PoHnido plačano v (OtovM*
Leto XXIL
LJab^ma, dne tS< julija 1940
ŠUfOka Dfa L— ftt. JO
(Jpravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana,	« «» ^ ^ «
Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 1211313 VS3K CCtftfiK Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani it. 10711.	*
Naročnino za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar.
Kmetijstvu, ki ga tepe slabo vreme, bo treba pomagati
Skrajno slabo vreme dela našim kmetom .velike skrbi. Iz vseh krajev prihajajo obupni glasovi o neurjih, kakršnih ljudje že zlepa ne pomnijo. Vinogradnikom je škodovala mrzla zima, ker so pomrznile stare trte, mladim trtam pa, ki jih zimski mraz ni ugonobil, je škodovalo premokro in hladno pomladno vreme. Le v nekaterih goricah bo trgatev razmerno dobra, povsod drugod pa slaba. Seveda, kjer je potolkla toča, bo še slabša, če je sploh kaj bo.
Podobno velja za druge pridelke. Pač najhujše se godi kmetovalcem v hribih. Neprestani nalivi jim odnašajo že obdelano zemljo z njiv. Zelo tudi primanjkuje delovnih moči. Domača družina za obdelovanje polja navadno ne zadostuje, hlapca in deklo pa je danes že težavno dobiti in ju je treba, če ju sploh dobiš, dobro plačati. Odrasli člani družine silijo od doma in si iščejo dela v tvornicah in rudnikih. Žito letos ni nikjer po-
sebno dobro obrodilo. Krompir kaže zaenkrat še dobro. Če pa bo deževalo in bo mokra tudi jesen, bo tudi ta začel gniii že v zemlji.
Posebno hudo je bilo letos s krmo. Res je nekoliko primanjkovalo koscev, ali najhujše je bilo zaradi vremena Le redkokje so jo lahko lepo posušili in spravili domov. Krme je sicer še dosti, a zaradi slabega vremena ki jo je neprestano namakalo, je po večini slaba.
Položaj slovenskega kmeta je torej letos tak, da bo treba našemu kmetijstvu pomagati vsaj s tem, da ga ne bo pritiskal davčni vijak. Treba bo gledati tudi na njegovo živinorejo, da ne bo propadla. Vinogradnikom bo treba preskrbeti trge, da bodo lahko vnov čili vsaj to manjšo količino. Tudi sadja bo sem in tja nekaj in odgovorni činitelji so dolžni storiti vse, da se bo lahk,o to sadje prodalo po primerni ceni.
Pomanjkanje turščice
v naši državi je nepotrebno
Z vseh strani Slovenije prihajajo vesti, da je začelo primanjkovati turščice. Pa tudi drugod v državi ni boljše. Odkar je bila določena meja ceni, je turščica skoro izginila s trga. Nedvomno zaloge tega važnega hranila v državi niso več velike, vendar pa gotovo večje, kakor bi sklepali iz male ponudbe. Ali smo izvozili preveč tega kmetijskega pridelka, da so zdaj preostale majhne zaloge kljub določitvi najvišje cene predmet špekulacije? To se pravi, da bo moral tisti, ki jo bo hotel imeti, turščico kupiti skrivaj in plačati po še večji ceni, kakor je bila pred maksimiranjem.
Kakor poročajo iz Beograda, se bo pomanjkanju odpomoglo z uvozom bolgarske turščice. Okoli 3000 ton bolgarske turščice smo že prej uvozili, a zdaj gre za uvoz 5000 ali 10.000 ton. Denarna sredstva za nakup so že odobrena.
Vsekakor čudno je, da moramo uvažati ta kmetijski pridelek, ki kolikor toliko uspeva
I tudi v manj rodovitnih krajih naše države. Celo Slovenija pridela po navadi precej turščice. Tu se vidi, kako bi bilo pri nas potrebno kmetovanje po nekem določenem načrtu. Kmetijska preosnova, o kateri smo že mnogo pisali in ki naj bi se izvršila v petletki ali pa v desetletki, če bi bilo pet let premalo, bi rešila vsa takšna in podobna vprašanja. Turščice bi lahko v naši državi pridelali toliko, da ne bi vedeli kam z njo. Če pa so morda vrste tuščice, ki se goje pri nas, že tako opešale, da ne dajejo dovolj pridelka, je treba dobiti seme od drugod. V manj rodovitni zemlji, na primer pri nas v Sloveniji, turščica gotovo počasi oslabi. Pa še od drugod ne bi bilo treba dobivati seme, če bi zanj v zadostni meri skrbele domače semenogojne postaje. Ozrimo se malo k sosedom, zlasti tudi k Rusom, kjer je kmetijstvo na višku. Vsa ta vprašanja niso niti združena s posebnimi težavami, le dobre volje in resnega strokovnega pogleda na zadevo bi bilo treba več.
Tudi v dolžnostih
mora biti enakopravnost
Beograjska »Politika« razpravlja o potrebi popolne enakopravnosti in ugotavlja, da je osnova nravne sile naroda njegovo zadovoljstvo z obstoječim stanjem. Država poskuša z raznimi odredbami okrepiti in vzdržati to zadovoljstvo. V tem pogledu je bilo že mnogo storjeno, vendar pa še vedno ne dovolj, kakor naglaša list. Življenje se je silno podražilo, delno upravičeno, delno pa tudi ne.
Špekulacija cvete, kakor že dolgo ni cvetela. Pri tem je najtežavnejše, da je ljudstvo prepričano o neupravičenosti povišanja gen za dolgo vrsto življenjskih potrebščin. Prav tako je prepričano, da se v teh časih gotovi sloji prekomerno bogatijo na škodo drugih. Poleg tega se dogajajo po naših mestih in vaseh reči, ki so v primeri z velikimi dogod-
ki okoli nas malenkostne, a kljub temu vplivajo pogubno na mišljenje naših ljudi.
Medtem ko se največji del našega naroda odziva vsem pozivom vojaških oblastev na vojaške vaje, se poslužuje dolga vrsta naših sodržavljanov nedovoljenih sredstev za osvoboditev od vojaške dolžnosti. Na tiso-Se in tisoče naših državljanov je zaposlje-nih pri utrjevanju naših mej. Med njimi so ljudje, ki so morali čez noč zapustiti svoje vsakdanje opravilo na polju in v delavnicah. Na tisoče ljudi pa sedi tudi po nočnih zabaviščih, kjer se prijetno zabavajo Kaže, kakor da imajo med nami neki sloji prebivalstva samo dožnosti, drugi pa spet same prednosti. Vse to naši ljudje vidijo in o tem razmišljajo. Take reči se ne smejo dogajati, ker sta zdaj bolj kakor kdaj prej potrebni zavest edinstva in pa domoljubnost
Jakall« Ii® v m^vm^h goricah še precej
Slovenske gorice, julija Stanje sadovnjakov po Slovenskih goricah ni najpovoljnejše. Večina jablan je prazna. Temu je glavni vzrok deževje v času cvetenja. Tako se je zaradi deževnega vremena le malo cvetov oplodilo. Le v višjih zavet-nih legah, kjer lani sadje ni obrodilo, bo letošni pridelek prav obilen. Spričo velikosti slovenjegoriškega sadnega okoliša je vendarle pričakovati za izvoz vsaj enako količino. jabolk kakor lani.
Značilno pa je letos, da razen jablan in češenj ne bo sadja. Najobčutnejšo rano češ-pljam, marelicam, hruškam in breskvam je prizadejala pomladna pozeba, ki je uničila razvijajoče se cvetove .Trdimo lahko, da skoro ni kraja v Slovenskih goricah, kjer bi obrodilo sadje teh vrst. Ker ne bo češpelj, tudi ne bo mnogo žganja._
Zemlja beltindce graSke izročena kmetom
Beltinci, julija Prekmurski kmetje so sami prav mali kmetje. Pet hektarov je za Prekmurca že kar razsežno zemljišče, saj ima več kakor tretjina prekmurskih kmetov komaj po okoli dva hektara zemlje. Razume se, da od tako majhnih posestev ljudje slabo živijo. To se pravi, da si morajo iskati še druge dohodke. Zato je hud udarec za Prekmurce, ?e sezonski delavoi ne dobe dela.
V Prekmurju se je že mnogo zemlje tujih veleposestniških mogotcev razdelilo po agrarni reformi med kmete. Zdaj pa se razdeli še 430 hektarov (787 oralov) zemlje bel-tinske grofice Zichy. Ta zemlja ji je bila pripuščena po prejšnjem zakonu o agrarni re formi za vzorno živinorejstvo in semenogoj-sko postajo. Ker pa grofica ni ugodila pogojem, ki jih določa zakon o agrarni reformi, se ji je zdaj zemlja razlastila in bo prišla v kmečke roke.
Zadevni odlok je bil kmetijski minister že nedavno podpisal. Prav je, da pride zemlja v roke tistih, ki jo obdelujejo, saj ni dvoma, da je krivično, če ena sama družina ima tako razsežno zemljo, od katere se lahko preživlja ob pridnem obdelovanju tudi do 50 družin.
Ruski glasovi o vzrokih
nemške zmage nad Francozi
Moskovski tisk mnogo razpravlja o vzrokih, ki so privedli do tako naglega poloma francoske vojske. Sodbe ruskih vojaških strokovnjakov so si predvsem edine v tem, da francosko poveljstvo ni korakalo s časom, ampak je vse svoje vojne načrte zgradilo na vojaških izkušnjah iz svetovne vojne v 1. 1914. do 1918. Nov način vojskovanja je bil posebno razločno viden v nemško-polj-ski vojni, a francosko poveljstvo se iz nem-ško-poljske vojne ni naučilo ničesar.
Ruski vojaški strokovnjaki poudarjajo nadalje tudi, da poveljstvo zavezniških vojsk sploh ni imelo pojma, v katero smer so nem-
ške divizije izvajale svoj glavni sunek in kako velike so bile nemške napadajoče sile.
Važno vlogo pri poteku vojskovanja na zapadnem bojišču je imelo tudi dejstvo, da podaljšek Maginotove črte od Sedana do Rokavskega preliva ni bil zadosti trdno zgra jen. Zaradi tega so Francozi takoj v začetku izgubili za nadaljevanje vojne neogibno potrebno severno francosko industrijsko področje. K temu je treba dodati še to, da kakšne omembe vredne angleške pomoči sploh ni bilo, zlasti ne v tako imenovani bitki za Pariz.
luski tehniki zgradijo na Volgi osem orjaških jezov
Ruski tehniki se ukvarjajo z velikim načrtom poživitve gospodarskega -ivljenja v vzhodnem delu evropske Rusije. Z namakanjem hočejo ob spodnem toku Volge kmetijsko izkoriščati veliko, doslej neobdelano ozemlje, obenem naj bi se pa izpopolnile notranje vodne zveze med Kaspiškim in Belim morjem. Te načrte po večini šele pripravljajo. Volga teče v svojem spodnem toku skozi kraje, ki so zlasti na njenem levem bregu izredno rodovitni. Toda zemlja leži tu še zmerom neizkoriščena. Podnebje je tam preveč suho in preblizu azijske, puščave. Posledica tega je, da imajo tam enkrat v treh ali štirih letih tako sušo, da je uničena vsa letina.
Zato hočejo to ozemlje umetno namakati z vodo iz Volge. Vodo, ki jo bodo s tem jemali reki bo treba nadomestiti, sicer bi se pospešilo padanje gladine Kaspiškega morja. To nadomestilo iščejo ruski tehniki v sever-noruskih rekah Vičekdi in Pečori. Vodo iz teh dveh rek hočejo porabiti za dopolnitev vodnega stanja Volge. V celoti naj bi Volga namakala okrog 4,500.000 ha zemljišča. Del tega ozemlja se bo že lahko namakal, ker bo v kratkem zgrajen velikanski jez pri Kujbiševu (Samari), ki so ga začeli graditi predlanskim
To bo največji jez na svetu Če bo pihal močan veter, bodo treskali ob jez veliki valovi, kakor na morju. Zato bo treba preurediti večino ladij, vozečih po Volgi, tako da bodo lahko kljubovale valovom Elektrarna
na jezu bo dajala v začetku okrog 3 milijarde kilovatov. S pomočjo tega jeza se bo namakalo okrog 3 milijone hektarov zemljišča, na katerem bo znašal pridelek pšenice okrog 5,000.000 ton več letno kakor znaša zdaj. Pri Samari, kjer dela Volga velik ovinek, zgra-de prekop, tako da bo skrajšana pot po Volgi za 135 km. Na Volgi hočejo ruski tehniki zgraditi v celem osem velikih jezov in oni pri Samari bo prvi.
Pri tem se je treba, kakoi rečeno, ozirati na razmere v Kaspiškem morju, kamor vali Volga velikanske količine vode Gladina tega morja neprestano pada in na obali je čedalje več peska. To pa pomeni veliko škodo za ribištvo. Iz Kaspiškega morja dobiva Rusija 45 odstotkov vseh rib. Razen tega pridobivajo vzhodno od Kaspiškega morja v zalivu Kara Bugazu Glauberjevo sol in sprememba kemičnega sestava vode pri nadalj-nem padanju globine bi neugodno vplivala tudi na to industrijsko panogo.
Zato nameravajo ruski tehniki vzeti letno okrog 16 kubičnih kilometrov vode iz sever-noruskih rek Vičekde in Pečore. Središče tega načrta je mestece Solikamsk ob Kami severno od Perma. Tam hočejo napraviti na po večini nerodovitni zemlji velikansko umetno jezero na površini okrog 600 kvadratnih kilometrov, ki bo vezalo reki Vičekdo in Pečo ro s Kamo, preko njih pa z Volgo Dela na tem velikem načrtu se prično v kratkem. Elektrarna pri jezeru bo zalagala s tokom vso industrijo na Uralu.
Preostanek starodavnega naroda na Salomonovem otočju
Raziskovalec dr. Douglas Oliver se je nedavno s svojo ženo vrnil z dveletnega bivanja v notranjosti otoka Bougainvillea v Tihem morju, kjer je preučeval domače rodove. Ti domačini se od ostalih prebivalcev otokov tam okoli razlikujejo po dosti temnejši polti.
Prebivalci Salomonovega otočja, h kateremu spada otok Bougainville, predvsem pa to temnejše pleme, ki se imenuje sivajsko, so bili v prejšnjih letih znani kot lovci na človeške glave. Stroge odredbe kolonialnih oblastev so jim ba^ zagrenile ta lov. Dr. Oliver je živel v p-"'"»vi sredini kakšnih 50 km od najbližje mis onstke postaje. Potreboval je predvsem 10 mesecev, da se je naučil njihovega zamotanega jezika. Šele potem se je lahko s svojo ženo poglobil v preučevanje Sivajev
Preučila sta več kakor 2000 ljudi glede na njih zunaniost in zbrala veliko zbirko kopij, lokov, puščic, obrednih glasbil, denarja iz Školjk in drugih reči, da bi mogla ugotoviti
razlike med Sivaji in rodovi, ki živijo okrog njih. Tako sta prišla do prepričanja, da so ta melanezijska plemena, ki živijo okoli Sivajev in ki imajo svetlejšo polt kakor tudi manj bujno rast las, dosti mlajša od sivaj-skega plemena. Vse kaže, da so Sivaji edini ostanek prvotnega prebivalstva Južnega Tihega morja. Dr. Oliver meni, da so se Sivaji naselili na otočju že tisočletja prej, kakor so tja prispela svetlejša plemena, ki imajo danes večino in ki so, kakor kaže, prišla z okoliških celin.
Le previdno soln&enje „ koristi zdravju
V starih časih je bila za mestno gospodično imenitna bela barva, pred leti pa je prišla v modo rjava, zagorela polt. Od takrat se vsako poletje meščanke na vse načine trudijo, da bi zagorele. To pa počnejo včasih tako lahkomiselno, da si skvarijo zdravje.
O solnčnih kopelih bi moral veljati stari rek, po katerem je treba nehati prav tedaj, ko je užitek največji. Zagoreti ne smeš kair v enem dnevu, ker ti to prav gotovo zelo škoduje. Počasi in pomalo se moraš solnčiti.
Zagorelost kože je posledica solnčnega ža-renja in predstavlja nekakšen zaščitni ukrep kože zoper prehudo in prenenadno obsevanje s solnčnimi žarki. Solnčni žarki v svoji celoti niso enakovrstni in enakovredni. Razlikujemo dolgovalovne in kratkovalovne žarke. Med zadnje spadajo tudi ultravioletni žarki. Ti so tisti, ki povzročajo v naši koži preosnovo, ki se očituje z rjavo parvo. Ča je teh žarkov v določenih vremenskih razmerah preveč, tedaj je tudi njih učinek premočan. Namesto počasnega, zdravega zagore-vanja se dogaja pravo sežiganje vrhnih plasti kože, ki utegne imeti pod nekimi pogoji prav slabe učinke na vse telo.
Če se hočemo izogniti škodljivim posledicam obsevanja s solnčnimi žarki, moramo upoštevati predvsem trenutne vremenske razmere. Močno ogreti zrak ima lahko mnogo vodne pare. Vodna para požira kratkovalovne žarke, ki so najučinkovitejši. Z drugimi besedami, vlaga v zraku je naravna za-ščitnica proti solnčnim oj>eklinam Na isti način kakor vodna para vpliva tudi prah. Čim manj je, zrak čist, tem slabotnejše je solnčno žarenje, čeprav solnce pošteno sije.
