Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in xigovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Stane Primožič — predsednik, Ivan Mauser — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hunter in Slavka Rojina. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XV — 30. 9. 1971 — Št. 9 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKST1LINDUS — KRANJ Samoupravni sporazum podpisan Na podlagi določb zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Ur. 1. SRS, št. 4/71) in splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona (Ur. 1. SRS, št. 19/71) dogovarjajo in sklepajo gospodarske organizacije združenega dela tekstilne industrije skupine predilnice, tkalnice in plemenitilnice v Sloveniji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o načelih in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov den 1 Podpisnice sporazuma se obvezujejo: — da bodo dohodek, ki ga ustvari delovna skupnost v določenem razdobju s proizvodnjo in poslovanjem, delile tako, da bo delitev zagotavljala razvoj in napredek gospodarske organizacije in vzpodbujala k napredku gospodarjenja, — da bodo del dohodka, ki ga bodo po merilih tega sporazuma namenile za osebne dohodke delavcev, delile tako, da bo delitev temeljila na delovnem učinku in uspehih dela vsakega posameznega delavca in na poslovnem uspehu gospodarske organizacije, — da bodo pri delitvi dohodka uporabile tako delitveno razmerje, po katerem se bodo hitreje povečevala sredstva za sklade kakor sredstva za osebne dohodke in sklad skupne porabe, — da bodo v programih modernizacije podjetja zagotovile sredstva za prekvalifikacijo delavcev in za odpiranje novih delovnih mest v višini, ki zagotavlja socialno varnost delavcev. Člen 2 Dohodek ugotavljajo gospodarske organizacije z letnim zaključnim računom. V skladu s tem se smatrajo vsa izplačila in razdelitev sredstev na podlagi periodičnih obračunov le kot akontacija. Doseženi dohodek je celotni dohodek, zmanjšan za materialne stroške, amortizacijo po predpisanih stopnjah, 3 % akumulacijo po členu 7 tega Sporazuma in za pogodbene in zakonske obveznosti. Člen 3 Podpisnice s tem sporazumom določajo: — kalkulativne osebne dohodke po stopnjah strokovne usposobljenosti delavcev, — dodatke za posebne delovne razmere, — stimulacijo za doseženi poslovni uspeh, — sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, — osebne prejemke, ki gredo delavcu kot povračilo stroškov. Člen 4 Kalkulativni osebni dohodki (KOD) tvorijo temeljno postavko za izračun mase osebnih dohodkov in se določajo glede na dejansko šolsko izobrazbo delavcev, ki niso zaposleni v neposredni proizvodnji in glede na strokovno usposobljenost, določeno v splošnem aktu delovne organizacije, za delovna mesta v neposredni proizvodnji, upoštevajoč število zaposlenih in povprečni z zakonom določeni delovni čas. Podpisnice sporazuma dogovarjajo naslednje KOD po skupinah delavcev: I. skupina: za skupino delavcev, ki nimajo kvalifikacije in opravljajo delo, za katero ni potrebna priučitev 800,00 din II. skupina: za skupino delavcev, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se opravlja delo, za katero je potrebna priučitev na delovnem mestu 900,00 din III. skupina: za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo in za skupino delavcev v neposredni proizvodnji, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se opravlja komplicirano in raznovrstno delo, za katerega opravljanje je potrebno znanje na ravni poklicne šole 1.450,00 din IV. skupina: za skupino delavcev, ki so končali splošne srednje šole, tehnikume, delovodske šole, tehnične šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta; za delavce z izpitom za visokokvalificiranega delavca in delavce, ki