ENOTNOST JE POROK ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA KOROŠKEM!
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
letnik vil
CELOVEC, SOBOTA, 22. III. 1952
ŠTEV. 22 (482)
Matična država za pravice zamejskih Slovencev
JUGOSLOVANSKA NOTA ZARADI NEZNOSNIH ŠOLSKIH RAZMER V ŠKODO SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI
V zadnjem času so Slovenci onih delov Primorske, ki so po italijanski mirovni pogodbi ostali pod Italijo, prav tako, kakor tudi Beneški Slovenci, izpostavljeni stopnjujočemu se italijanskemu potujčevalnemu pritisku. V našem listu smo na primer že pisali o ukinitvi slovenske šole v Krminu in sličnih izgredih proti slovenski narodni manjšini v Italiji. V popolnem skladu s splošno iredentistično gonjo, ki jo že dalje časa vodijo proti Jugoslaviji gotovi italijanski krogi od neofašistov preko De Gasparijevih demokristjanov do kominformistov, je tudi pritisk na slovenski živelj tako narasel, da je morala pod vzeti vlada FLRJ glede tega dejstva diplomatske korake pri italijanski vladi:
Jugoslovansko poslaništvo v Rimu je zadnjo nedeljo izročilo italijanskemu zunanjemu ministrstvu noto v zvezi z diskriminacijo, ki jo izvajajo italijanske oblasti proti slovenski munjšini v Italiji. Nota zahteva, naj se ponovno odpre slovenska šola v Krminu. ki so jo italijanske oblasti zaprle v mesecu januarju. Nadalje zahteva nota, naj se vprašanje slovenske-
ga ]>ouka v osnovnih in srednjih šolah uredi v skladu z odredbami italijanske ustave in mirovne pogodbe, z zakonom oziroma statutom, ki bo zagotovil slovenski manjšini pouk v materinem jeziku in potrebno število slovenskih učiteljev. Nadalje zahteva nota naj sc uredi vprašanje položaja učiteljev, naj se zagotovi potrebno število šolskih nadzornikov in jim da pravica, da sodelujejo v šolskih svetih, kot velja vse to za ostale manjšine, ki žive v Italiji, posebno za nemško manjšino, za katero je bilo to vprašanje rešeno že decembra 1948.
Ugleden Švicar o Jugoslaviji
Švicarski književnik Mauricc Zennatten, ki je lani v novembru potoval po Jugoslaviji, je pred kratkim objava! v švicarskih listi štiri zanimive članke o Jugoslaviji. V Člankih se pohvalno izraža o gospodarskem in kulturnem napredku jugoslovanskih narodov'. Najbolj ga je navdušila enotnost narodov Jugoslavije in njihova čvrsta vera v svetlo bodočnost.
rprula
n deželo je. znana
pomlad . . .
* v * 0 > '
c	<0* i ŠM	i 3
Foto R. Janežič
Kmetijska zbornica je pričela z delom
Minuli torek sc je v Celovcu sestal občni zbor Kmetijske zbornice k svojemu prvemu delovnemu zasedanju. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delovanju zbornice v preteklem letu. njen proračun za leto 1952 in določitev višine zborničnih doklad, nadalje konstituiranje strokovnih odborov in slučajnosti.
V svojem poročilu o delovanju zbornice je prezident Gruber naglasil, da bodo v teku leta Prispevki iz Marshallovega plana za kmetijstvo 'n za delo zbornice prenehali, vsled česar se bosta morala kmetijstvo in Kmetijska zbornica Postaviti na lastne noge. Osnovna zapoved v kmetijstvu je izdatno stopnjevanje kmetijske Proizvodnje. Gruber je po svoji navadi na široko navajal, kaj vse je zbornica — s tujim denarjem — naredila, ni pa niti splošno nakazal, ali je bilo vse najboljši, kar je naredila, niti ne priznal, kaj bi lahko boljši naredila. Ko je govoril o nalogah zbornice, je med drugim navedel, da bo treba tudi pri mleku proizvodnjo stophjevati, kajti na trg pride veliko manj mleka, kakor ga je prišlo v prejšnjih letih. V mlekarne pride premalo mleka, čemur jc kriva na splošno prenizka cena mleku. Vendar ni mogoče skalkulirati cene mleka na kmetiji, ki ima najslabšo molznost krav. Kot posebno potrebo je navedel pomoč gorskim kmetom, ki naj bi bila v subvencioniranju kmetijskih strojev.
Nato jc prezident Gruber predložil proračun Kmetijske zbornice, v znesku 3,882.800.— šil. Za pokritje proračuna bodo morali koroški kmetje v letu 1952 prispevati 3,650.000 šil., kar pomeni, da bodo morali plačati 125°/« zbornične doklade.
Iz proračuna je med drugim razvidno, da je zbornica v zadnjih letih napravila 1 milijon Šilingov dolga, ki ga bodo morah kmetje skozi tri leta poravnati s svojimi zborničnimi prispevki.
Ker je število naročnikov zborniškega lista »Der Karntner Bauor“ razmeroma zelo nizko, Predvideva proračun, da bodo stroške lista krili iz proračuna, zato pa ga bo sprejemal sleherni krnet. S tem v zvezi je zbornični svetnik Janko Ogris (KGZ) zahteval, da dobi „Kamt-ner Bauer", ki bo poslan kmetom mi našem ozemlju, tudi svoj slovenski del, ki bo posebej Urejen tako, da bo odgovarjal okoliščinam v •fin delu dežele. Z zahtevo so se strinjale vse frakcije. Prav tako jc Ogris zahteval, da mora-
jo biti v knjižnicah okrajnih zbornic Velikovec, Celovec in Beljak na razpolago tudi slovenske strokovne in kmečke knjige.
DELO ZBORNICE MORA BITI TAM, KJER JE STISKA NAJVEČ J A
V debati o proračunu jc zbornični svetnik Janko Ogris kritiziral posamezne postavke, ki niso v skladu s potrebo varčevanja ter dejal:
,Ce se oglašam danes kot zastopnik, Kmečke gospodarske zveze k besedi, potem,se ne oglašam zato, da bi vnašal v delo zbornice razdor, temveč zato, da kot govornik volivcev, ki so nas na to mesto izvolili, zastopam njihove koristi in želje.
Razumljivo je, da morajo biti stroški dela Kmetijske zbornice kriti. Podčrtavam pa, da je treba skrbeti za to, da se bo z sredstvi iz zborničnih doklad varčevalo in da bodo uporabljena za zboljšanje obstoječe stiske na vasi. S kon-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Demokratična fronta delovnega ljudstva, Celovec, Gasometergasse 10
(Oakilo
na 111. oh e ni zbor
Dem o kruti ene jr&nle deloimecja ljudstvu
ki bo v torek, dne 25. marca 1952, ob 9. uri v dvorani I Delavske zbornice v Celovcu, Bahnhofstrafic 44.
Enotnost je porok za obstoj slovenskega ljudstva na Koroškem!
Celovec, dne 15. marca 1952
Izvršni odbor
Demokratične fronte delovnega ljudstva
Kdaj bodo pri nas taka navodila?
Objavljamo dobesedno obvezna navodila o uradni uporabi italijanskega jezika na področju Istre, Reke in Zadra:
„Da bi organi državne uprave pravilno izvajali načela členov 14 in 112 Ustave Ljudske republike Hrvatskc o pravici narodnih manjšin do uporabe svojega jezika, izdajam
OBVEZNA NAVODILA
o uporabi italijanskega jezika s strani organov državne uprave, njihovih ustanov in državnih podjetij na področju Istre, Mestnega ljudskega odbora za Reko in Mestnega l judskega odbora za Zadar.
I
V smislu členov 14 in 112 Ustave Ljudske republike Hrvatske ima vsak državljan FLR Jugoslavije, pripadnik italijanske narodne manjšine, pravico do svobodnega uporabljanja italijanskega jezika kakor v družbenem in javnem življenju tako tudi v občevanju z organi državne uprave, z njihovimi ustanovami in državnimi podjetji.
II
Vsi organi državne uprave na področju kjer žive državljani italijanske narodnosti v večjem številu, morajo v svojem uradovanju poleg hrvatskega službenega jezika uporabljati tudi
italijanski jezik, če uradujejo z državljani italijanske narodnosti.