Od same vročine ne postanemo zagoreli. Če predre po kakšni nevihti hladnejši zrak do nas, je ta čistejši, vlage ima manj in zato prepušča kratkovalovne ultravioletne žarke dosti bolje. Zato v solncu v takšnih prilikah tudi hitreje porjavimo. Razliko spoznamo po nebesni barvi. V vročini je ta barva po večini bledomodra ali sivomodra, v hladnejšem vremenu je pa čista in temnomodra. Temu se priključuje običajno še to, da je v hladnejšem zraku tudi veter živahnejši. Ta veter nam v zvezi z manjšo količino vlage v zraku suši kožo in povečuje tako nevarnost solnčnih opeklin. Še posebno nevarno je to, da človek v talkšnem vremenu msili, da solnce lahko zaradi hladu bolje prenese, in se mu zato tudi bolj izpostavlja. Torej prav tedaj, ko je nevarnost solnčnih opeklin največja, se ji navadni ljudje najbolj izpostav-* ljajo, med tem ko iščejo v vročem in soparnem vremenu bolj senco, torej prav takrat, ko bi moglo solnce naši koži razmer-no malo škodovati.
X Vichy, sedež francoske vlade, šteje komaj 25 000 prebivalcev, je pa svetovno znano kopališko mesto. Stoji kakih 50 km se-vernovzhodno od Clermont-Ferranda. Po naglem odhodu francoske vlade iz Pariza je Vi-chy zdaj že četrto mesto, kjer se je francoska vlada začasno ustavila. V Vichyju se je ustavila, ker je tam na razpolago dovolj primernih prostorov.
X Oton Habsburški je v Ameriki. Pred dnevi je prispel Oton Habsburški z letalom v New York. Novinarjem je izjavil, da je komaj ušel Nemcem v Bruslju in pozneje v v Parizu.
X Potopljena moderna italijanska križar-
ka. Avstralska križarka »Sidney«, ki ie pod poveljstvom kapitana Collinsa, se je v spremstvu z več rušilci zapletla v borbo * dvema italijanskima križarkama severnoza-padno od Krete. V teku borbe je bila potopljena italijanska križarka »Bartolomeo Col-leoni«. Druga italijanska križarka se je pa umaknila, zasledovana od angleških vojnih ladij. Neki angleški rušilec je rešil 250 mornarjev s potopljene italijanske križarke.
X Strašna suša na Japonskem. Med ugodnostmi, ki jih nudi japonska železniška uprava potnikom v spalnih vozovih, spada poleg ostalega posteljnega perila tudi nočna srajca iz lahke bombaževine. V žalost vseh nočnih potnikov na Japonskem pa je železniška uprava zdaj z obžalovanjem sporočila, da jim do nadaljnega nočne srajce ne more več dajati na razpolago, ker zaradi silne suše primanjkuje vode, da bi jih prali. Tokio že deset mesecev ni imel pravega dežja in ta suša se kaže čedalje bolj neprijetno v vsakdanjem življenju.
Politični pregled
»Miinehener neuste Nachrichten« pišejo, da se položaj na Balkanu čedalje bolj pomirjuje
in da se tako v notranji kakor v zunanji politiki balkanskih držav čuti čedalje bolj trdna težnja po čim večji nevtralnosti. Balkanske države se pošteno prizadevajo ohraniti mir.	»
Pretekli teden je na seji nemškega državnega zbora, katere se je udeležil tudi italijanski zunanji minister grof Ciano
imel nemški kancelar Hitler govor. Glavni obrisi njegovega govora imajo tole-vsebino: Sodelovanje med Nemčijo in Italijo je popolno. Nemčija je danes vojaško močnejša kakor v začetku vojne. Njene izgube so v primeri z uspehi malenkostne, orožja in streliva ima toliko, da ji primanjkuje skladišč. Z vojnimi sirovinami in gorivom je oskrbljena. S Sovjetsko Rusijo po znanih sporazumih ne more priti do nobenega nesoglasja in se Angleži motijo, če računajo na to. Anglija hoče nadaljevati vojno. Taka vojna se more končati le s popolnim uničenjem enega od. nasprotnikov in uničena bo Anglija, katere prebivalstvo bo doživelo vse grozote vojne. Če se bo vojna nadaljevala, bo uničena Anglija, česar Nemčija ni nikdar nameravala. Zaradi tega je treba še enkrat pozvati zdravi razum v Angliji, naj se angleški voditelji in angleški narod spametujejo in sklenejo mir, ker ni vzroka za nadaljevanje vojne. Če se to ne bo zgodilo, pade odgovornost na Anglijo, ne na Nemčijo.
Te dni je govoril preko angleških radijskih postaj angleški zunanji minister lord Halifax. Izvajal je med drugim: Kancelar Hitler je svoj čas izjavil, da ne želi uničiti angleško cesarstvo. Toda v njegovem zad-Ijem govoru ni rečeno, da bi želel miru na podlagi pravičnosti in ni povedano, da bi bila Evropa osnovana odslej na taki podlagi, da bi imeli njeni narodi pravico samoodločbe. Jasno je, da si zamišlja sliko Evrope tako, da naj bi Nemčija vladala nad vsemi narodi, ki jim je vzel svobodo. Hitler je jasno povedal, da hoče zdaj vso silo Nemčije obrniti proti Angliji.
Zato pa vlada v vsakem mestu in v vsaki vasi Anglije samo en duh, duh nezlomljive odločnosti. Borba bo huda, toda prav zato, ker gre za reči, ki so vredne vsake žrtve, nam je v čast, da se lahko zanje borimo. Nikdar nismo hoteli vojne in nihče od nas noče, da bi vojna trajala en sam dan dalje, kakor je to potrebno. Toda ne bomo se nehali boriti, dokler ne bo zagotovljena svoboda za nas in za druge narode. Smo krščanski narod in verujemo v Boga. Zato ni*nobenega dvoma, da je pravilno povedal naš kralj v svojem božičnem govoru: Bog naj nas vodi na naši poti. Toda to ne pomeni, da bi bilo s tem naše delo lažje. Bog nam ne bo pomagal, da pridemo preko težav, pač pa nam bo utrdil duha, da nam nobena nevarnost ne bo prehuda.
Iz Rima poročajo, da je Sv. stolica dala navodila apostolskemu nunciju Valerianu, naj podpira politiko maršala Petaina pri prizadevanju za obnovo Francije.
Sv. stolica je prepričana, da bosta Pe-tain in Laval obnovila Francijo tako, da bo v skladu s politiko Vatikana, ki bo dosledno podpiral politiko teh dveh mož v borbi proti vsem, ki hočejo ovirati izvajanje vatikanske politike.
Švicarski list »Neue Ziircher Zeitung« piše: Četudi so bila po posvetu v Miinchenu vsa vprašanja glede spremembe mej v južno-vzhodni Evropi odložena,
so v Bolgariji mnenja, da za mirno rešitev vprašanja Dobrudže ni ovire. Ako bi imela Rumunija za rešiti samo to vprašanje, bi bilo seveda že davno rešeno, saj gre le za malo ozemlje, ki ga je Bolgarija izgubila leta 1913. in ki je po narodnostni sestavi v resnici bolgarsko. Tega namreč tudi
Rumuni ne osporavajo. V Sofiji nihče ne dvomi, da bo to vprašanje rešeno v prijateljskem duhu in da zaradi tega ne bodo nastopili nikakl mednarodni zapletki.
V nedeljo so se sestali novoizvoljeni državni zbori vseh treh baltskih držav, Estonske, Letonske in Litve, ter so soglasno sklenili, da
se vse tri baltske države priključijo Sovjetski Rusiji.
kot 14., 15. in 16. sovjetska republika. V vseh treh državnih zbornicah so bile nameščene velike slike Lenina in Stalina. Sejam pa so prisostvovali zastopniki Sovjetske Rusije. V vseh treh prestolnicah novih sovjetskih republik so bile v proslavo tega dogodka prirejene velike manifestacije .
Te dni
se je pojavil prvikrat odkrit predlag za zavezniško pogodbo med Turčijo in Rusijo.
Turški listi že nekaj dni pišejo o skupnih koristih med Rum j o in Turčijo. Med drugim predlagajo, naj Turčija začne nova pogajanja z Rusijo, da se vzpostavijo odnošaji med obema državama na novo prisrčno in prijateljsko podlago. Listi poudarjajo, da je Turčija vedno vodila prijateljsko politiko do Rusije in jo bo vodila tudi v bodočnosti.
Iz Berlina poročajo, da je Nemčija
povabila v Berlin rumunskega ministrskega predsednika Gigurta in zunanjega ministra Manoilesca, razen tega pa tudi bolgarskega ministrskega predsednika Filova in zunanjega ministra Popova Kaže, da se bo vršil razgovor o položaju Ru-munije in o bolgarskih zahtevah po južni Dobrudži. Nemčija želi, da bi se uredili odnošaji med Bolgarijo in Rumunijo.
Sovjetski zunanji minister Molotov je imel daljši posvet z angleškim poslanikom v Moskvi Crippsom. Cripps je imel zadnje dni več posvetov tudi z Molotovim namestnikom Lozovskim. V zvezi s temi posveti razpravlja angleški tisk
o možnosti izboljšanja odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Anglijo. Ta možnost je verjetna spričo razvoja zdaj-šne vojne v Evropi in spričo zadnjih dogodkov, ki so se nanašali na Balkan in južno-vzhodno Evropo, kjer je Sovjetska Rusija tu u j- iaae.ii. ijisu trdijo, da je sovjetska vlada prosila Anglijo, naj uporabi svoj vpliy v Turčiji ter turško vlado prepriča, da Sovjetska Rusija »ima glede nje nikakih napadalnih namenov.
Italijanski fašistični list »Regime Fascista« v Cremoni je objavil članek, v katerem
opominja Rusijo, naj ne tvega poiz kusa kakršnegakoli dejanja, ki bi nasprotoval politiki osi Rim-Berlin.
V	članku pravi pisec, da je zadno upanje Anglije Rusija, ki naj bi v skrajnem trenutku začela vojno. Anglija ima še upanje, da bo Rusija preprečila prodiranje nemških in italijanskih čet, a Rusija mora po zatrdilu pisca reševati druga važnejša vprašanja. Pisec pravi tudi, da vodilni možje v Rusiji še verjamejo v končno zmago Anglije.
Ruski list »Krasnaja flot« prinaša članek o delovanju in gradnji sovjetske vojne mornarice.
V	članku se trdi, da se gradnja sovjetske mornarice nadaljuje brez zastoja. V prvi polovici letošnjega leta se je zmogljivost v sovjetskih ladjedelnicah zvišala v primeri z zmogljivostjo ob istem času lani za 41 odstotkov.
AFRIŠKA
Afriški popotnik pripoveduje zgodbo o divjih ženah, ki nimajo jezikov.
»Potem vendar ne morejo govoriti,« se začudi Neža.
»Saj prav zato so tako divje,« ji pojasni popotnik.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: na živinskem sejmu v Kranju: voli I. po 9.25, II. po 8.75, III. po 7.50, telice I. po 9.25,
II.	po 8.50, III. po 7.25. krave I. po 7, II. po 6.50, III. po 5, teleta I. po 8.50, II po 7.50 din; v okolici Ljubljane: voli I. po 8.50, II. po 7.50, III. po 6.50, telice I. po 7.50, II. po 7,
III.	po 5.50, krave I. po 7, II. po 6, III. po 4, teleta I. po 10, II. po 9 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: špeharji po 12.25, pršutarji po 11 do 12, v Radovljici: špeharji po 12, pršutarji po 10, v okolici Ljubljane: špeharji po 10 do 11, pršutarji po 9 do 10 din.
KRMA. V Radovljici: lucerna 150, seno 100, v Kranju: seno 100, slama 75, v Ptuju: seno 80 do 100, slama 45, v okolici Ljubljane: seno 100 do 130, slama 60 din za 100 kg.
ZABELA. V Radovljici: slanina 18, svinjska mast 23, v Kranju: slanina 26 do 28, svinjska mast 22 do 23, v okolici Ljubljane: slanina 18 do 21, svinjska mast 22, v Ptuju: svinjska mast 22 do 24, sveža slanina 16 do 18„ prekajeno slanina 22 do 24 din kg.
VOLNA. V Kranju: neoprana 38, oprana
45	do 48, v Radovljici: neoprana 44, oprana
46	din za kg.
SIROVE KOZE. V Kranju: goveje 13 do 15, telečje 20, svinjske 8 do 10, v Radovljici: goveje 16, telečje 20, svinjske 12 din za kilogram.
FlZOL. Na Jesenicah 7 do 10, v Kranju 7 do 8, v Ptuju 5 do 6, v okolici Ljubljane 5 do 7, v Radovljici 8 din za kg.
KROMPIR. Cene so najrazličnejše, vsaj po službenih tržnih sporočilih. V Ptuju: stari krompir 180, novi 300, na Jesenicah 175 do 200, v Kranju (novi) 250, v Radovljici 200, v okolici Ljubljane 250 do 300, v Ljubljani okolici 200 din in več za 100 kg. Sodimo, da bi bilo umestno, če bi oe cene v službenih tržnih poročilih navajale takšne, kakršne so v resnici. Ne verjamemo namreč, da bi mogle med posameznimi kraji obstajati v resnici take razlike.
DRVA. V Radovljici 130, v okolici Ljubljane (trda} 115 do 125 din za kubični meter.
JAJCA. V Kranju 1, na Jesenicah 1.50, v okolici Ljubljane 1 din kos, v Ptuju 10 kosov za 7.50 do 8.75 din
SIROVO MASLO. V okolici Ljubljane 28 do 40, v Kranju 38 do 44, v Radovljici 40 din za kilogram.
MLEKO. Na Jesenicah 2.50, v Ptuju 2, v Kranju 2.25, v okolici Ljubljane 2 do 2.50, v Radovljici 2 din za liter.
MED: V okolici Ljubljane 16 do 18, v Kranju 22 do 24, v Radovljici 24 din za kg.
SADJE. V Ljubljani: marelice 10 do 16, breskve domače 8 do 10, uvožene 20, češnje, ki jih je že malo, 10 do 12, hruške 6 do 3, ringloji 8 din kg, borovnice 2 do 2.50 din liter.
SOČI V JE IN ZELENJAVA. V Ljubljani: stročji fižol 3 do 6, grah 2.50 do S, paradižniki (uvoženi) 8, kumare 6, čebula 3 do 4, pesa 3, buče 4 do 6 din kg.
MOKA. V okolici Ljubljane: pšenična 400 do 500, turščična 300, ajdova 500 do 600, v Kranju: pšenična 450 do 525, turščična 325, ajdova 400 do 800 din za 100 kg.
ŽITO. V Kranju: pšenica 300, ječmen in rž 275, o^es 250 .turščica 265, v okolici Ljubljane: pšcnica 280 do 290, ječmen 235, rž 260, oves 270 do 300, turščica 240 do 250 din za 100 kg.
Sejmi
28.	julija: Dolnja Lendava, Oplotnica, Uo-plice pri Novem mestu, Vrhnika.
29.	julija: Semič, Kostanjevica, Javorje, Šmartno pri Litiji, Luko vek;
30.	julija: Maribor;
31.	julija: Slov. Konjice, iSarenberg, Pol9-niik;
Vrednost denarja
Na naših borbah smo dobili dne 23. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trguj:
1 angleški funt šterling za 168.13 do 171.33 (za 207.95 do 211.15) din;
1 švicarski franc za 10.07 do 10.17 (za 12.45 do 12.55) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.86 do 55.20) din.
Nemške klininške marke so bile po 14.80 dinarjev. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 446 din.
Drobne vesti
= Naši gospodarstveniki nagla«ajo potrebo, da se čimprej začno trgovinsl stiki med Jugoslavijo in Rusijo v smislu sklenjene pogodbe. To potrebo naglašajo zlasti zastopniki tkaninske industrije, ki se mora zadnje čase boriti z velikimi težkočami zavoljo nakupa sirovega bombaža iz tujih držav. Rusija dobavlja med drugim tudi sirov bombaž. Pogodba je šele nedavno stopila v veljavo, toda poedine njene določbe st ne bodo mogle izvajati, dokler v Beogradu ne bo sovjetskega trgovinskega zastopstva, ki je pooblaščeno sklepati trgovinske posle s tujino.
= Nov uvoz bolgarske turščice. Devizni odbor pri Narodni banki je odobril plačilna sredstva za uvoz nadaljnih količin turščice iz Bolgarije. Zaradi nakupa turščice je ravnatelj Prizada dr. Toth odpotoval v Sofijo.
M O......fj......C 6
*	Priprave za polnoletnost kralja Petra.
Beograjski listi poročajo, da bo v zvezi s pripravami za oklicanje polnoletnosti kralja Petra II., ki bo prihodno leto 6. septembra, temeljito prezidana in povečana med drugimi poslopji v Beogradu tudi beograjska opera.
*	Ruski poslanik Plotnikov je položil krasen venec na grob kralja Zedinitelja. Sovjetski poslanik na našem dvoru Viktor Andre-jevič Plotnikov je bil te dni na Avali in na Oplencu. S posebno spoštljivostjo je opravil to romanje pred spomenik našega Neznanega junaka in kralja Aleksandra Zedinitelja.
Na Avali je na spomenik Neznanega junaka polomil krasen venec in prav tako v cerkvi na Oplencu na grob pokojnega vladarja. Na tem vencu je bil v francoščini napis: »Minister Zveze sovjetskih socialističnih republik kralju Aleksandru«. Poslanik si je nato z zanimanjem ogledal cerkev in posebno umetniške slike na notranjih stenah. Z Oplenca je šel poslanik v Banjo, kjer si je ogledal venčačko vinogradniško zadrugo.