so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in delavce v neposredni proizvodnji, ki opravljajo dela, za katera je potrebno znanje visokokvalificiranega delavca 1.700,00 din V. skupina: za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo (I. stopnja fakultete) ali predpisani strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 2.000,00 din VI. skupina: za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete 2.500,00 din VII. skupina: za skupino delavcev, ki so po diplomi visoke šole ali fakultete opravili še javno priznano specializacijo (magistraturo) 2.700,00 din VIII. skupina: za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti 3.000,00 din Razvrstitev tipičnih delovnih mest v neposredni proizvodnji v I., IL, III. in IV. skupini je razvidna iz priloge A. Za delovna mesta, ki so s splošnim aktom delovne organizacije določena kot vodilna oziroma za delavce, ki so individualni izvršilni organi upravljanja, se obračunavajo kalkulativni neto mesečni osebni dohodki po dejanski strokovni usposobljenosti delavcev na tem delovnem mestu, povečani za 40 %. Podpisnice tega sporazuma soglašajo, da povečujejo navedeni znesek kalkulativnih neto osebnih dohodkov ob koncu leta v skladu z ugotovljenimi povečanimi življenjskimi stroški, kadar Zavod SRS za statistiko ugotovi, da so se zvišali življenjski stroški več kot 5 % na leto; pri tem je treba skladno z ekonomsko politiko SRS upoštevati povečanje družbene produktivnosti dela. Člen 5 Podpisnice sporazuma bodo za posebne delovne razmere, v katerih delavci dejansko delajo, obračunavale in izplačevale delavcem naslednje dodatke: — za nočno delo. do 40 % dodatka, toda najmanj 25 %, — za delo v podaljšanem delovnem času do 70 %, toda najmanj 50 %, — za redno delo v nedeljah in praznikih do 70 %, toda najmanj 30 %, — za težavnostne pogoje dela v proizvodnih oddelkih dodatek, ki se izračuna iz števila točk za delovno mesto po prilogi B in vrednosti točke, ki je s tem sporazumom določena v višini 10 din neto mesečno. Za težje delovne razmere se šteje: ropot preko 80 decibelov, prah (toksična atmosfera), visoka temperatura in velika sprememba temperature, vlaga, škodljivi vplivi kemikalij. Člen 6 Podpisnice sporazuma soglašajo, da v breme materialnih stroškov ne bodo izplačevale drugih osebnih prejemkov, razen naslednjih: — potne stroške za službena potovanja v državi po tarifi uporabljenih javnih prometnih sredstev, — za povečane stroške na službenem potovanju v državi dnevnic največ 80,00 din in stroške prenočišča po računu, — povračilo za uporabo lastnega vozila največ 0,90 din/km, s čimer se izključujejo pavšalna povračila, — za povečane stroške zaradi ločenega življenja največ 500,00 dinarjev, — za terenski dodatek največ 700,00 din na mesec. Terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje se med seboj izključujeta. — dnevnice za potovanja v inozemstvo v višini, določeni s predpisom, veljavnim za upravne organe, — odškodnine novatorjem in izumiteljem po internem aktu podjetja, — nagrade vajencem, — povračila za prevoze delavcev na delo in z dela v višini, ki jo določajo interni akti podjetja, — nagrade študentom in dijakom za delo v počitnicah, — avtorske honorarje in druge storitve zunanjih delavcev, — povračilo selitvenih stroškov, ki jih določajo interni akti, — sejnine. Podpisnice se zavezujejo, da bodo samoupravni organi ob sprejemu periodičnih in zaključnih računov obravnavali in potrjevali izplačila iz naslova civilno-pravnih razmerij. — do 600,00 din netto na leto in ne manj kot 300,00 din na zaposlenega delavca za povračilo stroškov za letni dopust, vštevši oskrbne dni v počitniških domovih, — do 50,00 din netto na mesec na zaposlenega za regresiranje prehrane, ki pa se ne sme izplačevati v gotovini