S tem v zvezi :
a)	morajo vsi organi državne uprave na področju kjer žive državljani italijanske narodnosti v večjem številu zagotoviti možnosti za uporabo italijanskega jezika v uradovanju 'Z državljani italijanske: natodnosti, ' '
b)	morajo vsebovati vsi pozivi,, odloki in ostali pismeni akti in dokumenti, ki jih organi državno uprave pošiljajo ah izdajajo državljanom italijanske narodnosti, poleg uradnega teksta v hrvaščini tudi tekst v italijanščini,
c)	vse javne objave in odloki, ki se javno objavljajo ng področju kjer žive v večjem številu državljani italijanske narodnosti morajo imeti poleg uradnega besedila v hrvaščini tudi besedilo v italijanščini,
d)	morajo biti napisi in označbe v uradih na tem področju, če H uradi občujejo s strankami, tudi v italijanščini.
III
Organi državne uprave, ki radi značaja svojega posla prihajajo stalno v pismeni ali ustmeni stik z državljani italijanske narodnosti, morajo imeti med svojimi uslužbenci z ozirom na značaj in obseg posla ali stalnega prevajalca ah pa odgovarjajoče število uslužbencev, ki obvladajo italijanščino.
IV
Ta navodha so obvezna tudi za vsa državna podjetja.
V
Izvršilni odbori okrajnih in mestnih ljudskih odborov na področju Istre, Mestnega ljudskega odbora za Reko in Mestnega ljudskega odbora za Zadar morajo upoštevati ta obvezna navodila in kontrolirati njihovo izvajanje s strani njihovih ustanov in podjetij, medtem ko morajo ministrstva, komiteji in komisije vlade Ljudske republike Hrvatske kontrolirati, kako izvajajo ta navodila njihove ustanove in podjetja na področju Istre, Mestnega ljudskega odbora za Reko In Mestnega ljudskega odbora za Zadar.
VI
Ta obvezna navodila stopajo v veljavo z dnem objave v Narodnem listu.
Številka I829G/I948
Zagreb, 16. VIII. 1958.
Ali bomo tudi pri nas na Koroškem doživeli kdaj takšna obvezna navodila?
^elc značilne
Nihče se ne bo čudil, da nemški listi v svojih poročilih o zasedanju Kmetijske zbornice niso pisali o predlogih, zahtevah in vprašanjih, ki jih je v imenu obeh zastopnikov Kmečke gospodarske zveze stavil slovenski zbornični svetnik Janko Ogris. Zelo značilno pa je, da tudi v slovenskem jeziku pisani »Naš tednik — Kronika" meni, da mora svojim bralcem zamolčati prav vse, kar sta zastopnika KGZ zahtevala v imenu svojih volilcev. Za vse to ta list nima prostora. Njegovemu dopisniku se je zdelo bolj važno prisrčno rokovanje z OVP-jevskimi veljaki v zbornici in pa samohvalni govori, ki sta jih imela ob tej priliki Ferlitsch in Gruber.
Zahteve mandatarjev KGZ po priznanju slovenščine kot enakopravnega uradnega jezika v zbornici, po zastopniku Zveze slovenskih zadrug, po ustanovitvi slovenske kmetijske šole, po slovenski prilogi v zborničnem glasilu, po reorganizaciji mlekarn v prid vsem kmetom, po založitvi zborničnih knjižnic tudi s slovenskimi strokovnimi knjigami, po gospodarski pomoči onim kmetom, Id jim je letošnja zima prizadejala škodo na poslopjih, vse te zahteve so izraz teženj vseh slovenskih kmetov, a jih oči-vidno pri Tedniku odklanjajo in jih smatrajo za »politične demonstracije, s katerimi si poslanci zapirajo pot do gospodarskih uspehov", kakor so zapisali v zadnjem uvodniku. V njihovem uredništvu raje prepisujejo iz Steina-cherjeve „Volkszeitung“, kaj vse je kmetijska zbornica v zadnjih letih že naredila v korist — nemškemu delu Koroške, pri tem pa z njo vred zamolčijo milijonski dolg zbornice, ki ga bodo morali odplačevati tudi slovenski kmetje. Svoje bralce bi radi prepričali, da se jim bodo le s hvalisanjem predsednika koroške OVP Gruberja ne pa z odločno borbo za pravice slovenskih kmetov »odprla vrata do uradov in oblasti, kjer se deli kmetom gospodarsko pomoč v njihovem težkem življenjskem boju".
To melodijo so slovenski volilci slišali že svojčas, ko so jih prepričevali, da so glasovi za OVP ključ do tistih vrat »kjer se deli pravica". Slovenski volilci, ki so takrat s pomočjo nemškega ordinariata še verjeli v to, pa so se medtem že na lastnih izkušnjah prepričali, da je ta melodija varljiva in da korsiti nelromn drugemu, nc pa slovenskemu ljudstvu.
Poostrena nasprotstva med koalicijskima strankama
Odkar so zasedli nekatere ministrske stolčke takozvani »novi možje" OVP-ja, se vedno bolj poglabljajo nasprotstva med obema koalicijskima strankama pred vsem v državno-gospodar-sldh vprašanjih. Novi ministri skušajo z vso silo izvajati nek program, ki ga avstrijski parlament ni odobril. Zlasti velja to za novega finančnega ministra Kamitza, ki ne oziraje se na nekdanje sklepe parlamenta zelo samovoljno dela.
Na zadnji seji parlamenta v sredo so ta nasprotstva dosegla precejšnjo ostrino, ko so socialistični mandatarji stavili finančnemu ministru nekaj vprašanj v zvezi z njegovo finančno politiko in mu očitali, da je iz državnega proračuna črtal vse izdatke za pospeševanje
leznic. S takim postopanjem se finančni minister postavlja v nasprotje z ljudstvom, ki vidi v gradnji stanovanj eno najvažnejših povojnih nalog. Črtanje drugih investicijskih sredstev, kot teh za elektrifikacijo železnic, pa jemlje delavstvu zaslužek in ovekovečuje ter veča brezposelnost
Na drugi strani pa OVP na vso moč podpira nesocialne ukrepe novega ministra, kar je v četrtek potrdil tudi zvezni kancler Figi v svojem govoru v Innsbrucku, in s tem ruši zaupanje ljudskih množic v vladno koalicijo, ki je mnogo utrpela že zaradi nedavnih Schširfovih izjav v Ameriki in OVP-jevskih ostrih napadov nanj zaradi teh izjav, ki jih socialisti branijo
gradnje stanovanjskih objektov in za obnovitev j kot pravilne in resnične, med tem ko je OVP med vojno porušenih stanovanj, kakor tudi ve- | govorila o Scharfovi diskriminaciji avstrijskih lik del sredstev za elektrifikacijo avstrijskih že- gospodarskih krogov.	*
Nesoglasja v Evropskem svetu zaradi Posarja
Stara nasprotstva med Nemčijo in Francijo vedno spet proderejo na površje. Zdaj ena zdaj druga izmed obeh držav ob najprijaznejših medsebojnih besedah skušata ob vsaki priložnosti prikazovati, da ne soglašata v najbis-tvenejših točkah neposrednih obojestranskih interesov. V zadnjem času je spet vprašanje Posarja oflcialni kamen spotike tako za politike ene kot druge države.
Zvezni kancler zapadne Nemčije Adenauer je ministrskemu komiteju Evropskega sveta, ki trenutno zaseda v Parizu, predložil nemško spomenico o posarskem vprašanju ter tudi po direktnem razgovoru s francoskim zunanjim ministrom Schumanom odklonil, da bi povlekel to spomenico z dnevnega reda zasedanja ministrske^ komiteja.
Na drugi strani pa tudi Francija vztraja na svojem stališču, kakor je izjavil Schuman pred zunanje-političnim odborom francoskega parlamenta, da mora ostati Posarje gospodarsko povezano s Francijo in politično ločeno od Nemčije vsaj do začetka pogajanj o nemški mirovni pogodbi. Jasno, da se s takim postavljanjem Nemčija ne strinja.
britanski zunanji minister Antony Eden. Kakor pravi zadnje radio-poročilo iz Pariza, mu je to tudi uspelo in je nemški kancler Adenauer tik pred zaključkom zasedanja min. komiteja svojo spomenico končno le še povlekel z dnevnega reda in se bodo — pravijo da kmalu — začela neposredna pogajanja med Francijo in Nemčijo o tem vprašanju, da najdejo rešitev ki naj bi bila znosna za obe državi.
Pamundžon (AFP). — Zastopniki Severne Koreje in kitajskih »prostovoljcev* na eni in zavezniškega vojaškega vodstva na drugi strani so se pri pogajanjih za premirje v četrtek sporazumeli glede pristanišč, preko katerih bo smol iti promet v zaledju obeli bojujočih se strank. S tem sporazumom so ostale samo še tri sporne točke, ki ovirajo sklenitev premirja. To so: vprašanje, ali bodo dopustih, da bo tudi Sovjetska zveza mod nevtralnimi opazovalci za kontrolo premirja, vprašanje prepovedi za gradnjo letališč v času premirja in vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov.