*	Velika domoljubna slovesnost v Sombo-ru. V prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja, predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, članov vlade, številnih drugih predstavnikov in velikega števila ljudstva iz Bačke in Bara-nje je bil v nedeljo v Somboru slavnostno odkrit spomenik kralju Aleksandru I. Zedi-nitelju. Sombor je bil ves v državnih zastavah in v zelenju.
* Lepo priznanje domačemu obrtniku. Škofjeloški mizarski mojster Pavel Okorn je izdelal te dni celotno jedilnico za kraljevsko naselje Andrejevo. Zaupanje škofjeloškemu obrtniku je hfcratu priznanje domačim obrtniškim delavnicam z najvišjega mesta. Kakor je naši javnosti znano, se je zgradilo v Mežaklji celo dvorsko naselje, vrsta stavb v paviljonskem načinu. Peta stavba bo služila za jedilnico. Vsa oprema je izdelana v domačem stavbnem slogu.
*	Otroci poruhrskih izseljencev so prišli. V ponedeljek je prispelo z brzim vlakom v Ljubljano 32 otrok naših izseljencev iz Po-ruhrja. Skupino vodi gospodična Marija Až-manova. Z njimi sta prišla tudi oba predstavnika naših delavcev v Nemčiji, predsednik Zveze katoliških društev sv. Barbare g. Ivan Lindič iz Meerbecka in predsednik Jugoslovenske narodne centralne zveze g. Pavel Bolha iz Essena.
*	70Ietnico je slavil te dni steklar g. Ven-česlav Bauer v Hrastniku. Rodil se je v Zagorju kot sin tamošnjega steklarja. Oče mu je zgodaj umrl in Venčeslav je moral kot 201eten deček stopiti v službo v zagorski steklarni. Tako obhaja g. Bauer letos še drugi jubilej, to je 601etnico dela kot steklar. 58 let je živel v Zagorju. Ko so ustavili obrat v zagorski steklarni, se je preselil s svojimi otroki 1. 1928. v Hrastnik, kjer je dobil zaposlitev v hrastniški steklarni. Poročen je bil s Pavlo, rojeno Jugovarjevo, ki mu je umrla 1. 1924. v Zagorju. V srečnem zakonu se mu je rodilo šest otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. Še mnogo zdravih let!
*	Vedno večja draginja. Indeks cen na debelo in drobno, ki ga objavlja Narodna banka za maj, izkazuje nadaljni porast ^en. Indeks cen na debelo je znašal v maju 102.8 proti 102.4 v aprilu letos in 77.3 v maju lani. Ta indeks je izračunan na osnovi cen iz leta 1926. Zanimivo je, da izkazuje indeks izvoznih predmetov od aprila do maja padec od 98.9 na 98.8, medtem ko je indeks uvoz-, nih predmetov narasel od 108.7 na 110.7. Mnogo bolj so se pa dvignile cen.-1 v trgovini na drobno. Splošni indeks cen na drobno v desetih mestih, kjer imajo banovine svoje sedeže ,izkazuje porast od 110.9 v aprilu na 113.1 v maju.
*	Izidi konjskih dirk v Št. Jerneju. Tudi letošnje konjske dirke, ki so bile v nedeljo 14. t. m. v Št. Jerneju, so pokazale prav odlične športne uspehe. V prvi dirki »Dolenjsko« za dvoletne konje vseh pasem je odločni zmagal Dajko (lastnik Kerin France) na progi 1600 m s časom 3,03 Po dirki je bil prodan za 20.000 din. V drugi dirki »Ljubljana« je imel največ upov jugoslovenski favorit Sa Mers (Edo Funk, Zagreb), ki pa je bil tik pred dirkami prodan na Dunaj za 50.000 din in je zato njegova prijava izpadla. Zmagala je Jasna (lastnik Lipej Ivan,. Bi-zeljsko). Drugo mesto je z doklado zasedla Tilde (Kocjan Janko, Ljubljana). Po dirki »Št. Jernej«, ki je bila rezervirana za izključno kmečke konje, je v preponski ga-lopski dirki odnesla lavorike spet znana Va-lencija (Ferdinand Papst, Zagreb) na progi 1700 m s časom 2,14 v ostri konkurenci z Gladiatorjem (Ferdinand Papst). ki je imel na daljavo 1640 m čas 2.15. Prvo in drugo mesto sta zasedla Valencija in Gladiator tudi v ravni galopski dirki. Pri dvovprežni vožnji sta imeli najboljši čas Mojca-Jasna, in sicer 5.30 na daljavo 2920 m (lastnik Lipej Ivan, Bizeljsko), tesno za njima pa s časom 5,38 na progi 2820 m par Katjana-Dizma (lastnik Kodela Franc, Ljubliana). Tzidi kažejo, da prihaja na dirke v Št. Jernej čedalje odločnejši športni konji, spričo česar se poglablja razlika med športnim in domačim kmečkim konjem, za katerega je treba zato dajati na spored čisto posebne točke.
*	»Samouprava« o pripravljajoči se veliki preosnovi. »Samouprava«, ki je glavno glasilo Jugoslovenske radikalne zajednice, razpravlja o bodočih nalogah, ki čakajo to stranko. Med drugim naglaša ta list, da- je nastopil čas, ko bodo morale vse delavne si-
Umor
»Menda vendar nisi mislila, da bo najino razmerje ostalo večno. S teboj sem bil zmerom pošten. Zapuščam te, ker zahteva to služba, ki se ji hočem posvetiti. Vem pa tudi, kako težavno nalogo mi ta odločitev nalaga.«
»S tem hočeš reči, da bom dobila v zadnjem šopku cvetja, ki mi ga boš jutri poslal, nakazilo za večjo ali manjšo vsoto denarja. Prijatelj, vrnila ti bom to nakazilo. Brez tebe tudi tvojega denarja ne potrebujem. Kaj bom z njim? Bogata sem in če bi potrebovala namestnika namestu tebe, ne bi iskala takega, ki ima denar, kakor nisem imela tebe zaradi denarja.«
Gaston se je samo priklonil.
»Najbrž te je nagovoril tvoj stric, da me pusti in prevzemi njegovo službo,« mu je rekla Julija. »Potem ti bo tudi poiskal primerno ženo. To dvoje gre skupaj. Neoženjen moški more biti samo polovičen sodnik.«
»Pozabljaš, da tudi moj stric ni oženjen.«
»Ti pa računaš s tem, da boš za njem dedoval. Celo plemiški naslov utegneš še kdaj dobiti, če se boš dobro obnesel.«
Gastonu je pošla potrpežljivost in umaknil se je proti izhodu. Julijine oči so zagorele.
»Dragi moj,« mu je rezko rekla. »Šele zdaj sem te prav spoznala... Hudo mi je za ženo, ki si jo boš izbral... razen če bo delala s teboj tako, kakor bi jaz morala. Ne šteješ se med tiste ljudi, ki so vredni ljubezni, Gaston Darcy... Ali se je mar vmešala med tebe in mene lepa gospa iz Habane, ki ima
na plesu
šest sto tisočakov rente, gospa markiza Ba-rancos? Pravili so mi, da ji zelo pihaš na srce ... Nisi sam, dragi moj, ker ... «
Darcy se ni mogel več premagovati. Odprl je vrata in zbežal proti izhodu. Žive duše ni srečal med potjo.
Ko je bil že na cesti, je Julija obupana zajecljala:
»Zapustil me je! Zavrgel me je! Kako sem bila neumna! Mislila sem, da je tepec in da se bo še kdaj oženil z menoj In zakaj ne? Eva, moja prijateljica, je postala kneginja, pa je začela slabše od mene. Toda Gaston ni nikakšen ruski knez. Darcy je Parižan in ne pozna strasti. Izvil se mi je, ko sem mislila, da ga imam v rokah. Sicer pa to nič ne de. Nekaj sem se le naučila . .. Najbrž ga je kdo nahujskal... zvedela bom že, kdo je bil, in maščevala se bom ... Da, maščevala se bom njemu, njegovemu stricu in njegovemu prijatelju Nointelu ... «
Zamislila se je in čez dolgo rekla sama pri sebi:
»Golimin mi bo pomagal. Rad me ima in ničesar se ne ustraši. Škoda, da sem ga na tako grd način odpravila. Sicer pa, saj ga bom znala spet prikleniti nase. Nedvomno je še v Parizu. Ni še dvajset minut, kar je bil tu. Ce bi mu pisala? Toda njegovega naslova ne vem .... Tolikokrat je menjal svoje stanovanje v zadnjih mesecih! Morda ima pa napisan naslov na posetnici, ki mi jo je pustil včeraj, ko ga nisem marala sprejeti?«
Kje je njegova posetnica?____ Najbrž je na
mizi v knjižnici...«
Kar si je Julija Orčivalova domislila, to je tudi vselej takoj storila. Vzela je svečnik, Ker je bilo tam že temno. Šla je čez salon in odprla vrata v knjižnico. Začudila se je, ko je pri eni izmed omar zagledala gorečo svečo. Njen soj je slabo razsvetljeval visoka in globoka gotska okna. Zazdelo se ji je, da vidi ob enem izmed oken nekega človeka.
Ni bila plašna. Stopila je bliže in videla moža, ki je bil obrnjen proti oknu. Vzkliknila je:
»Golimin, kaj delatu tu? Kaj naj to pomeni?«	i
In takoj nato:
»Obesil se je!« je šepnila. Obesil se je, siromak!«	I
Svečnik ji je padel iz rok in vzdrhtela je. Kri ji je oledenela v žilah.
Dvorana je bila prostrana in sveča pri omari je le slabo predirala globoko temo. Komaj je razbrala skrčene črte Goliminove-ga obraza.
Odskočila je in se naslonila ob najbližjo omaro.
Da, Golimin je bil. Držal je svojo besedo. Še zmerom so ji zvenele v mislih njegove besede:
»Čutili boste, kako strašno je prekletstvo umirajočega...«
Zdaj je razumela smisel njegove pred-smrtne grožnje.
»To je bilo torej njegovo maščevanje!« je pomislila Julija. »Končal se je v moji hiši, da bi me uničil s senzacijo, ki jo bo povzročil njegov samomor. Jutri bo vedel ves Pariz, da se je grof Golimin, ko je izgubil sv o-
le v državi iskati stikov med seboj, da se dogovorijo o složnem sodelovanju na vseh področjih našega javnega življenja. »Danes so časi, ko se morajo združiti vsi nacionalni ljudje in se s skupnimi napori oprijeti velikih poslov,« izvaja list. »Smo pred veliko preosnovo naše družbe. Danes ne bi smelo biti jugoslovenskega državljana, ki bi bil proti napovedanim preosnovam. Vendar se najdejo ljudje, ki so načelno proti takim načrtom. Po našem mnenju danes ni časa za razprave. Program za tako preureditev našega javnega življenja morajo nositi stranke, ki govore v imenu večine Srbov, Hrvatov in Slovencev, jugoslovenskih muslimanov in pripadnikov narodnih manjšin « List navaja, da sta taki stranki Hrvatska seljač-ka stranka in Jugoslovenska radikalna za-jednica. O tem, kakšne so napovedane pre-osnove, pa list ni povedal ničesar.
*	Za dograditev mariborske bolnišnice. Osredni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je dovolil banski upravi dravske banovine 11 milijonov dinarjev posojila, ki ga potrebuje za dograditev splošne bolnišnice v Mariboru. Tudi mestna občina ljubljanska se je obrnila na upravo osrednega urada s prošnjo za posojilo v znesku 15 milijonov dinarjev, ki jih potrebuje za izgradnjo cest, za dograditev kopališč in ureditev kanalizacije. Pogajanja za to posojilo ugodno pote-kaio.
*	Lažnive vesti o žigosanju denarja. Hrvatski listi poročajo, da je zadnje čase po nekaterih krajih Hrvatske primanjkovalo kovancev. Ugotovili so. da so začeli ljudje zbirati kovance, ker so se razširile vesti, da bodo bankovci žigosani in da bo vzela država od vsakih sto dinarjev okrog 30 dinarjev. Oblastva opozarjajo občinstvo, naj ne verjame takim lažnivim vestem brezvestnih ve-rižnikov, ki bi radi brez dela dobro zaslužili. Vesti o žigosanju denarja so brez vsake podlage.
*	Zlata poroka je bila v nedeljo v ljubljanskem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici. Imela sta jo g. Miha Kreč in njegova žena Elizabeta. Na zlato poroko so bili kot svatje povabljeni ljubljanski novinarji.
*	Smrtna žrtev planin. V nedeljo popoldne so pripeliali z reševalnim avtom v ljubljansko bolnišnico 241etnega delavca Rudolfa Hrovatina; zaooslienega na parni žagi Antona Skoka v Domžalah. Hrovatin se je v nedelio z manišo družbo tovarišev namenil na Veliko planino Ko so stonnli že visoko v
strmino, je Hrovatin nekoliko zaostal nekje med skalami, naslednji trenutek pa so tovariši začuli klice na pomoč. Nesrečnež je bil padel kakih 30 metrov globoko v prepad. Poškodovanca so tovariši z veliko težavo spravili iz prepada in ga prenesli do Stahovice, od tam pa prepeljali z avtomobilom v Kamnik, kjer ga je pregledal zdravnik dr. Pole. Ta mi) je nudil prvo pomoč, potem pa odredil, da so ga nemudno odpeljali v bolnišnico v Ljubljani. Bila pa je vsaka pomoč zaman in je Hrovatin zvečer umrl.
*	Še ena žrtev planin. V soboto popoldne se je peljal v družbi z znanim Urošem Zupančičem iz Kranja skozi Jesenice do Krani-sike gore dr. Julij Gabrovšek, odvetniški pripravnik iz Kranja V Kranjski gori sta se dr. Gabrovšek in Uroš Zupančič na mostu pred hotelom »Eriko« razšla Dr Gabrovšek je šel v Krnico, kjer je prenočil v planinski koči. Iz koče je v nedelio zjutraj zgodaj odšel in smeje se dejal družbi planinarjev nai ga iščejo na Razorju. če bi se ne vrnil Ker ga res dolgo ni bilo nazaj, so planinci zaslutili nesrečo. O pogrešanem dr Gabrovšku je bila obveščena tudi skupina jeseniških planinarjev, ki je šla pod vodstvom Jožeta Čopa in dr Mihe Potočnika v nedeljo opoldne iskat pogrešanca in ga je potem našla mrtvega tik pod vrhom Razorja Dr Gabrovšek je bil v plezalstvu skoro še začetnik, zato ie bil niegov vzpon v divje stene Razoria zelo tvegan. Ni izključeno, da ga je v stenah presenetila nevihta. V taki nevihti ni čudno če se ponesreči v Planinah izurien plezalec, kai šele začetnik. Pokojnik je bil znan kot odličen šahist. Z uspehom se je ored leti udeleževal raznih šahovskih turnirjev Bodi mu lahka zemlia! Žalujočim svoieem iskreno sožalje!
*	Vihar je podiral drevje. Letošno poletje je polno neviht. Predzadni torek popoldne je nastala okoli Radovljice svoievrstna nevihta. Od Julijskih Alp sem preko radovljiške kotline je nenadno pridivjala silna nevihta Med besnenjem vetra so se majala drevesa. S streh je metalo opeko, trgalo in lomilo je veje vse vprek in ruvalo drevje. Vsa vihra pa je traiala le nekaj minut. Bilo pa ni skoro nič dežja in nič treskanja.
*	Nevesto si je ukradel Fatima Moračeva blizu Imotskega se je bila odločila, da bo vzela Hasana Diulepa. Ko se je svatovska družba peljala z ženinom in nevesto v avtomobilu, so si svatie zaželeli nekaj okrepčila v bližni gostilni. Tedai pa ie planila v gostilno družba oboroženih mlodeničev katere
je vodil Mehmed Hodžič. Ta je zahteval Fa-timo zase in zagrozil, da bo v nasprotnem primeru streljal. Tedaj pa je Fatima skočila med nje in izjavila, da bo vzela Mehmeda. Povedali so ji, da jo Mehmed ljubi že deset let na tihem, čeprav je mislila, da je nanjo že pozabil. Tako je preprečila prelivanje krvi in svatje so odšli spet zadovoljni, čeprav na dom drugega ženina, kakor pa so se bili sprva zmenili.
*	Potresni sunki na otoku Hvaru. V petek so občutili na Primorju več lahkih potresnih sunkov. Malo močnejši so bili sunki na otoku Hvaru. Spremljalo jih je podzemsko bobnenje. Kakor kaže, je bilo potresno središče v Bitvah na Hvaru, kjer se je zrušila neka kolibica in je bila iaže poškodovana Anica Dubokovičeva. Po nekaterih hišah v Bitvah so dobili stropi in zidovi razpoke. Močno so se potresle hiše še v drugih krajih Hvara.
*	Toča debela ko kokošja jajca. Predzadnji torek je bil za Špitalič pri Konjicah dan žalosti in obupa Toča je uničila kmetovalcem vso letino. Ljudje so v tem siromašnem kraju že komaj čakali nove žetve, a v teku pol ure so oglata ledena zrna v velikosti kurjih jajc zbila v zemljo ječmen, pšenico, oves, turščico in fižol. Vinogradi so čisto goli. Kraju preti glad.