posameznikom, — nagrade jubilantom, — pomoč družini ob primeru smrti člana kolektiva, če se je ponesrečil pri delu, — podpore upokojencem, — nagrade za preprečitev škode, — pomoči poškodovancem ali obolelim delavcem. Višini osebnih prejemkov v breme sklada skupne porabe določijo podpisnice v skladu s svojimi avtonomnimi predpisi, posebej pa se obvezujejo, da ne bodo izplačevale odpravnine ali posmrtnine v višjih zneskih, kot znaša dvomesečni povprečni osebni dohodek delavcev v podjetju. Člen 9 Da bi zagotovile eksistenčni minimum, se podpisnice obvezujejo, da bodo zagotovile svojim delavcem za polni delovni čas in za normalni delovni uspeh osebne dohodke, ki ne bodo nižji od 900,00 din mesečno. Najvišji osebni dohodek za polni delovni čas je odvisen: — od povprečnega netto kalkula-tivnega OD, — od doseženega celotnega dohodka, — od uspešnosti poslovanja, ki je izraženo s faktorjem stimulacije (čl. 7). Najvišji netto osebni dohodek (NNOD) se izračuna po naslednji formuli: NNOD = povprečni netto KOD X X faktor celotnega dohodka X faktor stimulacije. Faktor celotnega dohodka (FCD) se ugotovi po naslednji tabeli: celotni dohodek v 000 FCD do 50,000 3,2 od 50,000 do 100,000 3,4 od 100,000 do 150,000 3,6 od 150,000 do 200,000 3,8 nad 200,000 4,0 Člen 7 Za razdelitev tistega dela sredstev za osebne dohodke, ki je odvisen od poslovnih rezultatov, bodo podpisnice uporabljale faktor stimulacije, ki ga bodo izračunale po obrazcu: FS = 1 + D — BKOD D + MFS MFS = 4 X PSR + 20 X BKOD 100 Najvišji netto osebni dohodek, izračunan iz povprečnega netto kalkulativnega osebnega dohodka, pomnožen s faktorjem celotnega dohodka in faktorjem stimulacije, ne sme presegati 6.000,00 din. PNKOD X FCD X FS < 6.000,— Člen 10 Zaradi potreb po stanovanjih se podpisnice obvezujejo, da bodo zbirale namenska sredstva v višini najmanj 4 % od brutto osebnih dohodkov za gradnjo, nakup in adaptacijo stanovanj. Obliko in način razdelitve teh sredstev urejajo avtonomni predpisi podpisnic. Za izobraževanje delavcev bodo podpisnice namenile 1 % od brutto osebnih dohodkov. Člen 11 Za čas začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni bodo podpisnice priznale in izplačale delavcem nadomestilo osebnega dohodka najmanj v višini: 80 % povprečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu. Člen 12 Organ za izvajanje tega sporazuma je zbor podpisnic sporazuma, v katerega imenuje delavski svet vsake od podpisnice po enega člana. Zbor podpisnic si izvoli predsednika in njegovega namestnika. (Nadaljevanje na 2. strani) v katerem pomeni: FS faktor stimulacije D doseženi dohodek ugotovljen po členu 2 MFS masa fiksnih stroškov BKOD brutto kalkulativni osebni dohodki PSR povprečno angažirana poslovna sredstva (bilančni podatek) Dovoljena masa OD (dovoljeni skupnih potreb delavcev iz sklada osebni dohodki — DOD) se izra- skupne porabe izplačevale drugih čuna na osnovi določb členov 4, osebnih prejemkov kot naslednje: 5 in 7 po enačbi: DOD = (KOD + dodatki po členu 5) X FS Ce bi bil FS manjši od vrednosti 1, se uporabi faktor FS = 1. Podpisnice se obvezujejo, da bodo določila tega sporazuma pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov uporabljale tako, da bodo ustvarjale minimalno stopnjo akumulacije 3 %, merjeno na povprečno vložena sredstva. Podpisnice se obvezujejo, da iz naslova stimulativnega dela osebnih dohodkov, izračunanega s pomočjo faktorja stimulacije, ne bodo izplačale na leto več osebnih dohodkov kot znaša 25 % KOD z vsemi dodatki. Člen 8 Podpisnice sporazuma se obve- Tokrat samo opozorilo lastnikom osebnih avtomobilov (str. 2). Tudi zujejo, da ne bodo za financiranje v podjetju se mora upoštevati pravilo o parkiranju! Kako smo izpolnili osnovni plan v avgustu Predilnici sta v mesecu avgustu