Washingtnn. — Ameriški senat je na svoji zadnji seji v četrtek ratificiral japonsko mirovno pogodbo in nekatere druge sporazume S pacifičnimi državami. Japonsko mirovno pogodbo (sklenjeno brez sodelovanja Sovjetske zveze in Kitajske) je, kakor znano, 8. septembra preteklega leta podpisalo in odobrilo 49 držav.
Beograd. — Iz Beograda je odpotovala v Grčijo peta skupina 84 grških otrok, Id se vračajo k svojim staršem. Njihov odhod je pripravil Jugoslovanski Rdeči križ.
Ncw York. — Sef tajne službe v ameriški armadi je predlagal, naj oficirjem, ki služijo v prekooceanskih deželali, ne bi bilo dovoljeno, da pišejo osebne dnevnike.
Francoski problemi in dogodki
Na neki seji francoske vlade, ki ji je predsedoval predsednik republike Auriol, je minister za pridružene države Letourneau izjavil, da ni nobenega vzroka biti zaskrbljen zaradi položaja ob ustju Rdeče reke v Indokini. Dejal je, da se je položaj izboljšal, od kar je francosko poveljstvo dobilo ojačenja.
s
Ministrski svet je tudi odobril finančni načrt, ki ga bo ministrski predsednik Antoine Pi-nay predložil narodni skupščini prihodnji teden. Načrt vsebuje v glavnem sledeče: ukrepi proti ponovnemu zvišanju cen; davčna amne-
Da bi prišli z mrtve točke glede na Posar- 1 stija in izvedba strogega davčnega nadzorstva:
sko vprašanje, je skušal še enkrat posredovati
Kmetijska zbornica je pričela z delom
(Nadaljevanje s 1. strani) ferencami ne bo pomagano na pravem mestu tako dolgo, dokler na vasi manjka potrebnega stalnega objasnjevanja in nasvetovanja za povečanje izdatnosti kmečkega dola in investicij. Tukaj je treba zastaviti vse sile, potem bodo gospodarsko napredovali vsi kmetje in ne samo posamezniki. Mi hočemo tudi v tem primeru ponovno poudariti: Delo zbornice in nje* nih strokovnjakov mora biti vidno tam, kjer je stiska največja; veleposestva sc itak sama znajdejo, kajti vsak veleposestnik zaposluje svojega strokovnjaka in je tudi sam sposoben dovolj, da si pomaga Tudi ne sme biti več podoba, da je različnost v jeziku, narodnosti ali nazoru znak prednosti ali zapostavljanja s strani zbornice, kajti zbornične doklade moramo plačevati vsi kmetje."
Po sprejetju proračuna so bili sestavljeni pododbori zbornice in sicer dvanajstčlanski glavni odbor, katerega član je tudi tov. Janko Ogris, ter odbori za živinorejo, mlekarstvo, rastlinsko proizvodnjo, agramopolitični odbor ter odbora za gospodarstvo in agrotehniko.
MANDATARJA KGZ ZAHTEVATA SLOVENSKO KMETIJSKO ŠOLO
Prod zaključkom zasedanja je zbornični svetnik Janko Ogris v imenu KGZ stavil prezi-diju dvoje vprašanj in skupno z zborničnim svetnikom Tomažem Dumpelnikom predložil občnemu zboru tri predloge:
Prvo vprašanje je temeljilo na dejstvu, da je Deželni zbor 7. Ul. 1952 noveliral zakon o Kmetijski zbornici, pri čemer pa ni upošteval predloga KGZ in sklepa občnega zbora zbornice po zastopniku Zveze slovenskih zadrug v občnem zboru in po enakopravnosti slovenskega jezika v poslovanju zbornice. Ogris je zahteval pojasnilo, ali je prezidij sporočil sklep deželni vladi in če, ali mu je znano zakaj še ni bil upoštevan. Prezident Gruber je odgovoril, da je tozadevni sklep bil sporočen deželni vladi, da pa je vzrok, da še ni bil upoštevan, v tem, ker v odborih deželnega zbora šc razpravljajo o nadaljnib novelizacijah zakona.
Drugo vprašanje se je nanašalo na Kmetijske visokošolske tedne SKZ. Vlogi SKZ, da bi
zbornica prispevala k financiranju njenih visokošolskih tednov, sta se 21. II. 1952 pridružila mandatarja KGZ in predlagala, da zbornica prizna odgovarjajoči prispevek. Ker vloga še ni bila rešena, je bilo stavljeno vprašanje, kakšno stališče zavzema do vloge prezidij. Odgovor se je glasil odklonilno z izgovorom, da tečajev zbornica ni predhodno odobrila.
Glede slovenske kmetijske šole pa je KGZ predlagala naj zbornica sklene:
„Na podlagi večkratne zahteve Slovenske kmečke zveze po ustanovitvi kmetijske šole za fante s slovenskim učnim jezikom na Koroškem predlaga Občni zbor Kmetijske zbornice ; za Koroško deželni vladi, da ugodi tej zahtevi. Ker je na Koroškem kmetijsko šolstvo za nem-ko kmečko mladino vzorno izgrajeno, stoji Občni zbor na stališču, da se tudi za slovensko kmečko mladino ustanovi enakovredna fantovska šola s slovenskim učnim jezikom. Ta šola bo znatno prispevala k dvigu proizvodnje na jezikovno mešanem ozemlju in s tem k zboljšanju prehrane v deželi."
Predlog bo dobil v obravnavo glavni odbor zbornice.
Nadaljnji predlog KGZ so narekovale skrajno neurejene razmere v koroškem mlekarstvu, ki povzročajo čedalje bolj vidni zastoj v dobavi mleka mlekarnam. Iz spoznanja, da je takemu razvoju v veliki meri krivo dejstvo, da kmetje kot producenti in dobavitelji mleka nimajo pri mlekarnah in dobavi mleka odločujoče besede, sta zbornična svetnika Ogris in Dumpelnik pismeno predlagala, da je treba 6 sedanjih mlekarskih zadrug decentralizirati in ustanoviti v krajevnem merilu mlekodobavne zadruge (Milchliefergenossenschaften). v katerih bodo kmetje sami prevzeli merjenje mleka in zastopanje svojih koristi pred centralno mlekarno. Predlog je bil sprejet in bo o njem razpravljal odbor za mlekarstvo.
KGZ je tudi predlagala, naj zbornica poskrbi za enakratno gmotno pomoč pri popravi škode onim kmetom, katerim je sneg v letošnji zimi potlačil skednje, kozolce itd. Predlog je bil soglasno sprejet in bo sporočen ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo.
nobenih novih davkov (izvzeniši nekatere izjeme); uravnovešenjc proračuna (govori se o posebnih dekretih, na podlagi katerih naj hi zbrali 115 milijard frankov); nova državna posojila za finansiranje državnih podržavljenih podjetij.
V	Parizu se je v torek začel kongres neodvisnih, katerim pripada sedanji ministrski predsednik Pinay.
V	neki večji tovarni v Danmarie Les Lys v departmanu Sene in Marne je prišlo do resnih incidentov. Že pet tednov so namreč delavci te tovarne v sporu zaradi mezd in so pred nekaj dnevi zaprli v pisarne ravnateljstva tamkajšnjega ravnatelja in ravnatelja pariške centrale. Zvečer sta ta dva pozvala policijo na pomoč, ki je poslala ponoči ojačenja. Prišlo je do hudega spopada med policijskim organi in delavci, ki so na policiste metali kamenje. Policija je uporabljala solzilne pline. Več delavcev je bilo ranjenih, šest pa jih je policija aretirala.
Pariz. — Poljska policija je izstopila iz Internacionalno komisije tajne policije kot je to storila pred štirimi meseci tudi Češkoslovaška. S tem je praktično ukinjeno vsako sodelovanje s policijo vzhodnih držav.
Vesli iz Jugoslavije
George Allen: Jugoslavija zapadne pomoči ni dobila zastonj
Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji, George V. Allen, je imel v Ncw Yorku govor, v katerem je poudaril, da je ameriška pomoč Jugoslaviji del široke ameriške politike pomota ne-kominformističnemu svetu z namenom, da »bi ustvarili kolektivni obrambni sistem proti sovjetski napadalnosti ali morebitnemu napadu od Sovjetov nahujskanih napadalcev."