*	Smrtna nesreča neprevidne šivilje. 43-letna šivilja Terezija Pirčeva iz Podgorice pri Pečah je bila v nedeljo na božji poti na Rakovniku pri Ljubljani in se je vračala s popoldanskim vlakom iz Ljubljane. Odločila se je za vožnjo do Kresnic. Pomotno je pa stopila v vlak, ki vozi iz Ljubljane do Litije brez postanka. Pirčeva je zato sklenila skočiti iz drvečega vlaka. Ko je privozil vlak na kresniško postajo in je naglo vozil skozi postajo, je odprla Terezija vrata in se pognala iz vagona. Svoje odločitve ni premislila dobro. Pognala se je s hrbtom naprej in skok je bil smrten. Udarila je z glavo ob tračnico. Udarec je bil tako silen, da si je nesreč-nica razbila glavo. Prenesli so jo v postajno čakalnico in sklenili poklicati iz Litije zdravnika. Medtem pa je Pirčeva že umrla za poškodbami.
*	Smrtna nesreča. Te dni se je ponesrečil 481etni Žagar Anton Capi z Lačne gore pri Oplotnici. Pri delu ga je udarila žaga v trebuh in mu prizadejala smrtno nevarne notranje poškodbe. Capla so prepeljali v celjsko bolnišnico, kier je izdihnil.
je premoženje in svojo čast obesil v palači svoje ljubice.. Potem bodo pravili, da sem jaz kriva njegove smrti. Morda bodo celo pravili, da sem ga jaz umorila. Tn Darcv. ki .je poslušal moje prerekanje s tem nesrečnikom. morda ne bo maral pričati v mojo korist.«
Potem je začela objokovati siromaka:
»Kako sem neumna,« si je očitala. »Dobro sem vedela, da čuti do mene stokrat več kakor vsi ti teoci. ki me prezirajo m izrabljajo .. . Ubil se ie s tridesetimi leti. ko je imel še dosti moči -in sposobnosti, da si pridobi novo premoženie... Oh. kako me je ljubili Če bi ga zdajle še mogla zbuditi, bi mu rekla: Samo zbudi se in zmerom bom tvoja 1«
Iznenada pa se je spomnila:
»Če še ni izdahnil, bom prerezala vrv... ne, ne... preveč časa je že poteklo Vič ne bi pomagalo. Tu ne smem ostati. Nekaj moram storiti — toda kaj? Še mene utegnejo kriviti, da sem ga dala obesiti ali da sem ga vsaj nagnala v smrt Poklicala bom Marico in obvestila poučijo ...«
Ker ji je padel svečnik na tla in ie ugasnila sveča v njem, pa se je bala oditi nazaj v oblačilnico. ie stopila k omari, da bi vzela svečo, ki je gorela. Toda ko se ie pr'bii*ala tja, ie opazila tam košček papirja, iztrgan iz beipžnice.
»Nekaj je zapisal,« je šepnila. Najbrž zame .. .«
In prebrala je besede, zapisane s svinčnikom:
»Mene je spravila s sveta Julija Or-civalova Želim, da se denar v moji listnici razdeli med pariške 'siromake
in prosim francoska oblastva, naj pisma, ki jih naidejo pri meni, vrnejo osebam, ki so jih pisale.«
»Torej so tu tudi pisma.« je Šepnila Julija. »Morda tudi moja .. Da, da, hranil jih je... to mi je rekel ko mi ie nekoč grozil, da ima dokaze, kako sem sodelovala pri njegovem delu. . Zdaj vem, kaj pomeni prekletstvo umirajočega.«
Nekaj časa je še ostala pod vtiskom tega novega udarca, potem se je pa zbrala.
»Vendar je vse to uredil na lopovski način. Upal je, da bo našla njegovo truplo kakšna moja služabnica in da bo ta papir prišel policiji v roke. Ni- pomislil da bi ga utegnila jaz sama prva odviti .. Zdaj je papir v mojih rokah in nihče ga ne bo videl. Sežgala ga bom. In mojih pisem tudi nihče ne bo bral!«
V	trenutku je sežgala nad svečo usodno samomorilčevo oporoko.
Toda pisma mora imeti grof pri ::ebi... '
»Kako naj mu jih vzamem?... Ne upam se tega storiti.. «
Goliminovo truplo se ji je zdelo v polte-mi kakor nedotakljiva pošast.
V	dvorani je vladala grobna tišina. Julijo je mrzlo spreletavalo in vsa je drgetala.
»Moram!« se je naposled odločila. »Sveča bo kmalu dogorela... Marica utegne priti. Ne maram, da bi me tu dobila...«
Z drhtečo reko je prijela svečo in stopila k oknu. Vsak korak je odmeval v njeni duši kakor udarec na mrtvaško krsto. Zdelo se ji je, da sliši glas Golimina, ki je klical.
Obešenčeve noge so se skoraj dotikale tal, ker se je vrvica, ki je na njej visel, raztegnila pod težo telesa. Glava mu je omahovala na prsa in obraz se mu je izgubljal v ko-žuhovem ovratniku.
»Ne, ne morem,« je zastokala Julija in se ni upala pogledati kvišku. Kako naj iztegne roko proti mrtvecu, kako naj preiskuje mrtva prsa človeku, ki jo je nekoč tako ljubil?
Toda bilo ji je usojeno, da dopolni svoje maščevalno delo. Njene pobešene oči so opazile, kako moli iz zunanjega žepa suknje nekakšna listnica.
Vedela je, zakaj jo je Golimin pustil tu. Hotel je, da bi jo takoj našli. Ni mislil, da bi s tem samo napravil uslugo svoji nekdanji ljubici.
Ko se je Julija tega spomnila, se je njen strah takoj razblinil v nič. Spet je postavila svečo na nekdanje mesto, stopila k mrliču, odprla listnico in pogledala vanjo.
Najprej je našla v njej trideset bankovcev po tisoč frankov.
Samo pogledala je te papirje. Drugače jih ni sovražila, toda zdaj se ni zmenila zanje. Potem je odprla še druge predale listnice. Takoj je našla to, kar je iskala: pisma, povezana s svilenim trakom.
Gospa Orcivalova je vzela pisma, pustila bankovce, kjer so bili, vtaknila listnico nazaj v žep, pobrala svečnik na tleh in odšla, ne da bi se bila obrnila.
Ko je stopila v salon, ki je bil ves razsvetljen, se ji je vrnila vsa prirojena hladnokrvnost. Potem je stopila v svojo oblačilnico in jo od znotraj zaklenila, da je ne bi Marica presenetila, ko bo pregledovala svoj plen.
*	Naplavljeno truplo. Mura je v bližini tvornice lepenke v Ceršaku pri St. IIju naplavila žensko truplo. Ugotovilo se je, da je utopljenka Josipina Hohengasserjeva iz Grad ca, ki se je z nekim svojim sorodnikom peljala s čolnom iz Gradca. Čoln pa se je v Muri prevrnil in je pri tem Hohengasserjeva utonila. Njeno truplo so prepeljali v Gradec.
*	V rovu ga je ubilo. Te dni se je pripetila v kisovškem obratu huda nesreča. 281et-ni rudar Ferdinand Ocepek iz Čolnišč je bil zaposljen v rovu, pa je nesrečno naključje hotelo, da mu je padel na glavo kos lesa in mu prebil lobanjo. Njegova tovariša sta mu takoj priskočila na pomoč. Ko sta opazila, da je poškodba nevarna, sta ga naložila na hunt in ga odpeljala iz rova, da ga čimprej spravita k zdravniku. Med prevozom iz rova pa je Ocepek izdihnil. Pokojnik je bil na glasu kot priden in pošten fant.
*	Smrtna nesreča zaradi padca s strehe. Nedavno se je sredi Domžal pripetila huda nesreča. 55 letni Jože Gašperin, kleparski mojster iz Domžal je nedavno prevzel popravila na strehi sokolskega doma. Te dni je bil na strehi, a je nenadno izgubil ravnovesje in omahnil v globočino. Padel je kakšnih 20 metrov globoko in na kamenitem stopnišču pred vhodom v dom obležal z razbito glavo mrtev. Vest o žalostni smrti spoštovanega moža, ki zapušča ženo in štiri otroke, je povsod napravila najgloblji vtisk. Jožetu Gašperinu, poštenjaku in zvestemu somišljeniku, ohranimo lep spomin, nudo prizadeti sodbini pa naše iskreno sožalje!
*	Dve smrtni žrtvi alkohola. Na Forminu je imel lončarsko obrt Sivka Mihael. V zadnjem času se mu je omračil um ter se je vdal pijančevanju. Nedavno je izpil liter žganja, kar pa je bilo preveč in je na posledicami zastrupljenja umrl. Drug primer se je dogodil v Podgorcih. Tu je živela ločena od svojega moža 541etna Horvatova Marija, ki je bila strastna prijateljica alkohola. Tako se je nedavno zvečer nekje zopet napila in se vračala pijana domov. Nedaleč od doma pa je obležala in nasledno jutro so jo našli mrtvo. Orožniki od Sv. Marjete so ugotovili, da se je v pijanosti zadušila. Pred leti se je njen najstarejši sin obesil, maja letos pa je skočila v Pesnico njena hčerka in utonila.
+ Sprejem mladeničev v strojno mornariško šolo v starosti od 15 in pol do 18 in pol leta, v strokovno mornariško šolo v starost" od 16 do 18 let in v bolničarsko podoficir-sko šolo v Nišu v starosti 17 do 21 let. Rok
Takoj si je napravila načrt, kaj bo storila. Čez nekaj časa bo poklicala sobarico in jo pod kafašnimkoli izgovorom poslala v knjižnico. Potem se bo dekle vrnilo in ji sporočilo, da se je tam grof obesil .. Da ne bodo delali pri njej preiskave, mora urediti vse tako, da ona ne bo prva, ki je videla truplo, in da nihče ne bo mogel sumiti, da je ona pregledala mrtvečevo listnico.
Julija je hotela najprej sežgati pisma, da tako uniči dokaze svojih nekdanjih zvez z Goliminam.
Ko je že zagrabila snop pisem, da bi jih vrgla v kamin, se je premislila. Zdelo se ji je, da je zavitek debelejši, kakor bi bil smel biti, če bi bila v njem samo njena pisma.
Razvezala je zavitek in odkrila, da je grof razdelil pisma v štiri kupčke.
Julija je takoj spoznala svoj kupček in presenetil jo je listek, ki ga je na vrhu našla. Na njem je bilo napisano:
»Gospodična Julija Orcival, Boulevard Malesherles 199«.
Še bolj jo je presenetilo, ko je tudi na drugih kupčkih odkrila podobne listke z naslovi.
»Le zakaj je to storil?« se je vprašala. »Dobro je vedel, da bo državni pravdnik zapletel mene v preiskavo in da bo uničil ali vrnil naslovljenkam ostala pisma. Saj sem jaz ženska, ki jo lahko dobi vsakdo, kdor ima denar, moje tekmovalke pri grofu pa so bile najbrž same poročene in ugledne ženske. Toda čigava so ta pisma?«
Gospodična Orcivalova je prebrala naslov na prvem kupčku.
»Ne poznam je,« je zamrmrala ... Najbrž Je kakšna navadna meščanka. Če bi bila kak-
za prijavo je do 31. avgusta. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno: Konce-sionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek za 10 din.
*	Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14) ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinariev
*	V zadnjem trenutku je rešil Oletno deklico. Pri brodu v Melju poleg Maribora so
se te dni popoldne odigravali razburljivi prizori. Dve deklici, ena 9, druga pa 7 let stara, hčerki tkaninsike delavke Radosnovi-čeve, sta izrabili odsotnost matere, ki je morala v tvornico na delo, in sta se šli igrat k Dravi. Stopili sta v brodarjev čoln, ki je priklenjen nad brodom na levem bregu Drave. 91etna Nadica se je pri igri preveč nagnila čez rob čolna in je omahnila v vodo. It sreči se ji je krilo nekoliko napihnilo, poleg tega pa je motovilila okrog sebe z rokami tako, da se je nekaj časa obdržala na vrhu. Deroči tok jo je zagrabil in začel naglo odnašati od brega. Ljudje, ki so z nabrežja opazovali dogodek, so začeli kričati, ni pa bilo nobenega, ki bi bil skočil za otrokom v vodo. Šele niže pri Hutterjevi tvornici je neki Vavpotič v čolnu stoje lovil v Dravi ribe na trnek. Slišal je vpitje in opazil, kako voda odnaša otroka. Hitro je zaveslal v reko. V zadnjem trenutku se mu je posrečilo, da je potapljajočo se deklico zagrabil in potegnil v čoln.
*	Na Škofljici je udarila strela v hišo.
Med nedavno nevihto je udarila strela v hišo poleg Martinčičeve žage v bližini postaje. Gasit so prihiteli delavci z žage in domači gasilci z motorno brizgalno, pozneje pa tudi ljubljanski prostovoljni gasilci, gasilci z Grosupljega. Združenim gasilcem ee je posrečilo požar omejiti.
*	Celjski skavti so rešili voznika in konja iz Savinje. Celjski skavti taborijo letos v Šeščah v Savinjski dolini in so imeli nedavno priložnost, pokazati svojo pripravljenost. Pred nekaj dnevi se je hlapec nekega posestnika iz Šešc pripeljal z vozom, v katerega je bil vprežen konj, in hotel Savinjo
šna znana ženska iz polsveta, bi bila že slišala zanjo. Poglejmo dalje!«
Ko je prebrala naslednji naslov, je vzkliknila:
»Ona! To so njena pisma! Vedela sem, da je bil njen ljubček, čeprav mi je tajil. Da, da, morda ji bom vrnila pisma, toda najprej bo pristala na moje pogoje... Ne bom zahtevala denarja od nje, toda ...«
V tem trenutku je zaslišala trkanje na vratih. Preden jih je odprla, je skrila pisma.	1
Na tretjem kuočku še ni prebrala naslova. »Ali si ti, Marica? Kaj pa hočeš?«
»Gospa mi je naročila, naj bom v svoji sobi. Ob peči sem malo zuspala. Ko sem se zbudila, sem videla, da je polnoč že minila. Mislila sem, da je gospod Darcy najbrž že odšel...«
»O, debela ura je že, kar ga ni več tu. Toda nisem te potrebovala. Prinesi mi dnevnik .Figaro', ki je v knjižnici na mizi...«
Sobarica je šla. Julija, ki je ostala sama, je odprla predal v mizi in spravila pisma vanj.
Kmalu nato je prihitela Marica vsa bleda nazaj.
»Gospa .. gospa ... Kaj sem videla...! Gospod grof ...«
»Kaj je? Kaj se je zgodilo? Ali se je morda skril v hiši?«
»Mrtev je, gospa! Obesil se je!«
»Obesil?«
»Da, gospa! Ob oknu v knjižnici. Čudim se, da nisem od strahu zblaznela ...«
»To je strašno!« je vzkliknila julija. »Sporoči to hišniku! Pokliči kočijaža! Reci jima, naj pokličeta zdravnika in o vsem obvestita
na nevarnem mestu pregaziti. Nameraval je v Vrbje na žago in si je hotel prikrajšati daljšo pot preko Griž. Sredi vode pa je za' čelo oba konja in voz zanašati. V trenutku sta potonila hrbta konj, ki ju je teža voza še bolj silila k dnu, prestrašeni hlapec pa se je oklenil ročice na vozu in začel vpiti na pomoč. Skavti na bregu so se brez oklevanja zagnali v deroče valove in plavali za vozom. Konja, ki sta bila posebno prestrašena zaradi velikih skal v vodi, so zaman potiskali k obrežju. Komaj 131eten skavt se je hitro potopil in odstavil vrvi, ki so konja ovirale, odnosno držale k vozu, drugi pa so ju medtem že prijeli za uzde in ju vlekli plavaje k bregu. Voz se je ustavil in le malo je gledal nad površino. Obenem so spravili skavti na breg tudi hlapca, ki ni znal plavati. Ako bi nesla voda konja in voz le še nekaj metrov dalje, bi bilo reševanje mnogo težavnejše, če ne prepozno, zaradi globine. Voz so potegnili nato z verigami na suho. Prestrašeni hlapec se je zahvalil za rešitev in se odpeljal dalje.
*	Strela zažgala kozolec. Med nevihto je te dni treščilo v kozolec posestnika Janeza Končana v Zažarju pri Horjulu, ki Je bil v trenutku v plamenih. Zgorela je vsa mrva. Gasilcem iz Horjula in bližnjih krajev se je posrečilo obvarovati ostalo domačijo.
*	Smrtna nesreča v kisovškem rudniku. Nedavno se je zgodila huda nesreča v kisovškem rovu. Po dvigalu se je spuščal delavec Ocepek iz Čolnišč nad Zagorjem, star 27 let. Po nesrečnem naključju mu je padel na glavo kos lesa tako močno, da mu je prebil lobanjo in je bil takoj mrtev. Blag mu spomin!
*	Hlapčeva smrt pod vozom. V Ribnici na Pohorju se je v tako zvanem Robnikovem jarku pripetila usodepolna nesreča. 59letni hlapec Alojzij Kotnik je spravljal za svojega gospodarja Ivana Vitužniika iz Ribnice na Pohorju hlode v dolino. Ko je vozil težko naložen voz po ozki poti, se je voz prevrnil in padel v jarek. Nesrečno naključje je hotelo, da je tudi Kotnika potegnilo v prepad in dal je voz pokopal pod seboj nesrečnega hlapca, ki je bil pri priči mrtev. Pri nesreči je bil ubit tudi konj. Pokojnemu blag spomini
*	Smrtna nesreča. V Dubravi pri Zagrebu se je pripetila huda prometna nesreča. 601etni kmet Tomo Jakpec je peljal s svojim sosedom domov voz sena. Voz se je pa prevrnil in pokopal oba pod seboj. Jakopcu je zdrobilo prsni koi in ie že med prevozom v bolnišnico umrl.
policijo... Toda najprej naj pokličeta zdravnika ... morda je še čas, da nesrečnika rešimo ...«
II.