dosegli sledeče rezultate: MESEČNA IZVRŠITEV Mesečno skupaj ef. kg 76,7 bb. kg 82,6 Predilnica I 82,1 92,4 Predilnica II 64,4 68,1 KUMULATIVNA IZVRŠITEV Mesečno skupaj ef. kg 84,6 bb. kg 87,9 Predilnica I 88,6 91,5 Predilnica II 75,5 82,6 Predilnica I je proizvajala povprečni tex 23,65 (Nm 42,2) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 25,84 (Nm 38,69), kar je od dejansko predenega za 2,19 tex višji tex oziroma za 3,51 nižja Nm. Mesečni plan ni bil izvršen, kar je razvidno iz gornjih pokazateljev in naslednjih vzrokov: polurni odmor 711.436 vret. ur, ukinitev proizvodnje 6 Pc strojev Reiter 1,550.016 vret. ur, premenjava surovin 90.772 vret. ur, izpad el. energije, čiščenje, kvar el. mot. 125.566 vret. ur, popravila in ostali zastoji 128.422 vret. ur. Predilnica II je proizvajala povprečni tex 17,96 (Nm 55,8), pri tem pa ima po letnem planu pred- viden tex 18,77 (Nm 53,28) kar je od dejansko predenega za 0,81 tex višji oziroma za 2,52 nižja Nm. Mesečni plan ni bil izvršen, kar je razvidno iz gornjih pokazateljev in naslednjih vzrokov: najvišji so zastoji zaradi ukinitve tretje izmene, premenjave surovin 14.524 vret. ur, popravila in kvar el. mot. 76.282 vret. ur. Pri tolikšnih zastojih v obeh predilnicah je razumljivo, da so gornji rezultati nezadovoljivi. Za obe predilnici so bile surovine v zadostni količini in pravočasno izdobavljene. Tkalnici sta v mesecu avgustu dosegli sledeče rezultate: MESEČNA IZVRŠITEV: TM VOTKI KVALITETA Mesečno skupaj 102,1 % 102,8% 87,1 % Tkalnica I 102,- 104,- 87,1 Tkalnica II 102,4 100,6 87,2 KUMULATIVNA IZVRŠITEV: Mesečno skupaj 98,2 % 97,9 % 87,- % Tkalnica I 99,3 100,- 86,5 Tkalnica II 95,7 93,9 88,2 Tkalnica I Tkalnica je v avgustu še izkoriščala planirani letni dopust po izmenah. Mesečni osnovni plan je dosegla tkalnica po metrih 102,— % in po votkih 104,— %, kar je precej večji uspeh od prejšnjega meseca. Operativni plan je bil v avgustu dosežen po metrih 103,9 %, kumulativno pa 100,3 %. Proizvodnja je v tem mesecu tekla normalno, saj ni bilo večjih zastojev pa tudi dopusti so se odvijali po planu. Menjave artiklov so se nadaljevale tako, da je bilo nekaj težav zaradi pravočasne zasedbe statev po planu (pomanjkanje vdevalk). Vsa oskrba z materialom je v redu, uporablja se v glavnem domača preja, ki po posameznih številkah še ne odgovarja predpisani kvaliteti. Kvaliteta artiklov se giblje že nekaj mesecev v povprečju 87 % I. kvalitete, vendar kvaliteta nekaterih artiklov še ni zadovoljiva. Velik problem proizvodnje v tkalnici nastaja zaradi nenormalne fluktuacije delovne sile, saj je v mesecu avgustu zapustilo obrat 28 delavcev. V povprečju zadnjih treh mesecev je bilo sprejetih na novo 13 delavcev, zapustilo pa 63 delavcev, med temi 42 samovoljno. Vsled teh težav bo potrebno v tkalnici ustaviti 3. izmeno najpre-je, vse ozke statve po predhodnem 1. OBSEG PROIZVODNJE: MESEČNA IZVRŠITEV Plemenitilnica I Plemenitilnica II KUMULATIVNA IZVRŠITEV Plemenitilnica I Plemenitilnica II 2. KVALITETA: Plemenitilnica I (plan plemeni-tilniških napak 10 %) Neregularnih tkanin s plemenitilniško napako: 8,73 % Skupaj neregularnih tkanin: 9,63 % Plemenitilnica II (plan plemenit, napak 1 %) Neregularnih tkanin s plem. napako: 1,03 % Skupaj neregularnih tkanin 13,17 % 3. USLUGE: Plemenitilnica I: za plemenitilnico II: 132.025 m zunanje usluge: 14.057 Plemenitilnica II: za plemenitilnico I: 213.166 m zunanje usluge: 84.363 dogovoru s komercialnim sektorjem. Izkoriščanje statev znaša v avgustu 85,5 %. Tkalnica II Osnovni plan za mesec avgust je bil dosežen po metrih 102,4 % in po votkih 100,6 %, kumulativno doseganje po metrih 95,7 % in po votkih 93,9 %. Operativni mesečni plan je tkalnica dosegla precej nad plan, tako da je kumulativno po metrih 