»Dokler bo obramba ena glavnih slAbi za-padnega sveta, bo v našem lastnem interesu, da krepimo jugoslovansko neodvisnost", je dejal. »Seveda Združene države pri tem tehtajo obrambni doprinos, ki ga lahko Jugoslavija prispeva, in ga merijo z doprinosom držav-č.lanic zapadne skupnosti ter po tem odmerjajo tudi svojo pomoč".
Opisujoč uspeh ameriškega programa pomoči v Jugoslaviji, je izjavil, da ta pomoč ni le okrepila jugoslovanske obrambe, ampak i« prinesla tudi znatno olajšanje jugoslovanskemu ljudstvu.
Opozoril je na to, da je opaziti vsepovsod v Jugoslaviji čustva prijateljstva do Amerike in da sta vlada in ljudstvo odločena braniti državno neodvisnost. Pa tudi na neustrašenost jugoslovanskih vojakov je opozarjal.
Zatrdil je, da je bila ameriška pomoč Jugoslaviji dobro potrošena in da je dobil zapodni svet v zameno veliko protivrednost.
Letos spet velike mladinske delovne akcije
Kakor vsako leto ima jugoslovanska mladina tudi za leto 1952 velike načrte. Sodelovala bo pred vsem pri graditvi ključnih objektov jugoslovanske socialistične gradnje, to so med drugimi ogromne hidroeentrale Jablanica in Vinodol ter metalurški kombinati v Zenici, Nikšiču itd. Poleg tega bo delala mladina na novi cesti Vrlinika—Logatec in pomagala pri obnovi porušenih hiš v onih krajih Slovenije, ki so bili prizadeti po zimskih katastrofah.
Pri teh mladinskih delovnih akcijah bo sodelovalo po dosedanjih poročilih 92.500 mladincev in mladink iz cele Jugoslavije.
Tovarna avtomobilov izdeluje tudi druge stvarji
Letos bodo v mariborski tovarni avtomobilov proizvajali tudi industrijske predmete drugih
Britanski obisk na Koroškem
Sredi tega tedna se je na Koroškem nahajal britanski zastopnik pri svetu namestnikov zunanjih ministrov za avstrijsko mirovno pogodbo in državni podtajnik v angleškem zunanjem ministrstvu Mr. C. W. Harrisom Spremljal ga je britanski visoki komisar za Avstrijo Harald Caccia. Obisk je bil uraden in je Mr. Harrison obiskal člane koroške. deželne vlade, v prvi vrsti deželnega glavarja Wedeni-ga. Pa ne samo z vladnimi osebnostmi je kon-feriral, marveč je navezal stike tudi z vodilnimi strankarskimi funkcionarji SPO-ja in OVP' ja. Prav tako je bil tudi gost povoljstva britanskih zasedbenih čet na Koroškem.
panog ter nekatere kmetijske pripomočke. Med drugim bodo začeli izdelovati vretena za tkalske stroje, po katerih je veliko povpraševanje v mnogih tekstilnih tovarnah. Pa tudi jugoslovanskim hmeljarjem bodo ustregli s proizvodnjo odkopnih kladiv, ki jim bodo v veliko pomoč pri postavljanju hmeljevk in razširitvi hmeljišč.
V Istri jc že nasajen krompir
Medtem ko leži pri nas razen na sončnih pobočjih še povsod sneg in zaenkrat še ni misliti na pomladansko setev, je mila zima v južni Istri omogočila kmetom, da so začeli sejati že v februarju. V puljskem okraju so na primer že pretekli teden imeli posajen krompir na dobrih 200 hektarjih in tudi večino sočivja so že tedaj imeli posejanega. Najdalj« so s svojim delom že prišle kmečke delovne zadruge.
masnaaDM
Sobota, 22. marec: Nikolaj Nedeflja, 23. marec: Oton Ponedeljek, 24. marec: Gabriel Torek, 25. marec: Marijino oznanenje
SPOMINSKI DNEVI
22.	3, 1832 — Umrl v VVeimarju nemški pesnik
Johann Wolfgang Goethe.
23.	3. 1745 — Rojen v kmečki hiši v Zagorici pri
Moravčali slavni matematik in topni-čarski strokovnjak baron Jurij Vega (Veha).
Nikdar pozabljeni
Mnogo je spominov, ki jih ne smemo in ne moremo preiti, ko se ponavljajo obletnice smrti v soh tistih poznanih in nepoznanih tovarišev junakov naše zemlje, ki so v narodnoosvobodilni borbi čuvali in za ceno svojega življenja hoteli ohraniti, kar so slovenski rodovi gradili težkih tisoč let: kulturo, jezik, navade in plodno zemljo.
Tudi danes, 22. marca, se znova spominja mo obletnice junaške smrti tovarišev: Mitje, politkomisarja Bojeve čete; Boja, komandirja čete; Matijčka, kurirja angleškega zveznega j oficirja Chuisaka: Fortule, mitraljezca, doma | iz Bosne; Rertla. kurirja komandanta severnega bataljona; Februarja, komandirja čete in tovarišice Pavlič FTide-Mire iz Bele. Nad P5l-lingom je meseca marca istega leta padel tudi tovariš Filip.
Bilo je dne 22. marca 1945 na Svinški planini, ko je pri Schwarzwaldu vzplamtela težka borba s fašisti. Imenovani tovariši so darovali svoje življenje, svojo vročo srčno kri za svobodo, za mir, za bratstvo na tej preizkušeni zemlji, padli so za bratstvo in mir med narodi. Hvaležno ljudstvo je njihove telesne ostanke pokopalo v skupnem grobu v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Na ta spominski dan se vzbuja v nas lep spomin, hvaležna misel in topel pozdrav vsem, ki so za visoke ideale omahnili v viharnem jurišu.
Tenko so prisluhnili Osvobodilni fronti, ki je pozvala vse ljudstvo k enotnosti in borbi proti nasilnikom. Ideja svobode je bila tako privlačna, tako lepa, tako nova, da je dvignila hrabrost, pogum in preziranje smrti do skrajnih meja človeške volje in zmogljivosti. Borili so se na življenje in smrt.
Bili so po večini mladi ljudje, neugnani in polni življenja, mladi brsti na drevesu slovenskega ljudstva, ki so zoreli v veliki čas in ko je ta prišel, so odgovorili tako kot odgovarjajo samo junaki.
V globokem spoštovanju se spominjamo na današnji dan teh žrtev. Za zgled in opomin so nam, da bomo zvesti čuvali enotnost bivših partizanov in vsega slovenskega ljudstva na Koroškem proti vsem razbijaškim poizkusom, od katere koli strani.
(Imena padlih junakov so partizanska imena, zato prosimo braloc, če kdo ve za pravo ime katerega omenjenih tovarišev, da ga sporoči Zvezi koroških partizanov, Celovec, Salm-strasse 6).
IVAN MATIČIČ:
ffcfoč zemlje
PRIPOVED VASI
22
In Otavci so bili kar omamljeni. Bila je pomlad, pa niso šli niti na polje. Cernu? Saj so imeli vsega,, kar jim je poželelo srce: sadu in daru; v beli moki so sc lahko valjali, z jajci lahko ometavali kovaški meh, s kranjskimi klobasami zamašili gobec mesarju Jelenu in vsem Špornovim stebričem. — Mila nebesa, čemu toliko dobrot? Kar stokali so v preobilju.
Minila je pomlad, približal se čas žetve, a moke čez nemoč, pečenja, cvrtja in vino je teklo zastonj. — Ne, ne, ni treba več, dovolj jel Saj Otavci verjamejo, da jih imajo bratje radi, saj verjamejo tudi brez darov, brez vina. Saj so dokazali bratje ljubav v nesreči, nu, tedaj v tunelu ... Otave jim ostanejo zveste, večno hvaležne. Cetou toliko trošnje, ni treba, Otave vračajo zvestobo brez vina ... — Kaj bi se onegavili, tri sto hudičev! Vzamejo naj, pa je!
Kranjski fantje so bili veseli, zdravi dečki — med njimi se je ponašala kaka ljubljanska srajca — in so kar zapeli na vasi:	..Štirje fantje
špilajo. ..“ Močno so jo rezali, kakor bi bili doma. A so uganili še druge, lepe, ubrane. Otave so prisluhnile, kakor v snu, niso še slišale takih, tako lepih kilometer zategnjenih.
