f Vojaski norinea PSeJgi]sk« paMtf. Iv^gsftl B«iirik Konačaii«; pr*kift »a ^srt^v. &*&? A. B. ,,Mo, Katrioa, Kaj praTi« na toP Dragi »in, to je Tendar lepže piaati." JfSfB, tega tudi ne EapiSem", mrnira, Katrioa o¦riovoljcna. .,Ali naj Jaaezu pišem, kot bi bila nj&got« mali?* BNo, taj pa boS pisalaf" Dekle zardS feez ves ob»-aiZ in odgovori: .,Pišimo: ,,Ljubi prijateij. Ali S9 ram n« zdi . da j» to najlepSe?" JNq, iega pa tudi n8 maram", re5» mati.-,,potem rajši zapiši na kratko: lanez." ,,Ljubd 7anez?" vpraša deklica. ,,Pa, tako je prav!" odgovore v&i hErati, kakor ba foili v«seli, da je rešena težka zaatavica, ,,'A profi oA mize, vsi", pravi Katrica. ,,In Par ˇla mi spravite proč, da me ne sune!" Zdaj prične z delom. A kmalu so ii na d©lu stale flebele potne kaplje; zadrževala je sapo in obraz ji jo žarel. Kmalu nata je težko vzdihnila, kafor dsv je ž& olajšana velike teže in rekla potem veselo: ,Jj j» vendar le uajtežja črka. Zdaj pa že atoji tuiJaj lepo zavit." "Zeni vstanieta ter z za&uclenjem opazujeta ftrko, jti je bila najmanj tako velika kot Clon na roki. ,,I>epo je to!" vziclikne Janezova mati. ,,Torej to pomenja ^Ljubi Janez!* Lepo je, ako zna človek: pisato: skoro bl relda, da je kakor Rarovnija." ^Pusfite m«, da nadaljujem", pravi Katriaapogiumno. ,,Zdaj bo ž« 61o n»pre>. Ko bi 1« pero tako ne moJSlo." Katricti nadaljuj* e delom poteS se m \^d;hujofi, Ded sopiha in kašlja. Zeni molčila in si uo uoai* ziniti; mali brateo pa je imel opraviti s tem, da ja pršt vtikal t *rnilo U& &i roko, slikal e črnimi ma - Ko j« bila če« nekaj časa prva vrsta polna. relikih žrk, dekliea praneha za trenoteki ,,No, Katrica, kako daJ©č gi že?" vpraSa Jaaenova raati. ^Praiitaj uam, kar si zapisala na ta pa pir!» ,JJ« bociito tajco neslrplji-v(l!" pravi Katrioa. ,,Tu §e ne stoji drugega, kakor: ,,L]ubi Janez." T«feni se zdi prav. L» poglejte, kako se potim. Rajši bi gnoj kidala iz hlevia; vi goiovo mislite, da plsanje ni deloP — Pavelček, pusti črnilo na miru, 6e n* mi &• ča§5ico prevrneS!" ,JsIo, le nadaljuj, dekle!" se oglo^i deJt ,,Sicer pismo drugi teden Še ne bo konSano." nTo 2e vem", odgovori Katrica. ,,A jiove.He mi, kaj naj zdaj zapišem." ..Najprej vprnSa.i, Se je zdrav." Zopet pi3© nekaj 5asa, izbriSe nekaj DapaŽnih ftrk s prstam, s» trudi, da bi odstranila laa, ki jc bil prišel v peresov precep, ee huduje nad oerkovnikom, da je črnilo tako goato in 6ita potem ni glas: Miyubi JanM, knko je s tvojim zidraviem?" ,,T«ko j« prair*, pr«vi matl. ^daj piiSi, da smo vsi aChpavi, ljudj« in živina. m da mu želimo dober dan." . Katrica pomisli n Ip ti pc^Mi pfi* dalj«. Ko tonfla, mJm: MHv»la Bogu. mi smo go vsi »iravi, vol in kravn tudi, razven deda, ki j« bolan, in vsi skiipaj ti ž»limo dofloB iJan." ^M«j B^!" TiBilne mati. ,,K«trioa. otrof, kj« pa^M nauSila vsg toP Cerkovnik —" ,,N« ma!5 111»", ji deklica seže v beseiio, ,,Ha 6©¦a n« poaobim. Zdaj Cutim, da Tno Slo/ Pol ure je bilo vse tiho. Delo bo je vidno boljSe otkedftlo, fajtl pisod ee je Katrica včasih posmeh- I j ijala> Samo Pavelčiek jo je motil, ker 3& zdaj pomo^il i • črnilo celo roko, da je bila vsa Žrna. PaS ja ona najmafij desetkrat čašico porinila na drugo stran mi- ze, a defiek je bil tako zaverovan v žrnilo, da ga nl biio mogoSe zadrževatl Kljub temu sta bili prvi dv« strani polni clrj roba. Na prošnjo žen je Katrica zdaj to, Itar f& bi)a narfJisala, freCitala. Glasilo se j« tako-1«: «JUjubi Janez! KaJco je s ivojim zdravjem? Hvala Bogo, mi smo &e vsi zdravi, vol in krava tudi, razen deda, fci je bolau, in ^i skupaj ti želimo dober dan» Že ftest mesecev j«, kar nisrao nič slišali o tebi Sporoči nain vendar, če si &e živ. To ni lepo, da si že taKo pozabil na nas, ki te imamo tako radi, datvoja ma,ti ves clan govori o tebi, in da se ineni ponoči vedno san'a o tobi, cla si nesre^n in da slišim n»3no tvoj gla.s: Katrioa, Katrica! tako da, se kajr ˇzbudim iz s; anja in skoeim iz postelje. — Ia vol, revež, vedno piftda iz hleva in vzdihuje, ti bi se rMjokal nad ;«.vm. In da vsi skupaj niO no vemo o tebi, tq je velika žalost, ti Mse nas vondar moral usmiliti, Janez, ker tvoja dobra mati bo fie zl;<ilela zaradi tega. Revica, ako 1» sliši tvoje imo, jo krč ririme v goltanec in prične jofcati, da ge mene prl twn boli srce . . ." Ko je to Citala, so se ix>sluSalr,em polagomaoCi napoJnile s solzarai; zaracli žalostnega glasu zadBjib hesed pa se nobeden ve<5 nl mogel upirati gin]e»nosli in deilico je zmotilo glasno ihtenjo in stokan j«. D«(t je bil glavo položil na vzglavje, aa bi skrO solzo; Janezovu mati je bila tabo ginjena, aa ni z»mogla vefl premagovati svojih čuvstev, Brez vsakiK nad.aljnjlh besed je fleklico objela okrog vratu, Katrlca pa Je osupla gledaJa, kaj ]e naprayilo njono pisftnj©. Oalje prmodnja,