103,2 %, po votkih pa 103,8 %. Velik problem je v tkalnici fluktuacija delovne sile, saj je v avgustu zapustilo obrat 24 delavcev od tega 10 tkalk. Tako stanje in nova fluktuacija zahteva ustavitev še nadaljnjih 135 statev tretje izmene. Oskrba s surovinami je bila zadostna in pravočasna, v glavnem se uporablja domača preja, ki se kvalitetno izboljšuje. Kvaliteta surovega blaga je dosežena 87,2 % in je manjša od prejšnjega meseca za 2,4 %. Vzrok je v večjem menjavanju artiklov po statvah, menjava tkalcev po statvah, dopusti, škrobljenje in dr. Asortiment se menja glede na potrebo komercialnega sektorja posebno pri popelinih. Izkoriščanje statev znaša v avgustu 83,2 %. Plemenitilnici sta v mesecu avgustu dosegli sledeče rezultate: tm m2 3 102,6 % 103,4 % 105,9 105,2 99,7 102,— 100,4 % 99,8 % 103,4 102,8 93,6 93,9 • 4. PROBLEMATIKA: Plemenitilnica I v teku meseca ni polno obratovala, ker je imela od 2. 8. do 14. 8. kolektivni dopust. V tem času so bila opravljena nekatera nujna remontna dela na posameznih ključnih strojih. Mesečni osnovni plan je delovna enota presegla v tekočih in m2, ravno tako tudi kumulativni rezultati kažejo ugodne rezultate. Tudi povprečno doseženi kvalitetni rezultati so nad normativom, vendar jih je potrebno prijnekaterih artiklih izboljšati. Poseben problem pa predstavlja pomanjkanje delovne sile, kar ogroža količinsko in kvalitetno izpolnjevanje proizvodnih nalog. Posebno je to občutno v kosmatilnici, katera bi morala z ozirom na naročila in obstoječe zaloge surovin zimskih tkanin v tem obdobju obratovati v treh izmenah. Določena ovira za proizvodnjo je tudi pomanjkanje pa-rilnih kapacitet, za kar bo treba Plemenitilnica II Delovna enota ni izpolnila osnovnega plana, istočasno pa tudi kumulativa ni bila dosežena. Z upoštevanjem uslug t.j. za obrat 1 in zunanjih so pa bile kapacitete v pretežni meri zasedene. Rezultati kažejo, da se je tudi kvaliteta pričela izboljševati in to tudi v zahtevnejših artiklih, kar je že plod ukrepov v predilnici in tkal- nici v preteklih mesecih. Poseben problem v plemenitilnici II predstavlja nevsklajenost kapacitet. Pra-menska belilnica je z lastnimi tkaninami skoraj nezasedena, medtem ko Artos širinski razpenjalni stroj predstavlja proizvodno grlo, ker je preveč sintetike za termofiksi-rati. Delen vpliv na neugodne rezultate pri doseganju osnovnega plana je tudi izredno velik asortiment za ta obseg proizvodnje. Čeprav je stanje nedovršene proizvodnje na videz previsoko, so razpoložljive količine porazdeljene na preveč artiklov s premajhnimi količinami za rentabilno proizvodnjo. Opozorilo lastnikom osebnih avtomobilov ZARADI NEPRAVILNEGA PARKIRANJA OSEBNIH AVTOMOBILOV NA PROSTORIH, KJER TO NI DOVOLJENO, OPOZARJAMO LASTNIKE NA 19. ČLEN PRAVILNIKA O VZDRŽEVANJU REDA IN ČISTOČE NA PODROČJU PODJETJA, KI DOLOČA, DA SE OSEBNI AVTOMOBILI LAHKO PARKIRAJO V PODJETJU SAMO NA PARKIRNIH MESTIH, KI SO ZA TO DOLOČENA. PARKIRANJE NA DRUGIH MESTIH JE STROGO PREPOVEDANO. OSEBAM, KI BODO KRŠILE TO DOLOČILO, BOMO PREPOVEDALI PRIHAJANJE V PODJETJE Z AVTOMOBILOM OZIROMA PARKIRANJE NA OBMOČJU PODJETJA. s r s s at s jxstr s * jmar s jkst s a Novi učni načrti Izredno velik osip v osnovni šoli — dobra tretjina otrok se ne uspe prebiti do uspešno končanih vseh osmih razredov — je bil poglavitni vzrok, da so se prosvetni organi lotili revizije sedanjega učnega načrta za osnovno šolo. Očitki, in to hudi ter z vseh strani, letijo na preobsežno učno snov, na preveliko število učnih ur v tednu, na preveliko število učnih predmetov, na čezmerno obremenitev otrok itd. Če bi to popravili in če bi spremenili razmere v šoli tako, da bi učence usmerjali v razmišljanje, namesto da jim obremenjujemo spomin tudi z nepotrebnimi podatki, če bi šola skrbela ne samo