Sadjarsko društvo v Šmihelu
Minulo nedeljo smo pri Šercerju v Šmihelu ustanovili ,.Sadjarsko društvo za Šmihel in okolico". Povod temu koraku je dala motorna sadna škropilnica, ki smo jo lani skupno kupili. Prepričani smo bili. da škropilnica sama ne bo zboljšala našega sadjarstva, da je za njegovo zboljšanje potrebnih mnogo drugih skupnih ukrepov, tako načrtnega čiščenja in precepljanja sadnega drevja, poenotenja naših sadnih sort ter tudi skupne skrbi za racionalno vuovčenje sadnega pridelka. Zato smo pozdravili pobudo Slovenske kmečke zveze in ustanovili sadjarsko društvo, ki naj nas druži v teh skupnih prizadevanjih.
Ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število naših sadjarjev je pričel izkušeni gospodar in sadjar Josip Partl, pd. Črnk ter orisal namen in naloge društva. Pravila društva je predložil Janko Pečnik, ki so jih navzoči v celoti potrdili. Prihitel je k nam tudi naš drevesničar in referent za sadjarstvo pri POSKZ ing. Marko Poleer, ki nam je obrazlo-’il najvažnejše o sadnih škodljivcih in o
Št. Vid -
Ker smo bolj počasni za poročanje, hočemo danes to našo pomanjkljivost nekoliko popraviti in nadoknaditi. Kmetijski visokošolski teden, ki smo ga imeli tudi pri nas, je zadovoljil prav vse obiskovalce. Zaradi tega je število udeležencev iz dneva v dan naraščalo. Zato je tudi vse obiskovalce neprijetno dimilo, ko se je Tednik obregnil ob te vrste tečajev. Neki mlad gospodar, ki ne prihaja pogosto na naše gospodarske prireditve, je pa visokošolski teden obiskoval, je izjavil, da bi na takšne tečaje hodil, če bi bili vsako leto. Samoumevno pa je seveda, da prireditev ni bila preveč po volji bolj zapetim narodnim nezavednežem, ki so morali gledati, kako so ljudje v trumah hodili na tečaj in sicer iz oddaljenih krajev celo na konjih. V našem prometno zanemarjenem kraju smo imeli že pred velikim snegom slabe poti in je bila pešhoja prava muka. Če ne bi prišli do spoznanja, da je bil visokošolski teden za gospodarski napredek važen, bi marsikateri ne prihajal. Vsi udeleženci so pazljivo in z zanimanjem poslušali predavanja in so tvarino v razgovorih živahno razpravljali.
Dejstvo je, da so vasi od Mokrij do Št. Vida v Podjuni gospodarsko razmeroma napredne in kmetje precej dobro gospodarijo. To pa v prvi vrsti zaradi lega. ker je Slovenska kmečka zveza pri nas prav udomačena in nam pogosto prireja različna predavanja in tečaje. Najbolj razgibani kmetje se takoj pričnejo ravnati po tem. kar slišijo. Ko ostali zapazijo pri svojih naprednih sosedih uspehe, jih pričnejo končno posnemati. Uporaba umetnih gnojil je pri nas že gotovo višja kot v avstrijskem povprečju, vsaj uporaba fosfatnih gnojil Na ta način se je pridelek krmil zviša) in zboljšal in manj je videti sedaj mršave živine, kakor med vojno. Kdor bi tega dejstva ne verjel, naj sam pogleda na naše Vrhe in priznati lx> mora1., da Vršani niso zadnji v koledarju glede gospodar-
škropljenju. Njegovo prisotnost so izkoristili številni sadjarji ter naročili njegova trdna in aklimatizirana drevesca, da ne bi bili več razočarani in utrpeli škode vsled na videz lepih, a občutljivih drevesc iz tujih drevesnic. O tesni povezanosti čebelarstva in sadjarstva je govoril poznani čebelar in referent za čebelarstvo pri POSKZ Vinko Pečnik ter podčrtal važnost čebel za oploditev sadnega cvetja ter za borbo proti evetožeru
Ko smo izvolili društveni odbor, ki mu predsedujeta absolvent grmske kmetijske šole Pavic Krajger iz Strpne vesi in Josip Partl iz Bistrice smo se še pogovorili o prvih nalogah društva. Nato je predsednik občnega zbora Josip Partl občni zbor zaključil s pozivom k skupnemu složnemu delu v okviru društva, na katerega naj ne vplivajo ne spori v soseščini niti razliko v osebnem svetovnem naziranju. Vsi hočemo biti v društvu prijatelji sadjarstva in nosilci dela za čim vidnejši razvoj sadjarstva v naši okolici.
Mokrije
stva in to predvsem zaradi povezanosti s Slovensko kmečko zvezo.
Ko je sneg zmrznil in nastal sren so kmetje takoj pričeli trositi po posevkih zimske rži tomaževo žlindro, da se ne bi mlada rast zadušila pod snežno odejo. Te njive so bile 18. marca po večini že kopne. Tudi njive, kjer bodo nasadili siljeni zgodnji krompir, so posejali. Prvi zgodnji krompir lx> imel posebno dobro ceno, tako pričakujejo gospodarji, ki se z njim pečajo. Letovišč na podjetja so se drugače založila s krompirjem s prejšnjega leta, letos pa ga itak primanjkuje in je že sedaj zelo drag. Gotovo lx> povpraševanje po prvem zgodnem krompirju veliko in s tem tudi dobre cene. Tako je pričakovati, da bodo naši kmetje ob koncu junija in začetku julija jzkupili precej denarja za svoj prvi poljski pridelek.
Radiški pevci so gostovali v Sloveniji
Pretekli torek so se radiški pevci vrnili polni najlepših vtisov in novega doživetja s pevskega gostovanja v Sloveniji in pripovedovali, da so sc počutili sijajno. Skupino je vodil Janko Tolmajor. Pevski zbor je pod vodstvom pevovodje ŠimenaVVrulicha priredil v soboto zvečer koncert koroških narodnih pesmi v Ljudskem gledališču v Kopru, v nedeljo pa v Dekanih, kjer je nastopil tudi v radiju jugoslovanske cone Trsta.
Koroške slovenske pevce so povsod najpri-srčneje in navdušeno sprejeli. Za dar, ki so ga poklonili radiški pevci bratom in sestram v Sloveniji, to je koroško narodno pesem, so želi povsod navdušeno in hvaležno priznanje. Radiški pevci so se čutili med rojaki v Sloveniji kot svoji med svojimi ter so bili povsod deležni pristnega slovenskega gostoljuhlja. Za svoje uspele nastope so radiški pevci poleg velikega priznanja ljudstva sprejeli tudi lepa spo-
Vmes pa meh Blatarjevega Tilna, da je rezalo j
daleč prek Drave.
Pri Špomovih pa je bilo vse krotko, potrto. Gostje so bili redki in tihi, dišalo jiro ni niti | „uvo“. Tu in tam se je kdo prihulil od celovške plati, šepnil kako tajno in se stisnil v kuhinjski kot, kakor bi prinesel grešnih nakan . . Špornovi so se ga oklenili liki zadnje bilke . ..
„Aufbiks, prmejduš!" so se znesli noter Kranjci. Gostje so umolknili in gruntali v tla. — Kaj bi radi, je vprašala Kranjce Krista. Piva, vina? — Ne, samo njo,-prav njo so si prišli ogledat Slišali so bili, da bi se rada oddala. Nu, zakaj ne, taka zavber Koroša, tako zrela Čeča. — Krista je kar pihala in obrnila zbad-ljivcem hrbet. Ali snubci so se šalili dalje: kje ima očeta, da bi ga pobarali po njeni doti. — Ga ni doma, je mrdnila. — Ne? Dobro vedo: čez Dravo se hodi troštat k žihpoljski gnadi.
A ne bo nič: Temni boršt bo šel z Dravo, gospod Šporn pa bo lahko rajžal na Tirole. Naj se ne krega s pametjo in naj odšteje dekletu doto. Zda jje ura, snubci so tu; ako se ukujajo, bo Špornova hči lahko štela kukavico. Nu, daj vina. magari tirolskega!
„Plašurji!“ je kavsnil Paskal iz kuhinje. Bil je nekoliko natreskan pa gledal izpodmolato kot kragulj. Nu, to pot se je urezal.
„Prav tebe sem ideal, prekleti jodlar!" je stopil predenj kranjski junec.
„Krucifiks, spati" se je zamajal hlapec, a jo je že skupil po šobi. In sta sc spoprijela, junec in vol, da je kar pokalo. Vol je otepal, junec i pa bil prožnejši, zaletel se dvakrat, trikrat, pa
se je zavalil vol v kuhinjo. Ženske so vpile, porcelan treskal po tleh. Paskal klel, a Kranjci se smejali do solz.