Ko je Gaston Darcy odšel iz Julijine palače, je hitel po cesti kakor človek ,ki je ušel zaporu, pa se še zmerom boji, da ga ne bi spravili vanj. Zdaj se je čutil prerojenega in je blagoslavljal naključje, ki je privedlo Golimina v Julijino stanovanje.
»Ti tujci utegnejo biti časih dobrodošli. Brez tistega grofovega prizora z Julijo najbrž ne bi bil imel toliko poguma, da pretrgam zveze z Orcivalko. To razmerje je trajalo leto dni in me je stalo sto tisoč frankov. .. Sreča, da sem se je otresel. Stric me bo jutri od navdušenja objel, ko mu bom povedal, da je vsega konec.«
Gaston pa se ni ločil od Julije zaradi tega, ker ga je stala sto tisoč frankov in ne zarar di tega, ker je hotel poslušati strioa in postati sodnik. Ločil se je samo zaradi tega, ker se je zaljubil v drugo žensko. In prebrisana Julija je to zaslutila.
Njegovo srce je bilo zdaj tako polno, da ni mogel zadržati v sebi radosti zaradi svoje nove svobode in ni mogel iti spat. Njegov stric je takrat redno zahajal v neki salon na koncu predmestja svetega Honorata. Toda to se mu je zdelo predaleč in odpeljal se je v svoj klub.
Ko je stopil v veliko rdečo dvorano, je odkril tam nekaj gospodov, ki so stali okoli kamina in se pogovarjali. Sem je vsak izmed njih prinašal svoje novice.
(Dalje prihodnjič).
*	Smrt vzornega dekleta v vodi. V Krški vasi stoji Dornikov mlin, kamor je prišla nedavno k svoji sestri Mariji, poročeni Dorni-kovi 221etna Angela Butarova, ki je zadne čase živela v Beogradu. Te dni se je Angela s svojo nečakinjo kopala. Domači otroci so gledali, kako sta obe plavali po peneči se vodi. Kmalu pa so opazili, da je Angelca izginila v vodi. Na klice otrok so takoj prihiteli ljudje in s čolnom odveslali na kraj nesreče. Ker je bila voda precej kalna, se jim je šele čez eno uro posrečilo najti dekle na istem mestu, kjer je nazadnje zakrilila z rokami. Minilo nedeljo je imela pokojna Angelca namen, skleniti zakon z zaročencem iz Beograda, a ji kruta usoda tega ni dovolila. Angelca je bilo vzorno dekle, prijetnega zna-čala in naravnost lepotica. Iskreno sočustvujemo s svojci, ki objokujejo njeno smrt. Naj ji bo lahka žemljica!
*	Smrtna nesreča s kolesom. Iz Desinca se je peljal s kolesom v domači vinograd 28-letni posestnikov sin Leopold Drdič. Na po-vratku domov je fant zaradi teme prižgal luč in se tako peljal proti domu po strmem klancu. Istočasno je vlekel po hribu navzgor prazen voz par volov, last posestnika Vene-tiča iz Bedner, ki pa ni imel pri vozu luči. Drdič, ki je vozil po ozkem klancu precej hitro, se je naenkrat znašel pred vozom in se z vso silo zaletel naravnost v oje. Sunek, ki ga je dobil kolesar v spodni del života, je bil silen in je fant pri priči omedlel. Prvo pomoč je ponesrečencu nudil zdravnik dr. Sobar, ki je dal smrtno ranjenega Drdiča prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Drdič je imel raztrgano vse drobovje in je kmalu umrl.
*	Smrtna nesreča. Priletna ženica Marija Ruparjeva, roj. Crnejeva iz Cešnjic, občina Skocijan, se je preživljala po večini s pro-sjačenjem. Pot jo je zanesla tudi v Zavra-tec, kjer je pri neki hiši prosila za vodo. Ko se je napila vode, je nadaljevala pot skozi vas in neznano kako padla v neko greznico in se v njej zadušila.
*	Trgovec z jajci osleparil bolnišnico. Mariborska policija je aretirala 281etnega posestnika in trgovca z jajci Franca Koglerja iz Biša, ker je na izredno zvit način peha-ril mariborsko bolnišnico. Kogler je dobavljal bolnišnici jajca. Pri teh dobavah pa je vršil sleparstva, ki so jim prišli zdaj na sled. Kadar je pripeljal jajca, jih je oddal v kuhinji, kjer mu je sestra napisala posebno potrdilo, na katerem je navedla, koliko jajc je prejela. Kogler je šel s tem potrdilom k
t.Muum—wnmBMBBP«!»M.".'»''Ulj I
EMILIO f^ff*
I #||
mKm iBHv
Hitro so drsele sani skozi AngarsKO dolino med strmimi griči, zaraslimi z gostimi brezovimi, smrekovimi in macesnovimi gozdovi. Gozdovi so se razprostirali visoko do vrhov Sajanskega gorovja. Cez tri ure so prispeli na visoko planoto, ki je bila obdana od zelo visokih ostrih skal.
Tu sta opazila jetnika več skupin obsojencev z bledimi, shujšanimi in spačenimi obrazi. Oblečeni pa so bili v umazane, strgane cunje. Zaposljeni so bili v bližini velikega, iz debel in zidu zgrajenega poslopja, ki je imelo dva visoka, močno kadeča se dimnika.
Nesrečnike je stražilo več mračno preže-čih paznikov, ki so imeli biče v rokah in pištole za pasovi ter so kleli in grozili brez prestanka.
»Tam je naše peklo!« je dejal polkovnik in pokazal na zgradbo z dimnikoma.
»Ali bova to peklo lahko prenašala?« je vprašal študent in tiho vzdihnil:
»Bova morala, kajti sicer naju bodo pazniki bili s knutami!«
Sani so pred temnim poslopjem obstale. Prisilni delavci so po razsežnem dvorišču hodili pod bremenom težkih, z rdečo ali sivo prstjo napolnjenih košar, katere so pazniki natačno preiskovali.
»Zlato je v tej prsti,« je pojasnil polkovnik.
»Ali ga je mnogo?«
»Pravijo, da ga je precej.«
blagajni, kjer so mu za jajca izplačali ustrezen znesek. Nekaj časa je Kogler pošteno trgoval in je bilo vodstvo bolnišnice z njim zelo zadovoljno, posebno ker je prodajal jajca zelo poceni. Tako jih je meseca junija prodajal bolnišnici po 68 par, zdaj pa po 70 par, dasi so na trgu vedno po dinarju. Kogler pa si je znal pomagati na drug način. Kadar je oddal v kuhinji bolnišnice jajca in dobil potrdilo, je pripisal spredaj pred številko, katero je napisala sestra, še eno enoj-ko. Taiko je nekoč napravil iz 504 jajc kar 1504, drugič pa iz 227 jajc 1227. V bolnišnici so mu gladko izplačali ponarejena potrdila in je samo v teh dveh primerih opeharil vodstvo bolnišnice za 1380 din. Kogler je na policiji vse tajil, dokazali pa so mu dejanje s pobotnicami, ki jih je prejel od bolnišnice.
*	Strašen samomor odpuščene dnevničar-
ke. Nedavno je bila množica Zagrebčanov priča obupnega dejanja. 231etna dnevničarka Olga Grezerjeva je v samomorilnem namenu skočila s četrtega nadstropja palače osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Olga Grezerjeva je bila nameščena kot začasna dnevničarka v uradu, 30. junija pa je bila odpuščena. Sef ji je sicer dajal upanje, da bo v doglednem času dobila službo nazaj, vendar je Grezerjeva imela iz dneva v dan manj vere, dokler ni obupala.
*	Žrtve meje. Nedavno so na meji pri Čeršaku skušali trije neznanci prekoračiti mejo brez dovoljenja. Ker se na klice obmejnih stražarjev niso ustavili, so ti uporabili orožje. Pri tem' je bil eden izmed neznancev ubit, eden je pobegnil, enega pa so prijeli in odvedli v Maribor. Gre za mlajše moške, ki so na prigovarjanje nekega agenta hoteli v tujino s trebuhom za kruhom.
*	Turščico in krompir je pokosil. Te dni se je zgodila v Podgorici vse obsodbe vredna podlost, katere žrtev je postal tamkajšnji posestnik Kovač. Ta ima lepo urejeno posestvo. Pred dvema letoma se je priženil tja, kjer pridno gospodari. Ko je zjutraj nedavno vstal in je šel na polje, je videl, da sta brI dve njegovi najlepši njivi pokošeni Na eni je rasla turščica, na drugi pa krompir. Skoda je precejšnja. Kdo je to storil, bo težavno dognati. Zadevo preiskujejo orožniki.
+ Tri tisočake so mu odnesli. Peternelj Jože, posestnik iz Javorij, je bil v hiši posestni-ce Terezije Gantarjeve skuoaj z dvema moškima. Trojica se je zadržala v hiši preko polnoči, potem pa je Peternelj kar v hiši na stolu zaspal. Zjutraj je našel svojo listnico
I »An bova morala tudi midva opravljati to delo?«
»Ce naju ne pošljejo v rudnik, kjer bi delala s krampoma in svedroma ter razstrelje-vala skale, bova morala tudi midva prenašati te košare.«
Zdaj se je zadri policist: »Stopite s sani!«
Štirje jetniki so izvršili povelje. Povedani so bili z verigami v velik prostor, ki je bil ob stenah obdan s policami knjig.
»Novi kaznjenci, ekscelenca!«
Poleg peči sedeči policijski nadzornik je počasi odložil časopis, v katerega je bil poglobljen, in pregledal papirje, ki so mu jih izročili uradniki.
»Ze spet nihilisti? Vrag jih vzemi! Celo visok oficir je med njimi. Neverjetno! Celo tako odlični ljudje spadajo v to prekleto družbo? No, Sibirija ima dovolj prostora za vse.«
Odločen pogled polkovnika je zadržal študenta, da hi znova vzrojil.
»Slecite ju!« je zapovedal inšpektor naglo. Policist je slekel oba jetnika, tako da sta do pasu naga stala pred njim.
»Vi, Sergej Vasiljev, imate številko 844, študentek pa 845!«
In uradnik je zapisal ti dve številki v svojo debelo knjigo.
»Bargov, izroči te ljudi Sitinevu. Ta najbolje ve, kako je treba postopati z nihilisti. Razumeš?«
pod drugim stolom in mož ni vedel, kako ji® prišla tjakaj. Silno pa se je prestrašil, ko jd spoznal bridko resnico, da mu je moral edefl izmed obeh moških, ki sta bila prejšnji večer z njim, odnesti tri tisočake. V listnici je imel 4900, naslednjega pa le še 1900 din. Zagonetno tatvino denarja so vzeli v roko orožniki, ki bodo skušali pojasniti vse po~ drobnosti.
*	Sin s sekiro ubil očeta in mačeho. V! Brezjakovcu blizu Varaždina ie šel pred dvema tednoma od hiše 241etm Tomo Duboviček s svojo ženo. Njegov oče se je bil namreč drugič oženil in Tomo se ni. razumel z mačeho. Ko je sin odhajal z doma, mu oče ni hotel dati obljubljenih pet oralov zemlje. Te dni pa je prišel sin pred očetovo hišo in poklical očeta iz nje. Na dvorišču ga je vprašal, ali mu bo dal obljubljeno zemljo. Oče mu je odgovoril, da je ne bo nikoli dobil. Začela sta se prepirali. Naenkrat je sin pograbil sekiro in pobil s njo očeta na tla. Potem ga je še večkrat udaril, nato pa je odšel v hišo, kjer je ubil še mačeho. Naposled je šel v stajo, kjer je mirno spal do jutra. Zjutraj se je pa sam prijavil orožnikom.
*	Sam se je javil polici)!. V Zabukovci pri Grižah je 311etni Franc V. napadel v gozdu ISletno posestnikovo hčer in ji s krivcem prerezal vrat, ker se je branila pred njegovo nasilnostjo. Napadalec je po sirovem napadu zbežal v gozd. Šel je potem v Celje in se sam javil na policiji. Sam je povedal vse, kako je bilo in da mu je zdaj žal tega svojega nesramnega dejanja. Izgovarjal se je, da je to storil v pijanem stanju. Policija ga je izročila sodišču.
*	Ponarejeni petstotaki na Pobrežju. Se vedno je v preiskovalnem zaporu v Mariboru okoli 50 osumljencev, ki so vsi zapleteni v znano zadevo ponarejanja 500dinarskih bankovcev. Medtem pa so se spet pojavili v prometu novi 500dinarski ponarejenci, kar je zbudilo sum, da so na svobodi še drugi sokrivci. Tezenskim orožnikom pa se je posrečilo zadevo hitro pojasniti Nedavno je prišel na orožniško postajo gostilničar Jožef Vrecl s Pobrežja ter prijavil, da je zamenjal nekemu v delavsko obleko oblečenemu moškemu SOOdinarski bankovec, ki ga je pozneje spoznal za krivega. Orožniki sO takoj š'i na zasledovanje in so v Novi uHr ci prijeli vinjenega moža, v katerem je Vrecl prepoznal osumljenca. Mož se piše Toma! Senekovič in je delavec s Pobrežja. Izjavil je, da mu je dal ponarejen bankovec 151etn! Aloiz Maicen iz Gubčeve ulice na Pobrež-
»Kakor ukažete, ekscelenca.«
»Imejte odprte oči! Naprej!«
»Dovolite besedo,« je dejal Sergej.
»Jetniki nimajo pravice do vprašanja,« se je branil odgovoriti inšpektor.
»Gospod, jaz sem polkovnik ... «
»Številka 844 in nič drugega niste!«
Sergej je stisnil zebe in se z nadčloveško silo premagoval. Vendar ni mogel udušiti V sebi kletvice, ki mu je kar sama planila iz ust.
»Mirno, sicer vam bom dal okusiti knutol Ta zelo tekne takšnim ljudem, kakršni «te vi!«
»Gorje vam, če bo polkovnik Vasiljev nekega dne prost!«
»Vi mislite že zdaj na beg?« se je posmehljivo zarezal inšpektor. »Svetujem vam, da ne mislite na to! Zdaj pa proč!«
Policist je vrgel jetnikoma kaftana in Jo za verigo potegnil ven.
»Lopov!« je zamrmral študent. »Še besedo naj bi bil rekel, pa bi ga bil zadavil.«
»Mir!« je posvaril policist.
»Torej tudi ti hočeš biti velik gospod? To je že presmešno!«
»Tu vlada knuta, mladi mož. Pazite se, knuta močno udari!«
»Požvižgam se na vašo knuto.«
»Nikar takih besed, Ivan,« je rekel poln kovnik. »Saj vam ne morejo nič koristiti.«
»Kje je rudnik?« je vprašal policista.
»Tam doli!« je odgovoril ta pokazavši JM skupino koč in stolp majhne cerkve.
»Ali je globok?«
»To boste kmalu videli,« je odgovoril policist in se pomenljivo nasmehnil.
ju, ki je sin znanega ponarejalca Franca Majcna, katerega imajo zdaj v preiskovalnem zaporu v Mariboru. Orožniki so nato zaslišali mladega Alojza Majcna, ki je kmalu povedal, da je bil že prej enkrat skrivaj izmaknil očetu pet ponarejencev ter jih spra vil v žep. Zdaj je mislil, da se je razburjenje že poleglo, pa je šel po bankovec v skrivališče ter ga izročil Senekoviču, da ga zamenja Štiri ponarejence pa je izgubil, kakor je izjavil. Senekovič mu je dal za ponarejeni petstotak 100 din Orožniki so poleg Se-nekoviča aretirali še mladega Alojza Majcna ter oba izročili v zapore mariborskega sodišča
*	Skrivnosten umor pojasnjen. Zadne dni maja je razburjal kanalski okraj v Julijski krajini grozen dogodek. V neki samotni bajti v bližini ZaVrha so našli zadavljeno 78-letno Lucijo Suligojevo. Nesrečna starka je v mladih letih služila v Egiptu, največ v Kairu. Ko se je postarala, se je vrnila v domače kraje, si postavila skromno kočo in v njej samotarila. Živela je siromašno, vendar so jo mnogi smatrali za petično, ker je toliko let delala v tujini. Ko so jo 29 maja našli zadavljeno, je bilo splošno prepričanje. da gre za roparski umor. V tem prav-cu se je začela preiskava. Orožniki, katerim se je pridružila tudi goriška policija, so prijeli' in zaslišali več oseb, vendar zločinca dolgo niso mogli izslediti. Razpredli so poizvedovanja tudi na sosedne okoliše. Tako so na Vojskem nad Idrijo iztaknili delavca Josipa Liuto Dognali so, da je možak pri iskanju dela prišel tudi v hišico Lucije Suli-gojeve in tam jedel. Po dališem zasliševanju je le povedal, da je ubogo Lucijo ubil in oropal.	•
*	Sosedo je napadel z nožem, nato se pa obesil. V Selnici ob Muri sta se sprla posestnika Ferk Leopold in Aloiz Spele zaradi poti. Čez Ferkovo posestvo drži pot do gozda. ki je S1"'	o rei pot' ie Šoe'c vozil iz svojega gozda drva in steljo. Tako so delali tudi njegovi predniki. To posestvo je bil Ferk kupil šele pred nekaj leti. Ko je posestvo postalo njegova last, je hotel Špel-cu onemogočiti rabo poti. Špele mu je pa dokazal, da so njegovi predniki že nad 50 let uporabljali to pot in da ima zato tudi on pravico do uporabe poti, čeprav ta pravica nikjer ni vknjižena. Ferk je spoznal, da Špelcu rabe poti ne more zabraniti, zato ga je silno zasovražil. Nedavno zvečer sta se
Spelčeva vračala proti domu. Z njima je bil tudi delavec Ivan Mihelak. Nedaleč od svojega doma se jim je pridružil tudi Ferk. Med njim in Špelčevima je kaj kmalu spet prišlo do prepira, v katerem je Ferk dejansko napadel Spelčevo. Ta se mu je spretno ubranila, kar je Ferka tako razkačilo, da je potegnil nož in z njim Špelčevo hudo ranil na vratu. Spelčeva je napravila še nekaj korakov, nato pa se je zgrudila. Prenesli so jo takoj v bližno hišo in poklicali šentiljskega zdravnika dr. Sevška. Ta ji je rano obvezal in izjavil, da bi bila žena izkrvavela, če ne bi bilo takojšne zdravniške pomoči. Ferk se je takoj po napadu umaknil. Najbrž je menil, da bo Spelčeva zaradi hude rane umrla, zakaj ves obupan je šel na svoj dom in se tam obesil.