za znanje, ampak enako tudi za vzgojo, če bi imel učitelj več časa za utrjevanje in aktualiziranje učne snovi, bi bili učno-vzgoj-ni rezultati naše osnovne šole boljši, kar pomeni, da bi bil osip manjši. To naj bi začeli urejati s spremenjenim učnim načrtom in z raznimi praktičnimi posegi, ko ga bomo uresničevali. Gradivo za predlagane spremembe je zdaj pripravljeno in te dni se začenja razprava o njem. Pripravljala sprememb — organizator dela je zavod za šolstvo — so ugotovili, da je delo izredno zapleteno in je zato sedanji predlog šele prva stopnja osnovnošolske reforme. Na tej stopnji naj bi nekoliko zmanjšali število učnih predmetov in število učnih ur v tednu ter ne- koliko posegli tudi v učno snov. Poudarek pa bi bil predvsem v tistem, kar pravzaprav ne piše v samem učnem načrtu, to je v drugačnem odnosu učitelja do učenca. Prevladalo naj bi spoznanje, da namen osnovne šole ni naučiti otroka vse, ampak ga usposobiti za življenje in za nadaljnje izobraževanje, ki v dobi permanentnega izobraževanja nima več samo šolskih oblik. To pa pomeni, da bo treba spremeniti metode dela, da bo treba razvijati bolj individualne odnose učiteljev do vsakega učenca, da bo potrebno poskrbeti za poklicno oziroma življenjsko usmerjanje mladine, misliti na posodabljanje in aktualizacijo pouka itd. Ce so predvsem te stvari danes v ospredju in če jih tudi sestavljala sprememb v osnovni šoli poudarjajo najprej, bi bilo močno zgrešeno, ko bi jih pripravljajoča se razprava o predlaganih spremembah obšla in se ustavljala zlasti ob tem, če ima ta ali oni predmet preveč ali premalo ur v primerjavi z drugim in ob podobnem, in če bi dramatizirali podrobnosti, ne da bi jih gledali v okviru celote. To pa seveda ne pomeni da naj bi o čemerkoli molčali, če mislimo, da bi se dalo kaj bolje napraviti, kadar gre za boljše znanje in vzgojo naših mladih generacij. (Po Delu) O8RÄTGVO0JE, MOJSTRI, PREDDELAVCI, DCfTE » OPOZARJAJTE NA REVAPÄSI! Samoupravni sporazum podpisan (Nadaljevanje s L strani) Člen 13 Zbor podpisnic lahko po lastni iniciativi ali na predlog katere od podpisnic predlaga spremembe ali dopolnitve sporazuma. Za pripravo predloga sprememb in dopolnitev sporazuma lahko zbor podpisnic imenuje posebno delovno skupino, kateri da smernice in navodila, kako naj pripravi predlog sprememb in dopolnitev. Za sprejem sprememb in dopolnitev velja enak postopek kot za sprejem sporazuma. Člen 14 Sporazum je sprejet, ko da nanj soglasje Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva SRS in ko ga po rednem postopku sprejmejo organi upravljanja večine podjetij članov sporazumske grupe. Sporazum stopi v veljavo, ko ga verificira republiška verifikacijska komisija pri Republiškem sekretariatu za delo. Člen 15 Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo v roku 90 dni po verifikaciji sporazuma uskladile svoje avtonomne predpise o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z določbami tega sporazuma. Člen 16 Sporazum podpišeta v imenu podpisnic sporazuma predsednik delavskega sveta in direktor podjetja. Člen 17 Sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Določbe tega sporazuma za ugotavljanje višine sredstev za osebne dohodke se uporabljajo od 1. 5. 