Mesar Jelen se je izmazal ven, za njim kanil še Kužnik, a se spotaknil Kranjcu ob nogo. „Kanalje“ je krehnil, a Kranjci so se mu smejali. — ..Cujte. oča,“ ga je pobarala ljubljanska'srajca — ..kaj žinjate. kdo bo ztnagu: grof ali krof?" — Kužnik je otresel pa zahlipal iz debeline vratu: .,Za tače greči ne pograjtam; vas je pa dgro cinav. da bi užugali grofa." Kar fajfo je grizel pa požiral žlindro. Kranjci so se mu od srca smejali in mu ponujali vina. Pa je Kužnik kar prisedel in pil. Kdo hi Kranjcem zameril! Saj so dovolj trpeli za Otave, dali zanje toliko krvi, zdaj še vina in jela. Pa zmaga se bliža, gotova in trdna kot skala, nadebudna kakor žitno polje v rženem cvetu, zmaga, vnaprej dobljena . ..
Naslednji dan so obiskali snubci še Jelena v mesnici. — Ihaha jim je zadišal, so se pošalili. Jedli bi tudi konjske grive, če jih proda. Morda ima zakopano še kako stegno od trena? — Jelen je pordeval in ni vedel, kako bi se zbadljiv-cev odkrižal. — Morda hrani še kak spominek od tistega častnika, ki se je bil zrušil ob Rutarjevem zidu? Samo spominek... — Mesarju je omahnila sekira, kakor bi ga bil kdo mahnil po glavi... — Nu, brez zamere, kar naj seka dalje. Še viržinko mu dado, da ne bo užaljen. Glasuje naj za one, da ve, one mesarje naj voli, kmetov ne, Bog obvari!
j Pa so šli dalje in se spotaknili ob kovačijo.
■ - Nu, kako gre, kovač? — V uho naj ga piše
minska darila. Janko Tolmajer je nastopil ob koncertih kot govornik in v svojem pozdravnem govoru izrazil svojo zahvalo in zadoščenje za lepi sprejem in gostoljublje, ki so ga bili deležni na svojem gostovanju.
Radiški pevci so si v nedeljo ogledali zanimivosti Kopra in letoviški kraj Portorož. Napravili so tudi izlet v Postojno in si ogledali zanimivo in svetovnoznano Postojnsko jamo. Le prekmalu je minil čas gostovanja in morali so se posloviti od dragih bratov in sester. Ob povratku so se ustavili še v Ljubljani, kjer so si ogledali metropolo Slovenije.
Vsem radiškim pevcem bo ostal lep in trajen spomin na gostovanje, s katerega so se zadovoljni vrnili.
CELOVEC
V četrtek, dne 20. marca t. L, so pokopali dvornega svetnika dr. Blaža Lahovnika. Doktorja Blaža Lahovnika je poznalo mnogo koroških Slovencev posebno na področju beljaške-ga okrajnega glavarstva. Dr. Lahovnik je bil dolga leta uradnik okrajnega glavarstva v Beljaku in namestnik okrajnega glavarja. Bil je eden izmeti poštenih in korektnih uradnikov, ki je nepristransko izvrševal svoje uradne posle.
Rojen je bil na Prevaljah iz znane Lahovnikove družine. Kot dijak visokošolec na Dunaju je bil član slovenskega akademskega društva ..Slovenija". Vse svoje življenje je ostal zaveden Slovenec in se je v svojem položaju svoje dolžnosti do naroda tudi zavodaL Z vsakim je rad govoril v slovenskem jeziku in rad je pomagal Slovencem kjer koli in kadar koli je le mogel. Zaraditega bodo pokojnega dvor. svetnika dr. Blaža Lahovnika vsi, ki so ga poznali in imeli z njim opraviti, ohranili v lepem spominu.
SPODNJE VINARE
Vse leto so se v šentviški fari pridno ženili, zato pa smo imeli v pustnem času samo eno ženitovanje. Poročila se je Kozlova Neži na Vazah z Bertlom, p. d. Starmužem na Zam.t-njali. Neži je bila delavna članica Slovenskega prosvetnega društva in dobra igralka ter cerkvena pevka v Št. Vidu.
Poroka bi bila morala biti že teden prej, pa so jo morali zaradi zasneženih poti preložiti na pustno nedeljo. Cerkveni poročni obredi so bili v cerkvi v Št. Primožu in nato ženitovanj-sko slavje pri Voglu, Zenitovanjskih gostov je bilo veliko, čeprav jih je še dosti zadržala zasnežena pot. Zelo veliko se je nahitelo „oknar-jev" iz bližnje okolice. Neži je bila povsod priljubljeno dekle, ki so jo vsi cenili in so ji hoteli s številnim posetoin na ženitovanju izkazati svojo naklonjenost.
Na ženitovanju je bilo zares veselo razpoloženje. Pridno so plesali in domači pevski zbor je prepeval vso noč. Različni šaljivci so vse prijetno zabavali. Tudi petelin (p. d. Peteln) je proti jutru na zvišonem prostoru zakikirikal. Ker jo bilo tako veselo, so se gostje razhajali šele zjutraj, ko je bil že dan.
Nežki želimo srečno življonje v zakonskem stanu in mnogo zdravega in živahnega naraščaja! Prepričani smo, da bo v družini gojila narodni duh in ljubezen do bližnjega.
ves svet! — je zarevsal pa mlatil po žarečini.
—	Čemu v uho, naj ga piha rajši v meh, so ga zbadali. Saj mu ni sile, zna kovati vse, živino in ljudi. Sinoči je zbosil Špornov hlapec, treba ga bo nakovati. da jo bo laže stegnil prek Drave. — Kovač je pihal kakor pastuh.
—	Hm, kovač, kako je pa bilo tam, nu, tedaj v Mrzlem kalu? Tam je bil nekdo prikoval nekoga h grmu... Se še spominja? Kar tako k zemlji, kakor kavelj k verigi . . . Kovač, a? Kako pa, če se kavelj utrga in prinese jutri tisti prikovani kovaču verigo nazaj, a? — Kovač je klonil k tlom, prav v čeber mu je tiščalo glavo. — Nu, brez zamere! Še viržinko mu dado, da bo rajši volil. A teh ne, hvala, Bog ne zadeni; za one naj odda glas, za tiste kovače, ki so z njim kovali v Mrzlem kalu ...
Kapun je dremal za kočo, upognjen kakor jarem... Pristopil je ljubljanski fant, pobožal ga pa rami: „Dober dan, očal Gruntate, grun-tate? Vreme imama, kajde? Kedu be se mislu, da je pr vam tku lepu. Kar sama nedelja, kokr pob tiboli. Trava vam kar sama raste, kajde? Jesen bo še lepša, ko borna želi pa zmagali. Kajde očka, saj boste šli z nami, kokr se spodobi, boste glasovali za naše, kajde očka?"
„Sem že glasoval..
„2e?“
Kapun je dvignil glavo: „Tode na njivi..."
Ljubljančan ga je pogledal in se zdrznil... Pa je prisedel, kakor k očetu sin, edini sin ...
sr
Seme je bilo padlo na mehka tla, pa je zorelo, obetalo bujno žetev. Zemlja je drhtelo, Ijud-
„Stebri” med Peco in Obirjem
Ne bom našteval vseh naših narodnih korenin in stebrov, idealistov, ki jih noben vihar ne upogne, ki ne klonijo ne pred nasljem, ne pred sladkimi vabami in tudi ne pred zapeljivimi snovnimi koristmi. Ne bodo mi pa zamerili naši neomajno zvesti prijatelji, katere sem obiskal v zadnjih dneh, da se jih tukaj spomnim.
B i c e 1 j e v i n o mogoče poznate, če že ne Osebno, pa gotovo iz listov in časopisnih poročal.
je to na melikoobh, srednjevisoki hrib tik ob sivi, mogočni, romantični Peci nad Bistrico pri Pliberku položena kmetija odnosno kmetijska posest. Zgradbe gospodarstva, katero vodi že sivolasi, a še vedno mladostnosveži Biceljev oče, tvorijo številne večje ali manjše, tekom dolgih let v pridnosti in razumnosti cele družine zrasle gradnje.
Rute tudi pravijo okolišu, v katerem leži Biceljevina in marsikdo bi bil mogoče mišljenja, da so tu kake visokoležeče mrzle rovte, grape, strmine in globine. V resnici pa se nahaja Biceljevo na tako lagodni, prijazni in sončni vzpetini, da si ne moreš misliti lepšega mesta pod Peco. Tudi v čisto gospodarskem pogledu tu o kakih rovtah ni govora. Za „Gori-ce“ ali „v Logu" bi krstil naselje, katero sestavlja Biceljevina, ki je vsa na široko in globoko zaokrožena od po gospodarsko šolanih sinovih najskrbneje negovanih vrtov in sadnega drevja. Na južni, sončni strani pa je obsežen prostor za velikanski, menda enega največjih in najmodernejših čebelnjakov slovenske Koroške, la je tudi upravičeno ponos Bicelje-vega očeta, daleč naokrog znanega čebelarskega veščaka.