Iz Prekmurja
Za gradbene delavce v Murski Soboti tudi velja kolektivna pogodba. Kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena za gradbene delavce dravske banovine junija, velja tudi za mur-skosoboške podjetnike, Ker se murskosobo-ški podjetniki upirajo pogodbi, je nastalo
med delavstvom veliko ogorčenje. Delavstvo odločno zahteva, kar mu po zakonu pripada.
Dan novih maš bo v nedeljo 28 t. m. v Beltincih Ta dan bodo namreč imeli v župni cerkvi kar trije salezijanci svojo prvo mašo. So to domačini iz sosedne vasi Lipovcev gg. Geld Karel, Jakob Avguštin in Sraka Vinko.
Poroka. V evangeličanski cerkvi v Murski Soboti sta se poročila gdč. Gizela Krančiče-va, zasebna uradnica v Murski Soboti, in g. Aladar Darvaš, evangeličanski kaplan v Murski Soboti. Mnogo sreče!
Sedmošolka rešila življenje svoji tovarišiti Pri kopanju na Muri blizu Tropovcev je zašla osmošolka Gabi Ma'ačičeva v deroče valove, ki jih ni mogla več obvladovati. V tistem trenutku pa je priplavala zanjo sedmošolka Mancika Antauerjeva, hčerka šolskega nadzornika iz Tišine. Opazila je, kako so valovi začeli požirati omagujočo dijakinjo. Zgrabila jo je za lase ter začela plavati proti bregu. V tem trenutku pa se je je Malači-čeva krčevito oklenila, tako da je nastala nevarnost za obe plavalki. V obupnem boju se ie reševalki posrečilo premagati tovari-
žico in jo naposled previdno rešiti. Ta pogumni čin deklice zasluži vse priznanje.
Mlačev. V okolici Mursike Sobote se je že prejšnji teden začela mlačev. Kmetje so razočarani. Letošno vreme je bilo za žito neugodno, zato daje križ rži (22 snopov) le 15 do 20 kg. Druga leta je rž dajala nad 35 kg. Ce upoštevamo, da so ostali letos sezonski delavci po večini doma, je toliko kakor gotovo, da bo Prekmurje trpelo letos pomanjkanje.
Strela je udarila v križ sredi pokopališča. V Strehovcih in tam okoli je pred dnevi razsajala huda nevihta, med katero je strela udarila v smreko, ki je stala nad velikim križem na strehovskem pokopališču. S smreke je strela švignila v križ in ga raztrgala.
Oče in mati sta umorila hčer. V Gaberju pri Murski Soboti je bil izvršen strašen zločin. Neko 151etno dekle iz številne kočarske družine je zanosilo. Dolgo časa je deklica Skrivala svoje stanje, te dni pa sta oče in mati razkrila njeno skrivnost. Pri tem sta siroveža tako pobesnela, da sta sklenila lastnega otroka spraviti s poti. Pretepla sta jo tako živinsko, da je v nezavesti obležala. Ko je še kazala znake življenja, je pobesnela mati zgrabila sekiro in jo potolkla do smrti. Zločinski oče in mati sta bila aretirana in spravljena v murskosoboške zapore.
MATI
Mati: »Jakec, ne smeš govoriti tako hitro, saj te ne nič razumem.«
Jakec: »Mamica, jaz ne govorim hitro, samo ti me tako počasi poslušaš.«
STRAH PRED VODO
Učitelj plavanja: »Kaj je vaš poklic?«
Začetnik: »Vinski trgovec.«
Učitelj: »Zakaj se torej tako bojite vode?«
IZPREMENJENA ČUSTVA
»Vidiš, kakšen si,« očita žena možu. Preden sem te vzela, si trdil, da bi me iz ljubezni kar pojedel, zdaj se pa jeziš, če najdeš moj las v juhi.«
VOJAŠKA
»Nikdar se ne bližajte konjem od zadaj, ne da bi jih ogovorili,« poučuje narednik re-krute, »da ne bodo konji obrcali vaših butic in si razbili kopita.«
PAMETEN KONJ
A: »Konj, ki ste mi ga prodali prejšnji teden, stalno poveša glavo.«
B: »To dela od žalosti, ker ga še niste plačali.«
Šli so mimo večjega števila opuščenih rovov. Tu so delali prvi kopalci zlata, ki so našli v kamenju zlate žile. Nato so dospeli do skupine hiš, kjer so stanovali upravni uradniki, stražniki, pop in zdravnik. Tu je bila tudi bolnišnica.
Zadaj za tem malim naseljem so prispeli k velikemu rovu s starimi stenami. Rdečkast prah je prihajal iz te odprtine podobne vodnjaku. Orjaško, z ledenimi vrečami pokrito hidravlično kolo se zaradi mraza ni premikalo. Dvigalo se je iz jame kakor velika mučilna naprava.
Številni možje, noseči vreče z zlatonos-nim kamenjem ah prstjo, so nepretrgano lezli iz globine po stopnicah, vsekanih v skalo. Njih pazniki so bili oboroženi z biči in revolverji.
»Tu je rudnik,« je vzkliknil policijski načelnik. »Stopite vanj!«
14. poglavje SIBIRSKO PEKLO
Prišli so do roba velikega, okroglega šah-ta. Stopnice, ki jim navidezno ni bilo konca, so držale navzdol v drobovje zemlje. Dolga vrsta kadečih se svetilk ob stopnicah se je čudno svetlikala iz globine.
Za gostim oblakom prahu, ki je prihajal iz globine in onemogočal pogled v daljo, so se slišali skrivnostni glasovi. Zvenelo je kakor zamolkli udarci iz daljave, kakor bi udarjala jeklena kladiva. Vmes se je slišalo kakor brenčanje vrtečega se stroja, zdaj spet kakor zmešnjava hripavih glasov s kletvicami in kriki. Morda so bili kriki kakšnega nesrečnika, ki je po njem tolkel paznik z bičem.
Zdelo se je, kakor bi se tam doli v tistih temnih globinah za prašnimi oblaki posmi-hale množice jetnikov.
Polkovnik in Ivan sta kakor ukleta obstala na prvi stopnici. Čeprav sta bila pripravljena na vse, sta se jima srci vendarle krčili. Mrzel pot se jima je pokazal na čelih.
»Zdaj prideva v peklo!« je rekel Ivan in stopil nekaj korakov nazaj.
»Pojdite dol!« je vzkliknil policist.
»Samo trenutek!« je prosil Ivan. »Morava se prej nekoliko navaditi na jamo!«
»Naprej ali pa vaju bom s silo spravil dol! Če ne ubogaš, te bom kratko malo vrgel v rov. Boš toliko prej dol!«
»Naj te ponese vrag, tvoj patron, v pravo peklo!« je godrnjal študent.
Po tej pobožni želji in po svarilu, ki ga je izrekel polkovnik, je začel Ivan po krva-vordečih stopnicah, ki so bile le slabo razsvetljene, tavati v brezno.
Zdaj pa zdaj sta na stopnicah obstala, da sta pustila kaznjence, noseče tovore, v katerih sta bila zlato in cin, mimo na vrh. Rudnik je imel tudi obilo cina, pomešanega z arzenikom.
Čim globlje sta lezla, tem bolj« sta razločevala šum: vrtanje svedrov v skale, udarjanje cepinov, ki so drobili kamenje v temnih rovih, in škripanje vozov, ki so prevažali rudo iz najbolj oddaljenih jam k stopnicam. Slišala sta zamolklo grmenje razstre-ljevanja, odmevajoče od jame do jame, kričanje kaznjencev, žvenket njih verig, povelja, grožnje in sikanje pazniških bičev.
Petsto metrov sta morala jetnika lezti po stopnicah navzdol, da sta prispela do dna
napol nezavestna od vsega tega ropota, na pol zadušena od prahu in strupenih plinov.
Dnevna luč ni prihajala v globino. Ob skromni razsvetljavi dimečih se, na stropu in stenah pritrjenih svetilk sta videla zmešnjavo rovov Zagledala sta za oblaki prahu poleg orjaških vrtalnih strojev na pol gole ljudi, do kosti shujšane može, oblečene v cunje, z dolgimi bradami in razmršenimi lasmi. Nedaleč proč so stali njih pazniki s knutami v rokah. Bili so oboroženi vojaki.
Oba nova gosta sta prepadena od vseh teh groznih vtiskov znova obstala. Mislila sta, da sta sanjala hude sanje, dokler ju ni sirov glas poklical in ju prepričal, da je bilo vse to gorje resnično.
»Na delo!«
»Koga priganja k delu?« je z bliskajočimi se očmi vprašal Ivan, čigar ponos se je začel spet buditi.
»Vaju, seveda! Vzemita orodje in mi sledita, ali pa bosta plesala po udarcih mojega biča!«
Pri teh sirovih besedah sta oba jetnika od besa škripala z zobmi in krčila pesti.
Sergej se je zravnal v vsej svoji velikosti in grozeče rekel:
»Ne pozabi, da nisem ne tat, ne morilec! Tvoje knute se polkovnik Vasiljev ne boji! Razumeš?«
Jekleni pogled odločnega moža je napravil na stražnika vtisk. Možak je sicer še enkrat ponovil ukaz, vendar je bil njegov gla3 zdaj manj oblasten.
»Pojdite na delo! Tako terjajo naši predpisi.«
Ženski vestnik
Ssi fa za sto reči
Če vas boli vrat, grgrajte mlačno raztopino kuhinjske soli. Zadošča žlica soli na kozarec vode.
Sol ustavlja krvavitev, razkužuje in celi odrtine in majhne rane. Raztopite kuhinjsko sol v vodi in umivajte rane.
Madeže od čaja boste igraje očistili, če jih omočite z vodo, potresete s soljo in nato preperete.
Če hočete preproge obvarovati moljev, jih iztepite, potresi te s soljo, razpr ostrite nanje časopisni papir in jih zvijte.
Madeže od čaja boste igraje očistili, če jih trete z drobno kuhinjsko soljo.
Če vam ugaša ogenj, vrzite vanj pest debele kuhinjske soli, pa bo spet vzplamtel.
Posoda in pribor imata večkrat neprijeten duh po ribah. Namočite krpo v kuhinjsko sol, odrgnite in o smradu ne bo več sledu.
Zlati okviri pri slikah in ogledalih bodo kakor novi, če jih očistite z zmesjo stepenega beljaka in malo drobne soli.
Če se vam v kleti pojavijo polži, potresite tla s kuhinjsko soljo, pa jih ne bo več.
Na pobranem hrastovem pohištvu pusti vsaka kapljica vode madež. Zmešajte prgišče drobne soli s čistim oljem. S tem namažite pohištvo, pustite tako eno uro ali dve, nato obrišite in ološčite les z mehko suho kupo.
Vzgoja otroka v dobi spolnega dozorevanja
Puberteta (spolno dozorevanje) nastopi zelo različno. Pri dekletih med dvanajstim in štirinajstim letom, včasih še prej, pri dečkih pa med štirinajstim in šestnajstim letom. Nastop pubertete je v najtesnejši zvezi s telesno razvitostjo otroka, vendar vplivajo včasih tudi drugi činitelji. Otroci pijancev dosti prej spolno dozore kakor otroci treznih.
Doba pubertete je najvažnejša in najnevarnejša v človeškem življenju. Je doba, ko se otrok prvič zave, da je človek. Je mejnik v življenju, ki otroka prenovi telesno in duševno. Da je naloga staršev poseči v to dobo
s svojo dobro pomočjo, ni treba še posebej poudarjati.
Vendar pa nedostaja navadno otroku prav v tej dobi pomoči staršev. Še več, skoro vedno se zgodi, da otrok od staršev ni nikdar bolj zapuščen kakor v tem času, kar se dostikrat maščuje nad starši in nad otrokom.
Znakov otrokovega razvoja v tem času ni težavno opaziti. Predvsem duševnih. Otrok, prej vesel, postane nenadno zamišljen, skoro zmešan. Do ničesar mu ni, ne do dela, ne do družbe, ne do učenja. Znano je, da dosežejo otroci najslabše uspehe v četrtem in petem razredu srednje šole, torej v času, v katerega poseže doba njihovega spolnega razvoja. Učitelji se navadno ne zmenijo za vse to in ne najdejo razumevanja za mladega človeka. Doma pa navadno ni nič bolje, ali pa je še slabše. Otrok, ki ne najde pri starših tega, kar je iskal, se jim odtuji. Starši to začutijo, a nočejo poiskati vzroke te odtujitve. Če pa jih iščejo, jih iščejo napač-čno. Zlasti dostikrat v otrokovi pokvarjenosti, ki je ni. Otroka preganjajo, ker ne vedo, da se mora v času, ko se je otrok spremenil in prenovil, izpremeniti in prenoviti tuda vzgoja. Posiledica tega je nešteto tihih in glasnih žaloiger. Tu je treba iskati vzroke otroških samomorov, ki jih iščejo vse drugje, samo ne tu, kjer je navadno njihov vzrok.
O spolni vzgoji pri nas govoriti je še greh. Starši še danes rajši puste, da-spozna otrok bistvo človeka iz kvant, kakor bi mu ga sami pojasnili. Kako mora to na otroka v tej nevarni dobi vplivati, si ni težavno misliti.
Staršem, ki jim je na srcu usoda otrok, bi le nekaj rekli: Pazite na svoje sinove in
hčere v tem nevarnem času! Pazite na njihovo vzgojo! Zavedajte se, da je treba vzgojo v dobi soolnega dozorevanja temeljito izpremeniti. Živite z otrokom, vživite se v n.ie-govo gledanje sveta pomagajte iskati otroku pot v življenje, da si ne bo poiskal sam napačne poti!
Praktični lasveti
Odpadanje češpclj povročajo razni sadni škodljivci, lahko pa tudi rastlinske bolezni in neprikladno vreme. V juniju se pojavita kar dva škodljivca, ki napravita precejšnjo škodo na češpljah. Neke vrste osa izgrize mehke koščice, sad ovene in pade na tla. V tem primeru so plodovi ko preluknjani. Drugi škodljivec se imenuje bakrenorumeni rilč-kar. Tudi ta zajedalec nastopa v juniju in grize peclie. Napadeno sadje se posuši in po-
pada na tla. Uničevati škodljivce moremo predvsem s pobiranjem plodov na tleh. Pobrati jih je treba kar sproti, sicer se ličinke zabubijo. Pobrano sadje moramo zažgati ali dobro popariti.
Žo¥lm io o s 11
X Naš poslanik v Moskvi pri Kalininu.
Predsednik vrhovnega sovjeta v Moskvi Ka* linin je sprejel te dni jugoslovanskega poslanika dr. Milana Gavriloviča, ki mu je izročil svoje poverilnice.
X Berlin je svečano sprejel vojake, ki so zmagali v Franciji. Prva berlinska divizija se je po zmagi v Franciji vrnila te dni v domovino v Berlin. Vse hiše so bile okrašena z zelenjem, cvetjem in zastavami. Na ulicah, po katerih je korakala ta divizija, so bili postavljeni veliki odri. Trgovine so bile zaprte dve uri pred prihodom čet v Berlin, da bi se tako vse berlinsko prebivalstvo lahko udeležilo sprejema. Vlaki, avtobusi in tramvaji so bili že nekaj ur pred prihodom čet v Berlin polni ljudstva, ki je prihajalo v mesto. Ob igranju godb in zvonjenju zvonov je prikorakala prva berlinska divizija skozi bran-denburška vrata v prestolnico Nemčije. Čete so pozdravili strankini voditelji, govoril pa je kot vodia Berlina propagandni minister Gobbels, ki je vojsko pozdravil tudi v imenu vodje, v imenu nemške vlade in V imenu berlinskega prebivalstva.
X Anglija obljublja obnovitev samostojne Abesinije. Reuter poroča. da angleška vla« da priznava bivšo sbesinsko vlado Haileja Šelasija. Državni podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Buttler je izjavil v parlamentu, da bo Abesinija po angleški zmagi dobila neodvisnost in bo obnovljeno abesin-sko cesarstvo.
