici prirejeni dne 21. novembra t. 1. so preplačali vstopnino : Mavrič, Branko, Bolonid, Može, Bremic, Jelušič, Pegan Josip in Kjuder po 60 vin., Smerkolj 50 vin.; Gorazd in Mahne pov 80 vin., Ferluga in Škerlj po 20 vin., Štekar Ivan in Turk star po 1 K; Kravos, Požar, Likon in Mladovan po 40 vin., ter g. dež. poslanec Sancin iz Skednja K 2. Vatovec Fran, Kočjančič Jakob, Valenčič Andrej Kreševič Jožef, Cotič Fran in Zagrajšek Josip po 1 K ; Kleva Fran 50 st.; Kante Ignac in Sturm Jožef B. 40 stot. Nadalje darove sprejema veselični odsek N. D. O. ul. Lavatoio 1. Antončič Fran 1 K; ..Delavsko kon-sumno društvo" v sv. Jakobu 10 K.; ,.Delavsko podporno društvo" 20 kron ; Cink Josip, vratar, 2 K ; gospa Bačič 5 K ; po protestnem shodu v Skednju se je nabralo 8 K 17 st. Srčna hvala vsem ! Veselični odsek N. D. O Razne vesti. Vojaška bremena. ..Financial News of London" so napravili račun o vojaških izdatkih devet največjih držav na svetu. Stroški so izračunjeni za leto 1906 na 1.534.835.000 dolarjev. Posamezne države izdajajo vsako leto za vojno in mornarico sledeče svote: — Velika Britanija 316.950.000 dol., Nemčija 258,050.000 dol., Francija 208,725.000, Rusija 263,425.000, Avstrija 73,605.000 dol, Ogrska 40,930.000, Italija 81,850,000, — Združene države 243,175.000, Japonska 48,125.000 dol. V se pa kaže, da „News“ niso vojne pokojnine računale. V Združenih državah samo znaša to na leto 150 milijonov dol. An- gleška Nemčija, Francija in Avstro-Ogrska imajo tudi občutljive penzijske izdatke. Nadalje niso računi-m1 obresti od državnih d Igo v, kateri so se naredili v svrbo vojaških potrebščin. Ako se še razen tega prištejejo stroški rimhh držav, tako pride gotovo več kot t i milijarde stroškov. Če se pa docela še računa, koliko gre v izgubo s tem, ko morajo biti vsako leto par milijonov ljudi v najboljši dobi svojega življenja od drugih — davkoplačevalcev — preživljam in vzdržani, mesto da bi se sami vzdržavali, taki nat demo svoto da nas kar groza. Militarizem stane vsako leto »civilizirano" človeštvo najmanj petkrat toliko na leto. kot je stala zloglasna francoska vojna kontribucija leta 1871. To so zares vspehi civilizacije" v 20. stoletiu ! Revež — plačai pa — molči ! Listnica uredništva. Vse drage dopisnike prosimo, da bi nam dopisovali o vsem, kar bi moglo za nimati delavstAo. Dopisi naj bodo stvarni in točni. Najboli bi nam vstregli z dopisi o delavskem in spl b socialnem gibanju v posameznih krajih. Opozarjamo še da bi mi morali vsaj do srede zvečer dobiti rokopis, namenjen za tistotedensko številko „Nar Delavca". Izjava. Podpisani izjavlja, da se na zaupnem shodu v prostorih N. D. O. dne 14. oktobra tekočega leta ni izrazil o sklepu odbora »Delavskega podpornega društva" od dne 30./9. 1909. z nikako razžaljivo besedo proti uradniku omenjenega društva g. J. Mikota, še manj pa, da bi bil g. Mikota ponaredil gori omenjeni sklep. — Godpisani spoštuje g. M kota kot vestnega in poštenega uradnika in kot nezmožnega za taka dejanja ter ga ni niti v mislili hotel razžaliti. I Bolonič 1. r. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajatplliea: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA „EDIl?OST“ v Trstu. Slovani! Tovariši! Dajam Vam naznaDje, da sem odprl v novo slovensko v BRIVNICO v ulici del Bosco št. 1. vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. SVOJI K SVOJIM ! s spoštovanjem Miroslav Kovačič, brivec. Kje morate kupovati harmonike ? ? ? Kje drugje nego v domači češki tovarni harmonik — — — J c- sef Hlavač ek v Lounech (Češko Tam dobite najboljše, na mnogih razstavah odlikovane harmonike. Specialiteta: s heligonovim Imom Pišite po cenik. 500 harmonik v zalogi. Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo. Ne nosite težko prisluženih novcev svojim narodnim neprijateljem. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „AII’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli O C o c > 0) c Q Vsojam si naznaniti vsem mojim odjemalcem, in sla'' občinstvu, da sem že prejel cel novi dohod oblek za jesen' sko in zimsko sezono. Obleke za moške, dečke in otroke >° zgotovljeno belo perilo za moške. Ker sem kupil v veli*1 množini z največjih in svetovnih tovarn, z malimi stroški’ da lahko prodajam po tako znižanih cenah, da mi nobeo® druga trgovina nemore tekmovati. Prosim Vas, zato, da obiščete moio trgovino in se pre’ pričate, brez da ste primorani kupiti. Dobite obleke za možke dečke in otroke Paleto, Ulšbf' Ranglan, jopiči in površni jopiči, mantelin, telovnik, hk^e' srajcd, maje, spodnje hlače, ovratniki, kravate zapestnih’ nogavice, naprsniki, obleke za delo, belo (trliš) bel in pkV za kovače in ključavničarje, kape in čepice ter črni kloboki. Dnevno novi dohodi blaga. Lastna krojačnica. — Izgofovljajo se obleke po meri. Govori se slovensko. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ Zalagatclj c. lir. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd orož. c. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in Pulju. TRST. -- Ul. Rosario st 2. — priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Proiaja najboljša vošffla (is) G. ia I. Velika izbera Galosch -----Cene nizke.-------- — Postrežba točna. — Novo pogrebno podjetje seje preselilo v Corso št* 49. (vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azegiio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zapetih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkure ce. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo Telefon št. 1402 HENRICH STIBELJ in drugi. J O Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. :0SREDNJA BANKA f ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v T rstu — Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih — ™ zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog okoli: K 100,000.00° Naslov za brz.: SPOKOB# - JADRANSKA BAN K A v TRSTU Mia deflla Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VBEDNOSTflE PflPlHdE (RENTE, uBLIGflCIdE, ZRSTRVfiR PISMU, PRIUn/RITETE, DELNICE, SREČKE 1. t. d.) ----VALUTE IN DEVIZE — PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Esloipt Mic in iiffl, borzna inči SflFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 4 11 0 4 VLOGE NA KNJIŽICE- — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN -VLOŽENI DENAR OBRESTUJ# SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.--- Uradne ure ; 9 — 12., 2'30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA“ — Trat. — Telefon : 1463 in 973.