1971, ostala določila pa od dne veljavnosti sporazuma. Člen 18 Podpisnica sporazuma lahko odpove samoupravni sporazum s pismenim in obrazloženim sklepom najvišjega organa upravljanja. Sklep mora poslati zboru podpisnic, ki ga posreduje vsem podpisnicam sporazuma in komisiji za verifikacijo sporazumov pri Republiškem sekretariatu za delo. Odpoved začne veljati s prvim januarjem naslednjega leta. Člen 19 K sporazumu lahko naknadno pristopijo gospodarske organizacije iz panoge tekstilna industrija — predilnice, tkalnice in plemeni-tilnice, ki niso sodelovale v postopku za njegovo sklepanje: pristop sporočijo v obliki pismenega sklepa organa upravljanja zboru podpisnic, ki ta sklep posreduje vsem podpisnicam sporazuma. Člen 20 Po en izvod tega sporazuma se dostavi: 1. podpisnicam sporazuma, 2. Republiškemu odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva, 3. Komisiji za verifikacijo samoupravnih sporazumov pri Republiškem sekretariatu za delo SRS. Organizacija in naloge civilne zaščite pri nas V drugi svetovni vojni so bila velika rušenja in žrtve, ne samo med vojaki na fronti, ampak tudi med civilnim prebivalstvom v zaledju. Iz časopisa »Naša obramba« povzemamo naslednje podatke: V Nemčiji je bilo porušenih 363.000 zgradb, število žrtev zračnih napadov je znašalo 4 milijone. V Sovjetski zvezi je bilo uničenih 1,029.000 mestnih hiš in 3,500 tisoč vaških zgradb, človeške žrtve sploh niso preštete. Nesreče v 1. polletju letošnjega leta Clane kolektiva bi v današnji številki glasila rad seznanil s podatki, koliko nesreč pri delu in na poti je bilo v I. polletju lettošnjega leta v našem podjetju: Nesreče Izpad delovnih dni pri delu pri delu na poti na poti predilnica I 3 3 69 114 predilnica II 3 1 77 56 tkalnica I 7 2 112 55 tkalnica II 5 — 128 — plemenitilnica I 8 — 108 — plemenitilnica II 2 48 — gravura — — — — vzdrž. energ. obrat 9 — 238 — uprava 5 3 178 114 Skupaj 42 9 958 339 Nadomestilo OD zaradi nesreč pri delu na poti Skupaj — podjetje je izplačalo 24.209,90 7.259,85 31.469,75 — socialno zavarovanje 15.234,45 6.195,45 21.429,90 Skupaj : 39.444,35 13.455,30 52.899,65 Viri nesreč — na delovnih strojih — na napravah za mehanični prenos energije — na prometnih sredstvih (interni transport) — z ročnim orodjem — z raznim materialom — z železom, strojnimi deli pri prenosu ali montaži — z neobdelanim lesom — s snovmi v tekočem stanju, kisline, lugi — s snovmi v obliki plinov in hlapov — pare — na delovnih potih, stopnicah, prehodih — pot na delo in z dela Skupaj: Vzroki nesreč: — popravilo strojev in naprav — spremembe v tehnološkem procesu dela — neizpravno orodje — popravilo električnih naprav — prostori in delovišča nepravilno opremljeni in neredno vzdrževani — nezadostna razsvetljava, ventilacije, ropot — prenatrpanost strojnega parka — neurejen interni transport — pomanjkanje ali okvara varnostnih naprav — nesmoteren ali nevaren in nepreviden način dela pri posamezniku — slaba organizacija dela v skupini — pomanjkanje poučitve o varnosti dela na delov, mestu — zaradi kršenja varnostnih predpisov — zaradi utrujenosti ih nezadostnega počitka v prostem času — pot na delo in z dela Analiza nesreč nam z identifikacijo glavnih virov in vzrokov nesreč odkriva obseg varstvene problematike v posameznih delovnih enotah, kjer je potrebno izboljšati tehnično zaščito, zastarele metode dela, nevarne navade, nepravilne postopke in varstveno disciplino delavcev. Na vse te faktorje mora neposredni vodja, ki odreja in nadzoruje delo polagati vso pazljivost, da se izvajajo varnostni predpisi in v zvezi s tem zmanjša število nesreč pri delu, kar je dolžnost slehernega zaposlenega v podjetju. Ivan Alič 8 oseb 5 oseb 3 osebe 4 osebe 2 osebi 6 oseb 5 oseb 2 osebi 1 oseba 6 oseb 9 oseb 51 oseb 3 osebe 1 oseba 2 osebi 2 osebi 5 oseb 2 osebi 1 oseba 4 osebe 2 osebi 5 oseb 1 oseba 5 oseb 3 osebe 3 osebe 9 oseb V Jugoslaviji je bilo razdejanih 504.000 stanovanjskih zgradb, pa del pa je vsak deveti Jugoslovan. Sicer pa pri nas ne moremo govoriti o fronti ali zaledju, ker je bilo pač vse ozemlje eno samo bojišče. Iz zgoraj navedenega je razvidno, kako važna je samozaščita prebivalstva, saj ob sodobni vojni tehniki ne moremo več deliti ozemlja na fronto in zaledje, ko pa je zaledje dejansko še bolj ogroženo kot fronta. Zato je