X Angleški kralj je bil v nevarnosti. Ameriški tisk poroča, da je bil v četrtek angleški kralj Jurij V v veliki nevarnosti, ko je pregledoval angleška utrjevalna dela. Prav tedaj so nemški bombniki prileteli nad kraj, kjer se je mudil kralj, in vrgli več bomb.
X Aretacija praškega župana. Nemška oblastva v Pragi so aretirala župana dr. Klap-ko in več drugih znanih osebnosti. Očitajo jim, da so vzdrževali nedovoljene zveze s tujino.
Oba jetnika sta vzela vsak svoj cepin in sledila stražniku v rov, kjer je že bilo zapos-ljenih nekaj težkih zločincev.
Strop je bil nizek, tako da Vasiljev ni mogel stati vzravnan. Toda ni protestiral, temveč je začel tolči po kamenju. Ivan je storil isto.
Paznik se je bil postavil v sredo rova. Bič je držal med nogami in na oba pozorno pazil,
»Ali naj bo najino življenje do smrti takšno?« je vprašal študent v nemškem jeziku, ker je menil, da ga v jami ne bo nihče razumel. »Tako ne bom zdržal pol leta!«
»Pa se boste vendarle morali na to navaditi!« je odvrnil Sergej, ki je z vso silo bil v skalnato steno.
»Saj bomo zgoreli v tej silni vročini! Gotovo smo zelo globoko v zemlji.«
»Petstosedemdeset metrov, kakor sem slišal.«
»Kako bova mogla opravljati to delo! Moje roke so že zdaj krvave, polkovnik. Če bi vam ne bil obljubil, da ne bom storil ni-če'">r nepremišljenega, bi zdajle vrgel temu Io;. vskemu pazniku cepin v glavo.«
»Potrpljenje, Ivan! Ura svobode bo že prišla.«
»Upajmo, da kmalu,« je rekel neki tuji glas poleg njiju prav tako v nemškem jeziku.
Ivan in Sergej sta se prestrašena obrnila.
Širokoplečat mož z živahnimi črnimi očmi in dolgo, kuštravo brado, ki mu je zakrivala skoro ves obraz, je delal poleg njiju. Polagal je kamne, ki jih je bil oddrobil, v bren-to.
»Kdo ste?« je vprašal Sergej neprijazno. »Morda vohun?«
»Eden izmed obsojencev na prisilno delo kakor vi!« je odvrnil tujec z mirnim gia-som, ne da bi bil prenehal delati. Kazalo je, da se je bal razburiti paznika.
»Ali ste slišali najin pogovor?«
»Neprostovoljno, polkovnik.«
»Odkod pa veste, kdo sem?«
»Tako vas je imenoval vaš tovariš. Sicer pa se vidi na vaši postavi, da ste vojak.«
»A kdo ste vi?«
»Nekoč finski inženjer Aleksej Storm, sedaj številka 841!« je odvrnil jetnik z globoko grenkostjo.
»Nihilist?«
»Uganili ste.«
»A kaj ste hoteli reči, ko ste izrekli upanje, da bo kmalu nastopila ura svobode?«
»Da bomo lahko enkrat ponoči ušli skozi zapuščen rov.«
»Ali se zanesete, da vas ne bom izdal?«
»Vi? Polkovnik! Vi se pač šalite?«
»Hvala vam za zaupanje, dragi tovariš! Polkovnik Sergej Vasil je • in študent Ivan Sandorf bosta znala to zaupanje ceniti.«
»En do dva meseca bomo morali še potrpeti!« je prvi pripomnil inženjer. »Nato pa bomo to peklo lahko zapustili skozi rov, ki sem ga jaz odkril.«
»Ali ve še kdo drugi za to reč?«
»Da, trije politični jetniki in en zločinec.«
»Ali vas ta zločinec ne bo izdal?«
»Ne, ta morda še bolj hrepeni po svobodi kakor jaz. Mož ima v Rusiji ženo in otroke, ki jih vroče ljubi in jih bridko pogreša. Nesrečnik «» nekoč pijan od vodke ubil dva
človeka, ki sta ga bila razžalila... Sicer pa, kakšni številki imata?«
»Jaz imam številko 844 in moj tovariš 845.«
»To je dobro. Vajini številki sledita našim. Torej bomo bivali v eni celici. V naši celici je še za tri može prostora.«
»Če hočemo pobegniti, se moramo prej odkrižati verig!«
»Tudi na to sem mislil. Priskrbel sem si nekaj ostrih pil in jih skril v neki globoki, samo meni znani skalnati razpoki. Kadar pride pravi čas, pojdem ponje. Pa na svidenje! Zdaj moram svojo rudo ponesti k vozu.«
Inženjer si je naložil težko vrečo na rame in izginil z omahuj očimi koraki.
»Polkovnik,« je vzkliknil Ivan, »upanje me je čisto prevzelo. Zdi se mi, da nenadno lahko spet svobodneje diham. En do dva meseca bosta hitro minila.«
»Pozor, paznik naju opazuje!«
Po šestih urah najtršega dela sta bila Vasiljev in Sandorf zmučena in pokrita od prahu in pota povedena v neko podzemsko, v skalo vsekano celico, ki je imela železna vrata in eno skupno ležišče.
To je bila njuna spalnica. Tam sta našla tudi inženjerja in štiri druge kaznjence, ki so že pokojno smrčali.
15. poglavje BEG
Dva dolga meseca sta potekla. Med tem časom se v rudniku ni bilo zgodilo nič posebnega.
fDalieJ l
X Angleške petrolejske ladje v ruskih lu-kah. Iz Bukarešte poročajo, da so prazne angleške petrolejske ladje iz rumunskih pristanišč odplule v ruska pristanišča.
X Roosevelt bo tretjič kandidiral za predsednika. Iz Amerike prihaja vest, da bo 'Roosevelt še tretjič kandidiral za državnega predsednika.
X Dr. Hacha šteje 67 let. Predsednik ce-škomoravskega protektorata dr. Emil Hacha je te dni stopil v 67. leto. Češki listi so mu ob tej priložnosti posvetili pozornost, kakor jo zasluži oseba na takšnem mestu, a tudi nemški listi so se spomnili tega dogodka. _
X Električna centrala v Galacu (Rumuni-ja) je zletela v zrak. Iz neznanih vzrokov je prišlo do strahovite eksplozije v električni centrali v Galacu. Vsa centrala je zletela v zraik. Število žrtev ni znano. Oblastva, ki so prepričana, da je bil izvršen atentat, vrše strogo preiskavo.
X Izredno hitra lovska letala. V Ameriki
začeli izdelovati lovska letala, ki letijo z brzino 1020 km na uro.
X Telesno najpopolnejši mladenič v Ne\v Torku je Slovenec. Ludvik Sustarič je bil Od posebne komisije priznan za telesno najpopolnejšega mladeniča v New Yorku.
X v Italiji mešajo sladkor in saharin. Italijansko finančno ministrstvo je odredilo me-Sanje sladkorja s saharinom. Vzrok temu je pomanjkanje sladkorja.
X Lyon spet v francoskih rokah. Pretekli teden so spet vkorakale v Lyon francoske čete. Kakor znano so svoječasno zasedli Nemci Lyon v jamstvo, da bodo Francozi izpustili vse nemške vojne ujetnike. Ker se je to zgodilo, so se Nemci umaknili iz tega mesta in ga prepustili Francozom. Na tisoče ljudi je pričakovalo francoske čete pred mestom in jih navdušeno pozdravljalo. Ob vko-rakanju francoskih čet je bilo vse mesto v zastavah. Na glavnem trgu je bila nato velika vojaška parada.
X Med vojno molči! Nedavno jedovoril po radiu angleški minister za propagando Duff Cooper. Pozval je prebivalstvo, naj se združi k ustanovitvi »tihe kolone«. Duff Cooper je opozarjal, da lahko vsaka vest, ki jo kdorkoli pove, služi sovražniku. Zlasti velja to za podatke o letalskih napadih, na primer o žrtvah napadov in o mestih, ki so jim napadi veljali, česar sovražni letalci često sami ne vedo. Dalje se je treba varovati napačnih vesti. V Franciji na primer se je spustil med ofenzivo nemški padalec za angleške postojanke in razširil vesti, da so angleške čete obkoljene. Med prebivalstvom se je razširil po-plah in v nekaj urah so bile vse ceste okoli angleških postojank polne beguncev. Tako so bile angleške čete res obkoljene, toda samo od beguncev, ki so onemogočali skoro vsako gibanje.
X Iz Besarabije in dela Bukovine, ki ju je zasedla Rusija ,stvoriena nova republika.
Rusija je obe pokrajini priključila k svoji državi pod imenom moldavske republike. Površina nove moldavske republike znaša nekaj nad 50.000 četvornih kilometrov, prebivalstvo pa šteje 700.000 duš.
X Kolera se naglo širi v kitajskih pokrajinah Tiencinu in Tangsumu. Japonske oblasti so izdale številne ukrepe, s katerimi bodo skušale širitev te bolezni preprečiti.
X Sklepni revmatizem je v Italiji zelo razširjen in terja čedalje več smrtnih žrtev. Odločujoči činitelji zahtevajo zaradi tega obvezno prijavo obolenja za to boleznijo.
X Predor pod Panamskim kanalom. Načrt predora pod Rokavskim zalivom med •Francijo in Anglijo ni nov. V zadnjem ča-isu se govori tudi o predoru pod Panamskim prekopom. Načrt je predložila Zedinjenim državam panamska vlada. Predor bi bil predvsem za avtomobilski promet.
X Ostanke potopljenih ladij iščejo. Na iobalah Rokavskega preliva je polno ljudi, ki iščejo ostanke potopljenih ladij. Iz njih pobirajo, kar se še da pobrati, in tako služijo lepe denarce. Tak iskalec zasluži dnevno do B000 din. Iskalci poznajo vsak kotiček ne sa-fno na morski obali, temveč tudi na dnu knorja, tako da lahko natančno povedo, kam jje morski tok zanesel ta ali oni predmet, jrržen v morje v bližnjem pristanišču. Vedo
tudi, kako dolgo traja, preden zanese morje dotični predmet na kraj, ki so mu ga določili. Prebivalci krajev ob- morju si preskrbe tako tudi kurivo in čeprav je to prepovedano, so dobro založeni z lesom in premogom iz potopljenih ladij.
X Odrasel morski pes v ujetništvu ne mara žreti. Eden najboljših lovcev morskih psov kapitan William Young, pripoveduje: Nekega dne smo 2.5 m dolgega morskega psa izpustili v veliko posodo. Plaval je neprestano okrog. Vedel je, da je v ujetništvu. Niti za trenutek ni nehal plavati. Na noben način ga ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi kaj jedel. V ujetništvu ne ostane živ noben morski pes dolg nad tri metre. V zavesti, da so zaprti med stenami in da ne morejo plavati, kamor bi se jim zahotelo, nočejo živeti. Morski psi, ki žive v ujetništvu, so bili vedno ujeti tako majhni, da se niti ne zavedajo, kaj pomeni izguba svobode.
X Na ozemlju blizu južnega tečaja je prepovedano ljubiti. Iz Antarktide, kakor se imenuje zemlja proti Južnemu tečaju, dobivamo meso tjulnov in jajca galebov. Od tam prihaja tudi kitova mast. Za lov na kite je bilo treba ustanoviti v Ognjeni zemlji (na skrajnem jugu Južne Amerike) oporišča, ki preskrbujejo kitolovce z nadomestnimi deli ^vskih potrebščin. V najjužnejšem mestu sveta Ushaiji, kjer ima guverner Ognjene zemlje svoj sedež, imajo kitolovci vse prijetnosti mesta, toda zdi se jim, da je to mesto predaleč od njihovega lovskega področja, zato vržejo rajši sidra na otokih Južne Ge-orgije, zadnje postaje pred Južnim ledenim morjem. Otoki so obupno pusti, le nekaj pločevinastih in lesenih kolib stoji na njih ni tu prebiva okrog 200 stalnih prebivalcev otokov. Ženskam je dostop na te otoke ore-povedan. Sdino zabavišče je kino. v katerem vidijo otočani najstarejše neme filme, pa še ti so podvrženi strogemu nadzorstvu ooia-stev. Oblastva dobro poznajo ljubitelje ki.ia in -zato skrbno izstrižejo. vse prizore iz fil mov, kjer poravnavajo moški svoje račune med seboj z golimi pestmi. Isitriženi so tudi posamezni ljuoezenski prizori. Vsi prizori v katerih so poljubi, pa tudi slike, v katerih se kažejo ženske mikavnosti, se izreze jo, Kitolovci ne smeio biti mehki, zato tudi ljube-zni ne smejo poznati. Ti otoki so menda edini kraj na svetu, kjer je ljubiti prepovedano.
X Koliko škode lahko napravi ena sama mišja rodbina. Učenjaki so izračunali, koliko požre dvojica poljskih miši in njeno potomstvo v enem letu. Iz tega računa je razvidno, da uniči rodbina teh živali v enem letu kar 18 stotov žita. Par domačih miši s potomstvom pa pospravi v istem času približno isto količino drugih živil. Podgane so seveda še škodljivejše! Seveda je treba upoštevati, da ne ostane živo vse potomstvo ene dvojice miši ali podgan. Vsekakor pa velja, da povzročajo te neprijetne živali velikansko škodo človeškemu živilskemu gospodarstvu.
XBršljanovi listi namesto mila. V dunajski višji gospodinjski šoli preskušajo med drugim vsa nadomestila, ki prihajajo v vojnem času v poštev za gospodinjstvo. Tako perila tam ne perejo več z milom, temveč s prevretkom bršljanovih listov. Ta pralni pripomoček se je baje dobro obnesel.
X Carina na meteor. Lani jeseni je padel v državi Oregon na polje meteor, ki je tehtal okrog 20 kg. Zaril se je v globino enega metra. Našel ga je farmer ter ga izkopal. Razstavil ga je v leseni utici in za ogled je uvedel 50 centov vstopnine. Lastnik njive, kjer je bil najden meteor, je pa zahteval, do mu razstavljalec meteorja izroči izpodnebni dar. Razvil se je spor in naposled se je vanj vmešal še carinski urad in terjal zaplenitev »sirovega železa«, ki je bilo uvoženo v Ze-dinjene države ne glede na carinske predpise in brez plačila carine. Ker odpošiljatelja meteorja niso mogli ugotoviti, sta morala odgovornost prevzeti farmerja. Meteor je bil naposled v resnici zaplenjen kot sirovo železo, uvoženo po nedovoljeni poti.
X Država kupuje dekleta. V nekih krajih Severne Avstralije vladajo nenavadne razmere. Tam so odprli postaje, ki je njih nalog trgovina z dekleti. Vodje teh postaj morajo preprečevati, da bi dekleta domačinov pro-
dajali tujim rodovom ali lovcem na bisera. Postaje ponujajo čisto preprosto višje cene kakor drugi zanimanci in dekleta, ki jih kupijo postanejo tako last države. Država pa jim poskrbi za vzgojo in za dalo. Misel izvira od nekega misijonarja, ki je kupil že kakšnih dve sto deklet in jih na svojem domu vzgojil za razna dela, ko so ga obtožili zavoljo trgovine z dekleti. Mož je sodnikom razložil, kako je prišel do svojega sklepa in je oblastva znal prepričati, da je tako delo koristno in potrebno. Misijonska postaja je bila v najbolj oddaljeni goščavi in malokdaj je minil dan, da ni pribežalo tja kakšno dekle, ki ni hotelo, da bi jo prodali lovcem na bisere. S sulicami in drugim orožjem oboroženi možje so zasledovali ta dekleta in so se umaknili šele tedaj, ko jim je misijonar sam dal ikupno vsoto. Vlada sledi sedaj njegovemu dobremu zgledu in se bori proti trgovini z dekleti s tem, da sama nastopa kot kupova-lec. Ko dekleta izobrazijo, jih običajno vračajo njihovim plemenom in vlada meni, da je to najbolj uspešni način, da zanese med divjake nekaj prosvete.
X Strah pred mrliči je starodaven. Češki učenjak Jan Filip opisuje različne načine po-kopavanja mrličev, izvirajoče iž strahu človeka v pradavnih časih pred mrliči. Preprost človek je nekdaj verjel, da je smrt le druga oblika življenja in da se ob smrti duša ne loči od telesa. Mrtev človek je po starih na-ziranjih lahko živemu človek koristil, še rajši pa mu je škodoval. Zato je bilo že Ob smrti in pogrebu glavno prizadevanje ljudi, omejiti škodljivo delovanje mrličev. Ze od pradavnih časov zatiskajo mrličem oči, da bi bil tudi na daljavo onemogočen škodljiv učinek njihovih pogledov. Telesa ali vsaj glave mrličev so v starih časih obteževali s posodo ali s kamni, ali pa so jim vezali roke in noge. Da bi bil onemogočen povratek, so včasih mrliču odrezali glavo, mu zlomili hrbtenico ali katero kost, mu položili v usta kak oster predmet, recimo nož, v srce ali v glavo so mu pa zabili klin ali žebelj. Celo truplo so večkrat razkosali ali pribili z žeblji k hlodu, grob pa obdali z začaranim krogom.
X Zemljo jedo kakor kruh. Užitno zemljo imajo prebivalci na Javi., na Sumatri, v Sia-mu, v Novi Kaledoniji, v Guajani, na Ognjeni zemlji in še drugod. Indijci na Javi in Sumatri znajo to zemljo posebno dobro pripraviti. Očistijo jo navlake in nesnage, potem jo pa vržejo v ponev, razrezano na kose, podobne kolačem. Ko je spečena, je prav dobra. Vsaj tako trdi raziskovalec Ferrand, ki je na svojem potovanju jedel tako pečeno zemljo.