Diven razgled se odpira odtod v dolino na severno stran, na vse zelene otoke mnogolikih dobrav, bele farne vasi in tihe vasice ter mesto Pliberk. In vsak, kdor se kedaj povrne na Biceljevo, si poišče, ne da bi vedel kedaj, povsem instinktivno, vedno vabeč, odprt razgledni hribček tik izza razsežne, a skromne kmečke
hiše . . .
Vzgledno skladnost vsega Biceljevega gospodarstva na polju in v gozdu, v hlevu, na skednju in v strojnih utah so priznali že mnogi, ki so bili za to bolj poklicani od mene.
In vendar Biceljeve ni prevzel napuh; oni so ostali tako skromni kakor so bili vedno in so ostali zvesti, neomajno zvesti svojemu narodu. Ko so očetu Biceljevine tu in tam že očitali zaradi njegove narodne klenosti, slovenske zvestobe in slovenstva sploh, Id se baje razvija preveč v zadružno smer, povsem mirno, smeje odvrne oče: „Raje narodno in duhovno svoboden in enakopraven v zadrugi kakor narodno vedno zapostavljen v tako imenovani demokratični zapadnoevropski svobodi, ki svobodno in neusmiljeno omogoča izkoriščanje malih in revnih po velikih in po vplivu močnejših,"

II.
Še zdaj, sredi marca, pokrivajo š k o c i j a n-s k a polja mestoma tako debeli snežni za-
meti, da sem se komaj dokopal od Cuka dalje v Sreje. Tako dolgo, dve leti že, nisem bil tu, da nisem mogel več najti hiše, h kateri sem bil namenjen. Šele, ko je začelo zvoniti večernico, sem se spomnil, da je Hrvatevo tik ob sivi, leseni kapelici.
Noč je že in v polmraku je kuhinja, ko vstopim. Vsa v štedilnik je zatopljena stara mamica, kateri želim dober večer in katero ogovorim: „Mene pa gotovo ne poznate!" „0, gospod Vernik," se vzradoščena vzravna še izredno živahna ženica, baje že 78 let stara. „Kako bi Vas ne poznala," se oglasi pravkar vstopiv-ši sin — gospodar, „ko vendar bere vsakih osem dni kak članek od Vas!"
Pomenka z izredno duševno svežo mamico, ki je doma iz šmihelske fare in ima sorodnike v Šmarjeti, naravno ni konca ne kraja. Saj je vzgojila ona deset otrok, enega oelo za slovenskega zdravnika — doktorja. Danes pa pri Hrvatu že gomazijo in ustvarjajo žtv-žav okrog nje vnučke in vnuki, ki niso nič manj nadarjeni in živahni od babice. „Vidite,“ nadaljuje ona, „pr nas kar slovensko govorimo z otroci. Pa pridejo včasih gospodje iz Celovca ali letoviščarji od Klopinjskega jezera sem in ko mi pči-tajo, zakaj ne govorim z naraščajem nemško, vedno odločno odvrnem: Vsak narod spoštuje svoja izročila in svoj jezik, zakaj bi tudi jaz kot Slovenka ne govorila z otroci v njih materinem jeziku! Saj tudi Vi učite Vašo mladino le v Vaši materinščini 1 In navadno nato tujci obmolknejo in po večini tudi letoviščarji — Dunajčani pritrdijo: „Prav imate, mamica!"
III.
Kot „sončne“ so označili A p a č p, ko je prinašal iz njih še stalno poročila celovški
„Mir“, ko je v njih župnikoval še naš pisatelj Meško in je čebelaril tam slovenski učitelj Jeki ter ko je bila polplaninska vas pod Obirjem še skoraj stoodstotno zavedna in tako zelo, zelo domača. Sicer se prijazna, duhovno že vsa ve-seljaško-podjetna rožanska vas s priznanimi pevci zopet prebuja k živahnejšemu gospodarskemu in narodnemu življenju, toda rane. katere so zadale Apačam dve vojni z vsakokratnimi boji ob Borovnici, ki je predstavljala nekoč za nekaj dni celo fronto in mejo med dve, ma državnima upravama, se še danes niso zacelile. V mnogih družinah so opazne še posledice teh trenj, posebno posledice zadnje hitler-ianske borbe za „Lebensraum“.
Marsikatera družina je morala v pregnanstvo, med drugimi tudi Zablačanova. Do lanskega Božiča je kljuboval telesno še tako trdni in zavedni Zablačanov oče posledicam izselje-ništva, dokler ga pred par meseci le ni vrglo docela na bolniško posteljo. In ko ga po srečno uspeli operaciji pred par dnevi obiščem, mi reče mučenik-junak, prijatelj Zablačan, pol za šalo, pol za res: „Pa glejte, da ne bo pisal o meni, če bi se le moral dokončno „posloviti“ od vas, samo en slovenski tednik, ampak tudi vaš in — naš narodni slovenski listi"
Zatrdno upam, da želji dragega tovariša Za-blačana po žalostnih objavah v listih še dolgo, dolgo ne bo treba ustrezati, spominjam se pa pri tem nepozabnega, kot skala trdnega in značajnega njegovega svaka, nedavno preminulega trpina in dachauskoga mučenika Kavha v Galiciji oz. Enceljni vesi, ki je tik pred svojo smrtjo še vsem in povsod strogo naročal: „GIejte, da na moji krsti ja ne bo kaj neslovenskega!" i	Vernik
RADIO-PROGR AN
RADIO CELOVEC
Nedelja, 23. marec:
7.15	Duhovni nagovor. Pester spored slovenskih pesmi — 8.10 Kmečka oddaja — 8.20 Godba na piihala — 10.00 Maša — 11.15 Lepe melodije —-11.50 Zabavni koncert — 12.45 Kulturno zrcalo tedna — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo —
20.15	Športna poročila. *
Ponedeljek, 24. marec:
6.15	Jutranja glasba — 7.15 Pestre melodije —
8.15	Kaj k vihim danes? — 8.30 Pozdrav zate —
10.15	Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00
RADIO SCHMIDT
„hiša malega človeka’
lladio-aparati za vsakogat tohroki po dogovoru) elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo • Modema reparatuma delavnica študijo za snemanie na plošče. Celovec. Bahnholstrasse 22. Tel. 29-48
Opoldanski koncert — 13.45 Glas mladine — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Objave. Teden in mi. Slovenske umetne pesmi, pojeta: Sonja Draksler in Janez Lipušček. Pri Klavirju prot. Pavel Sivic — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Priljubljeni glasovi — 19.15 Tukaj je Evropa — 21.00 Želje, ki jih radi izpolnimo.
Torek, 23. marec:
6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Objave. Ustoličenje koroških vojvod II — 14.50 „10 minut s starimi znanci" — 15.30 Za ženo in družino — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Slovenska narodna pesem:	Bala Krajina — 18.45 Kmečka
oddaja.
Sreda, 26. marec:
6.10 Za kmetijstvo — 7.15 Pestre melodije —
8.30	Pozdrav zate — 10.15 šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne —
11.30	Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Objave. Oddaja za podeželje — 15.30 Za filmske ljubitelje —- 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Zabavna i glasba.
je valovili kakor zdravo klasje. Otave so se do- . dobra razmajale, oživele in rasle, nanovo pre- i bujene. Sveže nade so jih oplodile, močne na- j de jih blagoslovile kot zarana rosa . . .
Bolj in bolj je vrelo na O tavali, tajno in skrito prekipevalo iz koreninja pa se razgnalo v dan. Ljudstvo je vrelo na Otave, na vozovih in peš, zgrinjalo se od vseh strani k vesoljni izpovedi. Iz Podjune, od Zlile in Drave — en sam utrip: za pravdo in zemljo, zakoreninjeno, izmučeno, sveto zemljo ... Da bi je bili vredni, di bi jim ne izpolzela iz rok... Verni ljud se je utripal k lipi, k nevesti, pod njo se je strnilo valov je, en sam utrip.
Pa je zrasel iz valovja junak, kakor bi se bil iz lipe izvil, jak kot gora, zal, visok kot rženi klas, pušeljc iz zelenega Štajerja. Izdrl je meč, vžgal iskro: „Bratje! Zemlja in rod ne bosta prešla, gora ne bo preminila 1.. Bodite zvesti zemlji in materi, vdani, kakor je ona vam. Bodite neomajni kot gora, bodite vedri kot sonce. Gora sc ne poniža, ne vda, zemlja ne premine ..." Izbruhnil je ogenj, valovje zavihralo, jako kot morje.