X Nesrečen zakon in želodec. V Stock-holmski javni bolnišnici so ugotovili, da je vzrok mnogih bolezni želodca, glavobola, omedlevanja in nepravilnega utripanja srca duševnega izvora, in sicer posebnega duševnega razpoloženja. Želodčno bolezen povzročajo ljubosumnost, občutek manjvrednosti in podobno. Pri neki ženi so dognali, da je vzrok njenega pogostega omedlevanja prepir z možem. Omedlela je vselej po prepiru z možem, ki se je iz nje norčeval in jo omalovaževal. Ko so to možu povedali, se je začel ozirati na zdravje svoje žene in se ni več prepiral z njo. Zena je bila ozdravljena. Ugotovljeno je dalje, da je bil v mnogih primerih nesrečni zakon vzrok želodčnih težav. Nepravilno utripanje srca je v večini primerov povzročila ljubosumnost.
DOBER NASVET
Luka: »Priložnost imam, da se oženim z bogatim dekletom, za katerega ne maram, ali pa z ubožno deklico, ki jo ljubim. Svetuj mi, Matija, kaj naj napravim.«
Matija: »Poslušaj srce in vzemi siromašno deklico, meni pa daj naslov one bogate.«
POLICIJSKA Nežica: (svojemu ljubčku stražniku): »Kdaj me boš vzel?« Stražnik Matijče: »Kadar boš kaj ukradla.«
TUDI PRI NAS Janezek: »Gospod učitelj nam je rekel, da žive v Afriki narodi, kjer spoznajo možje svoje žene šele po poroki.«
Oče: »Ne samo v Afriki, sinko, ne samo v Afriki!«
Liubliana
od 28. julija do 3. avgusta
Nedelja, 28. julija: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Narodne pesmi bo pela Poldka Zupanova; s harmoniko jo bo spremljal Avgust Stanko. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve.
—	9.45: Verski govor (dr. Gvidon Rant). — 10: Jules Massenet: Slike iz Alzacije, suita (plošče). — 10.15: Jožek in Ježek. — 11: Gorenjski trio in plošče. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert Delavskega pev skega društva. — 14: Operetni venčki (plošče). — 17: Kmetijska ura: Vzreja in nega prašičkov (inž. Jože Padar). — 17.30: Popoldanski koncert: Cimermanov kvartet in Fantje na vasi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Srbske naselbine v Gorskem Kotaru (Ljubo Sundač). — 19.40: Objave. — 20: Nekaj okroglih (plošče). — 20.30: Kitara in klavir (Stanko Prek in Rafael Eilec). — 21.15: Koncert pevskega zbora z Ježice. — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za oddih (plošče).
Ponedeljek, 29. julija: 7: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Balalaj-ke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Dvospevi. Sodelovali bodo Andrej Jarc, Tone Petrovčič in s harmoniko Avgust Stanko. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije državne obrambe. — 19.40: Objave. — 20.10: O štajerskih gradovih (Leon Pettauer). — 20.30: Čajkov-rikiega dela bosta izvajali Marta Osterc-Va-ljalova in Ida Valjalova. — 21.15: Fantazije iz znanih oper-(plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citraški dueti (Kosi Ivan in Vilko Skok).
Torek, 30. julija: 7: Jutrni pozdrav. 7.03: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Glasbene slike, (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Oiglice in harmonika (Stanko Avgust in Franc Petan). — 14: Poročila. — 19: Napovedi .poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Civilna mobilizacija vasi (Stojadin Stamenkovič). — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Ali mine jecljanje samo ob sebi. (Vilko Mazi). 20.30: Akademski pevski kvintet. — 21.15: Pevski koncert Karle Slehanove (pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Magistrov trio. —
Sreda, 31. Julija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Virtuozi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13:
Napovedi. — 13.02: Operni odlomki (plošče). — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Malo telesne vzgoje (Miroslav Zor). — 18.45: Dijaška zabava (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura Banja Luka (Isanje Mitrovič). — 19.40: Objave. — 20.10: O Korsiki (Viktor Pirnat). — 20.30: Veseli trio. — 21.15: Pevski zbor »Can kar«. — XT^oovedi, poročila. •— 22.15: Po^ofcnice (plošče).
Četrtek, 1. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Mojstri harmonike (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kola-rič). — 20.30: Pevski koncert Vande Ziher-love (pri klaivrju prof. Lioovšek). — 21,15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi .poročila. — 22.15: Vesel spored (radijski orkester).
Petek, 2. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). —: 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert jugoslovenskih skladb (radijski orke-
ster). — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled. — 19: Napovedi, poročila, — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Za planince. — 20.10: O ženi in zadružništvu (Angela Vodetova). — 20.30: Radijski orkester; vmes samospevi Gordane Gojkovičeve, pri klavirju prof. Lipovšek. — 22: Napovedi: poročila. — 22.15: Kmečki trio.
Sobota, 3. avgusta: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Izbranih plošč bo vrsta cela. — 12.30: Poročila, obja-
ve. — 13: Napovedi. — 13.02: Izbranih plošč bo vrsta cela. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Pavlinov oder. — 17.30: Od bajke do bajke (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — — 18: Radijski orkester. — 18.40: Mesto in okraj Laško (prof. dr. Viktor Tiller). — 19: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Ježkove muhe št. 2. (za 89 minut pisane šare; sodelovali bodo pevci, igralci, plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
V Vaziristanu režejo
nezvestim ženam nosove
Vaziristan, severnovzhodna pokrajina Indije, je znan po svojih vstajah. Tam prebiva bojevito gorsko pleme. Kakor njegovi življenjski pogoji so tudi njegovi običaji precej različni od drugih plemen.
Na svetu morda ni predmeta, ki bi ne mogel postati predmet kupčije. Največja posebnost pa je nedvomno trgovina z umetnimi nosovi. Ta trgovina je prav pri omenjenem plemenu precej donosna. Seveda morajo biti za tako trgovino dani pogoji, in v Vaziristanu so dani.
Ne smemo pa misliti, da je zanimanje za umetne nosove kakšna modna norost domačinov. Ta trgovina je odvisna predvsem od ženske zvestobe.
Tudi pri nas se pogosto zgodi, da žena ni vselej zadovoljna s svojim možem in da išče tolažbe in razumevanja zunaj zakona. Pri nas se končujejo takšni romani, če sploh mož
kaj izve, pred sodiščem za ločitve zakonov, ali v najhujšem primeru v ječi. Najpogosteje pa pride spet do sprave med zakoncema. Prevaranemu možu ne pride na misel, da bi se maščeval nad nezvesto ženo tako, kakor se možje v Vaziristanu, kjer jim režejo nosove. Če ugotovi mož v Vaziristanu, da mu žena ni zvesta, vzame dolg nož in odreže ženi nos.
Zena je tako za zmerom zaznamovana pred svetom. Toda navadno se zgodi, da se mož le pobota z ženo pozneje, ko ji je že odrezal, nos. Razume se, da poslej noče žena biti več zaznamovana in mož ji mora preskrbeti nov nos. Zato tako cvete trgovina z nosovi v Aziji Zakonske nezvestobe je v Vaziristanu zme rom dovolj, tako da trgovci, ki so po navadi Japonci in Američani, pridejo na svoj račun. V zalbgi imajo nosove vseh oblik in velikosti. Umetne nosove lepijo na obraz s posebnim lepilom, ki je zelo trpežno in netopljivo.
Iz živi
voditelja Gandhija
Voditelj Indijcev Gandhi vodi že nad 20 let boj za indijsko samostojnost. Njegovo gibanje se je začelo leta 1919. Ko je začel močan boj proti Angležem je začel puščav-niško življenje. Ni več jedel mesa in hranil se je predvsem s kozjim mlekom in sadjem. Nosil je doma tkano obleko in sandale.
S to njegovo odpovedjo je spojeno gibanje » nazaj k naravi«, ki podpira v Indiji razvoj obrti v boju proti industriji Gandhi se je naučil presti in tkati in mnogo njegovih somišljenikov ga je začelo posnemati. -V tistih letih je gibanje za indijsko svobodo z Gandhijem na čelu zavzelo zelo velik obseg. Leta 1928. je razglasil narodni shod v Madrasu samostojnost Indije kot svoj smoter in leto pozneje se je shod v Lahori pridružil temu stališču.
Ko se je ponesrečil posvet indijskega kraljevskega namestnika z voditelji Indije leta 1930, je bil Gadhi imenovan za vodjo gibanja za samostojnost. Leta 1930. je poskušal
s svojimi prostovoljci odpraviti angleški monopol na sol. Ta upor je zahteval številne človeške žrtve. Bilo je tudi izredno mnogo zaprtih, med njimi sam Gandhi. -
Gandhija so izpustili iz ječe leta 1931. in istega leta je odpotoval v London na posvet. Na posvetu je odklonil sporazum in po vrnitvi v Indijo je leta 1932. ukazal spet bojkot Angležev. Spet so ga zaprli in poslali v Pooni v ječo. V nji je začel Gandhi gladovno stavko, ki jo je prenehal šele, ko so Indijci dosegli neke pravice.
Iz ječe so ga izpustili pomladi 1. 1933., a je bil kmalu spet zaprt krajši čas. Potem je nadaljeval svojo borbo do leta 1934., ko je ob splošnem presenečenju razglasil, da se je odpovedal borbi, češ da je bolehen. Potem se je njegovo zdravje popravilo in kmalu se je vrnil v politično življenje, vendar zadne čase ni več tako delaven, kakor je bil včasih Zdaj šteje 70 let in je tako shujšan, da tehta le 50 kg Kljub temu je še vedno odločen nasprotnik Anglije.
X Delfin se je zaletel v letalo. V bližini Kube se je zgodila ena najbolj nenavadnih letalskih nesreč. Neki ameriški letalec je s svojim letalom nad Kubo zašel v gosto meglo in se je odločil za velik ovinek okrog otoka. Prišel pa je tako rekoč z dežja pod kap, kajti na drugi strani otoka je vladalo nad morjem razpoloženje, kakršno se pojavlja pred viharji. Stroj je letel spočetka v višini 1200 m, potem se je pa moral spustiti na 800 metrov. V tej višini ga je nenadno zajela prava poplava morske vode. Vodni smrk je bil dvignil ogromno množino vode in jo zagnal proti letalu. Z vodo je treščil proti aparatu tudi velik delfin, ki ga je vihar dvignil iz morja. Kakor torpedo ie švignila žival v krila in jih polomila. Letalo je strmoglavilo v globino. Letalec sam se je rešil s padalom. Padel je v morje in ga je neki parnik, ki je plul kmalu potem mimo, vzel na krov in prepeljal v Havano.
X Letošnja žitna letina bo na jugovzhodu Evrope slabša od lanske. Tudi v baltskih
deželah bo slabša kakor lani, v Rusiji pa bodo imeli dobro letino. Izredno žitno letmo
pričakujejo v Kanadi.	„„
X Italija vzame iz prometa kovance po eno in dve liri, in sicer do 31. t. m. Nadomestili jih bodo bankovci po eno m dve liri. Označene nikljaste kovance bo po 31.juliju, ko bodo v splošnem prometu že izgubili veljavo, sprejemali davčni uradi do 31. avgusta letos Kdor bo kovance pridržal, bo hudo
kaznovan.	.. _ ... .
X Potopitev italijanske ladje. Italijanska motorna ladja »Paganini«, ki je vozila 920 vojakov iz Barija v Albanijo, se je 28 junija pred Dračem vnela in se potopila. Življenje je izgubilo 214 italijanskih vojakov m
6 Albancev.
X Zedinjene države se pospešeno oboro-žujejo, kar utemeljujejo s potrebo obrambe, če bi jih hotela napasti kakšna evropska država. Redna ameriška vojska šteje zdaj 240 tisoč mož, do konca leta pa jih bo štela 375 tisoč.
ZA SMRH IN KRATEK ČAS
SLABO SE JE ODREZAL
A.:	»No, kako je vaš sinko napravil izpit?«
B.:'»Slabo.	Pomislite, vprašali so ga reči, ki so se zgodile, ko ga še ni bilo na svetu.«
FOTOGRAFIJA
Ko pride profesor nekega jutra v šolo, najde na mizi list papirja, na katerem je bila narisana oslovska glava. Ne da bi prišel v zadrego, se obrne do dijakov in reče: »Kateri izmed vas pa je pozabil tu svojo fotografijo?«
NI MOGOČE
Debela ženska komaj prileze skozi vrata v trgovino: »Rada bi videla kopalno obleko, ki bi se mi dobro podala.«
Prodajalec jo premeri od nog do glave in reče: »Jaz tudi.«
NIČ NE POMAGA
Spela: »Gospa, ali mislite, da cepljenje proti kozam kaj pomaga?«
Kunigunda: »Prav nič. Našega najmlajšega smo cepili, pa si je tri dni nato zlomil nogo.«
POZNA TOŽBA
Sodnik: »Pred letom dni vam je toženec dejal, da ste opica, ali šele zdaj tožite.«
Janez: »Veste, šele včeraj sem videl v cirkus« to grdo žival... «
NA PLANINI
Izletnik: »Zakaj so vaše krave na planini tako suhe? Ali ni paše?« ' Pastir: »Veste, krasen razgled občudujejo, |»a pozabijo na pašo.«
PASJI POZDRAV
Gervazij: »Zakaj pes maha z repom, kadar vidi znanega človeka?« Protazij: »Kar povej!« Gervazij: »Zato, ker nima klobuka, da bi se mu odkril.«
SINKOV A RADOVEDNOST
Sinko se vrača z očetom cd maše, med katero je bila zbirka za zamorčke.
»Oče, zamorčki nimajo obleke, kaj ne?« »Tako je,« mu pritrdi oče. »Kam pa bodo prišili tisti gumb, ki ste ga spustili v puščico?« je sinko radoveden.
HALI OGLASI
■■■MBHBHBSSSnBHIHMMm
Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni.
ŠIVALNI STROJ, KOLO ALI OTROŠKI VOZIČEK
najbolje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini J. Uršič, Celje, Narodni dom.
KOZOLEC, DOBRO OHRANJEN,
s šestimi okni (štanti) ugodno naprodaj. Vprašajte na občinski urad v Sevnici.
NOV REDILNI PRAŠEK
dSBBtr
»REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro ln z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav.
0	din, po pošti 17 din, 3 zav. po pošti 29 din, 4 zav. po pošti 35 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul.
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z •najhniml stroški pripravi Izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—,
2	steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—.
Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34.
SMREKOVO SKORJO
kupujemo po najvišjih cenah. Ponudbe na anončni zavod Hinko Sax, Maribor, pod »Tovarna«.
JABLUS ZA IZDELOVANJE JABOLČNIKA
je snov, iz katere napravite izvrsten ja-bolčnik ali hruškovec tudi brez naravnega sadjevca po navodilih dr. I. Vošnjaka. S poštnino stane 50 litrov 43, 100 litrov 71, in 150 litrov 103 din. Ze črez 1000 pohvalnih pisem. Glarvno zastopstvo: Franc Renier, Podčetrtek.
SAMO
Din 98.—
63719 Po ceni ta dobra zapestna ura Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetle« čimi Številkami ta kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekooa s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista a prima anker kolesjem na IS kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik zastonj ta poštnine prosto.
H. SUTTNER, LJubljana 6
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Oskrbnika
za 20 krav, solidnega, poštenega in pridnega potrebujem za svojo moderno, novo zgrajeno pristavo. Lahko je oženjen. — Zagotovljeno mu ja stanovanje z opremo ln hrana. — Ponudbe je poslati na naslov: Tomo Makslmovlč, generalni direktor, Borovo.
Kakšna bo bodočnost?
Izšla je knjiga
„ PREROKOVANJA NOSTRADAMUSOVA"
Vsi dogodki o sedanji vojni, ki jih je prerok napovedal, so se čudovito izpolnili. Izredno so zanimive njegove napovedi o nadaljnjem poteku te vojne in o bodoči usodi evropskih držav. Naročite knjigo takoj, dokler se še dobi v založbi. Pišite na naslov: J. Goleč, Maribor, poštni predal 32, ter priložite pismu 10.— din za knjigo in 2.— din za poštnino ln odpremo (vse v znamkah), nato pa boste knjigo takoj dobili.
V LJUBLJANI OBIŠČITE
JAVNO KUHINJO DELAVSKE ZBORNICE
MIKLOŠIČEVA CESTA 22 ki Vam nudi za mal denar dobro in tečno domačo hrano.
Izbira po jedilnem listu
Kosilo od 4,— do 11.— din, večerja od 4,— do 7.— din. Abonenti dnevno din 2.— ceneje. Kuhinja je odprta od %12. do V28. popoldne in od 6. do 8. ure zvečer.
Za vse žene in dekleta!
Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.— zbirko preizkušenih receptov,
______ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih
dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače ln tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in važa družina bo z vašo kuho zadovoljna. — Nakažite din 10.— na računPošt. hranilnice št. 14.259, ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov, ln pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani most 7
)
Broširana knjiga: din 10.--Vezana knjiga: din 15.—
NAJLEPŠE CTIV0!
V '	B
Ravi/en: zgodbe brez groze
Klabund: pj0fr. RaSPUtlH Ravijen: £ma VOffia
Thompson: £jyffQ
Majerjeva: Rudarska balada
99 CESTA
fia LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5