Pa je zrasel iz množice še gospod Silan: ..Verni ljud! Ah se zavedaš sebe samega? Ali slutiš, da boš moral čez kratke tedne pred poslednjo .sodbo?" Valovje je, zaihtelo, množica je obujala kesanje, bila voljna, vdana... Gospod Silan je iztegnil roke, množico blagoslavljal, delil ji vesoljno odvezo... Da bodo stopili čisti pred vesoljnega sodnika, spokorni pred poslednjo sodbo...
Tabor se je zamajal, godbe zasvirale, Otave i je prešinjal en sam utrip. Zarajal je verni ljud pod Epo, rajal na vrtovih, za ozarami. Otave so drhtele, zastave vihrale, iskra je zrasla v plamen. Zemlja se je prebudila, vstaja, gora se ne vda... Zmaga vnaprej dobljena, znanil jo je plamen, močan kot vihar.
Špornove stebriče je kar izpodneslo. zlezli so k tlom; gospod Šporn je pa tičal pri gnad-ljivem Zihpoljskem. Ni mogel iz molka.
Na O lavah je vrvelo svatovanje. Jozej in Tonca sla glodala rajanje. Jozeju so žarele oči, sam ogenj je utripal v njem; bil je oživljen, svež, prebujen iz težkih, bolnih sanj. Tonca je drhtela v lihem ognju, v nepoznanem zanosu, v očeh solze sreče ... Pa je pristopil vesel Kranjec: Ce bi šla Tonca rajati Nu, pa sta šla. Ali Tonca se je kmalu vrnila. Jozej se ji je smihl, da bi sameval, ni ga mogla ostaviti. Rajši pri njem, dasiprav je tih, zakopan v revo, samo pri njem... Kranjec se je zglasil znova in jo pobral za ples. Nu, naj bo, ker je dan tako velik, ves svatovski, opušeljcan in zal. In je šla, a se zopet vrnila. Kranjec pa se je razigral, ravznel in je tiščal za njo, tipal ji k srcu ... Ker je tako zala Koroša! Bi marala Kranjca? Saj je zavber pob, korajžen, sam ogenj... Bi ga marala, naj se ne izmikal Škoda jo je za ; mrtvilo, škoda take dečlc za pohabo. . . Kaj bi s to čoto, ne inore ji nuditi niči — Jozej je I odstopil, čelo se mu je zmračilo... Kranjec je I vlekel dekleta k sebi. Pa se je vmešal v zadevo i Vrbnik in Kranjca ošteval, da je neroda, žalji-
vec! A Kranjec je kavsnil v Vrbnika: krščen-duš, naj ga ljubezenska zadeva ne briga! Prerekala sta se sem in tja, a je pristopil pušeljc iz zelenega Štajerja in korajžnega snubca ošinil. — Naj mu oprosti, zgolj iz zvestobe, iz 1 ju-bavi do Otav.
Na Otavah je bil velik dan, vedro sonce, a utrip en sam: Naj se prelomi zemlja, naj se deli, raztrga na dvoje! Drava mora kreniti tok! «• ,
Svet se je zganil. In vesoljni sod je trenil z očesom, samo z obrvmi: Svatovanja je dovolj! Od samega ognja bodo ljudje obubožali, zboleli 1 Snubci ven, izpovedniki, pušeljei — ven! Ljudi treba pustiti, da se vtopijo v težko vprašanje. da pomislijo, kako bi bilo bolje, da preudarijo po svoji vesti: sem ali tja. Otave morajo ostati čiste kakor nevesta. Snubci jih ne smejo omavžati.
In Otave so utihnile. Toda samo za dan, dva — in se je snubljenje znova pričelo. Zdaj so pritisnili snubci od celovške plati in pritrkavali močneje in močneje na srca Otav. Um Gottes-himmel! Zemlja se ne sme deliti, se ne more, ne, za nobeno ceno! Koroška Korošcem! Otave naj ostanejo Otave, kakor so bile: lepe, zelene, deviške. Ali Otavci so ostaE za te strune hladni. — Prišli so še novi od celovške strani, med njimi sam ž.ihpoljski gospod — pa so ponudili Otavcem denarja, cele kupe, milijone, milijarde: Otave naj ostanejo zale, dežela večno zelena. Drava naj teče svojo pot, meja naj ostane kakor je bila. —
(Dalje)
RADIO LJUBLJANA
Nedelja, 23. marec:
7.00 Pester glasbeni.spored -r- 8.20 Želeli ste — poslušajte — 9.10 Pomlad v slovenski pesmi, pregovorih in običajih — 10.00 Želimo Vas razvedrit i (pester glasbeni spored) vmes prenos mednarodnih tekem v smučarskih skokih na 80-metrski skakalnici v Planici— 12.40 Zabavna glasba,— 13-10 Želeli ste — poslušajte — 15.30 Za naše kmetovalec!:	Spomladanska obdelava zemlje — 15.45
Slovenske narodno pesmi — 17.00 Za dobro voljo
—	19.10 V ritmu koračnic — 19.30 Opera v, 4 dejanjih.
Ponedeljek, 21. marec:
5.30 Pester glasbeni spored — 12.00 Lahka slovenska orkestralna glasba — 13.00 Od melodije do melodije — 14.00 Fizkulturno življenje v Novem mestu — 15.10 Zabavna glasba — 15,30 tipl-ska ura za nižjo stopnjo — 17.30 Poje ženski zbor mariborske opere — 18.10 Igrajo veliki orkestri
—	18.40 Na harmoniko in bas igrata Dorko Škoberne in Miško Hočevar — 20.00 Jezikovni t>o-govori.
Torek, 25. marec:
5.30 Pester glasbeni spored — 6.35 Gospodinjski nasveti — 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 12.00 Fantazije iz oper — 13.00 Slovenske narodne pesmi — 14.00 Operetne in filmske melodije — 15.30 Želeli ste — poslušajte — 16.00 Popoldanski koncert — 17.10 Igra Kmečki trio — 17.30 Zdravstveni nasveti — 19.00 Zabavna glasba — 20.15 Komorna oddaja.
OPOZORILO VOJNIM POŠKODOVANCEM IN PREOSTALIM
Deželni invalidski urad opozarja, da je rok za oddajo izjav „A“ in „B“ potekel. Rentniki, ki dostavljenih izjav še nišo oddali, naj to takoj nadoknadijo. V primeru, da bi izjave do najpozneje 25. marca t. 1. ne bile predložene, bi morali od 1. maja 1952 izplačilo rente zadržati.
BOROVLJE
Od 22. do 24. marca:
Frauenarzt Dr. Pratorius
VELIKOVEC
24. in 25. marca:
Camorra (Schatten iiber Ncapel)
Keuschnigg - semena
od 1897
priljubljena, preizkušena
Celovec, Heuplaiz 5
VEDNO VEC ŽENSK
Po zadnjih statistikah ima v Zap. Nemčiji komaj vsaka četrta ženska možnost, da pride do moža. Sedaj je tam kar 7 milijonov mladih Nemk, ki nimajo upanja, da bi užile družinsko srečo. Nekako podobna slika je tudi bliže nas, v Trstu, kjer pride 87,5 moških na 100 žensk, v celoti pa je 20.000 žensk več kot moških.
Zanimivo je, da povsod število moških v primeri z ženskami počasi, ampak stalno narašča.
SHAW IN NJEGOV AVTO
Na nekem zborovanju socialistov v Londonu je nastopil tudi Bernard Shaw s plamtečim govorom. Ostre besede je naslovil zlasti na bogatine: „Le kako si drznejo bogati ljudje voziti se v krasnih avtomobilih," je rekel, „ko pa i je v tem mestu še toliko revščine? Tudi pred vrati tega poslopja stoji tak avto in izziva ljudi."
Nekateri udeleženci zborovanja so razumeli Shawove besede kot oseben napad. Shaw je opazil nejevoljo na njihovih obrazih in nada-! ljcval: ..Preden odidete, gospoda, bi vas rad i opozoril, da je avto pred poslopjem moj."
»Naša knjiga”
vam dobavi:
MINIATURNE IZDAJE, VEZANE V USNJE Dr. France Prešeren: Poezije .... šil. 7.50 Oton Župančič: Tesmi ........	7.50
.Nata knjiga*, Celovec. Gasorael.rg. 10
J Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc PeteK, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-1 and Verlagsgesellschaft m. b. II., Klagenfurt. — | Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2-PostschlieBfach 17.