zelo važna organizacija civilne zaščite. Že sam naziv te organizacije nam pove, da ima nalogo zaščititi civilno prebivalstvo pred hudimi nesrečami, kamor šteje pač tudi vojna. Statut našega podjetja vsebuje poleg drugih predpisov tudi določbe o obrambi dežele, prebivalcev in gospodarstva pred hudimi nesrečami (potres, povodenj, požar, epidemija bolezni) in za slučaj vojne. Na podlagi teh določb, je vsak zaposlen, ki ni določen za kakšne druge, posebne dolžnosti, dolžan sodelovati pri obrambi. Tudi občine, republike in zveza imajo svoje predpise, po katerih je vsak prebivalec v starosti od 16. do 65. leta starosti dolžan sodelovati pri obrambi. Z osvajanjem takega načina obrambe pa je tudi vsak prebivalec zaščiten v slučaju, da ga prizadene huda elementarna nesreča ali vojna, katero lahko štejemo med največje nesreče. Ker so hude elementarne nesreče navadno krajevnega značaja", dočim bi bilo v slučaju vojne zajeto celotno območje, se moramo pripraviti predvsem na zaščito v vojni, da bi lahko organizirano zaščitili in reševali prebivalstvo, kakor tu- di materialne dobrine pred uničenjem. Prav to pa je naloga predvsem civilne zaščite. Enote civilne zaščite so organizirane tako, da se lahko zberejo v najkrajšem času, tako v občinskih centrih, kakor tudi v podjetjih in v vaseh. Usposobljene morajo biti tako, da znajo v raznih težkih situacijah najti možnost in sredstva za pomoč ranjencem, bodisi ob klasičnem ali radioaktivnem napadu. V Sloveniji je predvideno, naj bi imela organizirano ekipo za prvo pomoč in tehnično reševalno-gasilsko ekipo vsaka vas, ki ima 300 ali več prebivalcev. V stanovanjskih blokih z več kot 50 stanovalci morajo biti ekipe civilne zaščite po istem vzorcu kot po vaseh. Lahko se ustavljajo po blokih, posameznih vhodih ali pa več blokov skupaj, pač po potrebi, odvisno od števila prebivalcev in neposredne ogroženosti. Za organizacijo odgovarja hišni svet, za opremo pa stanovanjsko podjetje. V manjših delovnih organizacijah imajo predvsem enote za prvo pomoč, in pa tehnično reševalne gasilske enote. V našem podjetju pa imamo: — enoto za alarmiranje, obveščanje in zveze Ta enota ima nalogo, da na najhitrejši možni način zbere svoje člane, ki morajo alarmirati po danih navodilih, opozarjati na nevarnost, vzdrževati zvezo z ostalimi enotami v podjetju, med štabom civilne zaščite v podjetju in centrom na občini, skrbeti pač za to, da so vsi obveščeni o stanju in da vsakdo ve, kaj je v danem položaju njegova dolžnost. Štab civilne zaščite v podjetju ima pravico izdati nalog, da se lahko za potrebe te enote rekvirira naj bližnje vozilo, ki je za izvršitev nalog potrebno in usposobljeno. — gasilsko enoto ki ima nalogo, ukreniti vse potrebno za varnost pred požarom, pri požaru pa skušati rešiti čim-več, predvsem ljudi, pa tudi ostale materialne dobrine. Ta enota je sploh vedno prva na mestu, kadar zadene prebivalce kakršnakoli nesreča, tako povodenj, potres in drugo. Tudi pri napadih z radioaktivnimi snovmi so spet gasilci tisti, ki pomagajo pri razkuževanju, oskrbi z vodo in tako dalje. —• enota RBK (za radiološko, biološko, kemijsko zaščito) kontrolira radioaktivnost vsega kar nas obdaja, opozarja na nevarnost, pomaga pri obrambi pred okužen jem, oziroma vodi razkuževanje in daje prvo pomoč poškodovanim osebam. — inženirsko tehnično enoto, ki rešuje ljudi izpod ruševin, ki nastajajo ob potresih, povodnji ali ob bombnih napadih. V njenem sestavu morajo biti ljudje vseh poklicev, da lahko ob eventuelnih okvarah vodovodov, električne napeljave, porušenih mostov in slično, v najkrajšem času okvaro odstranijo ali vsaj preprečijo hujše posledice. Dalje podpira ali ruši poškodovane konstrukcije, zavaruje prostor, na katerem je neeksplodirana bomba ali drugo orožje, sodeluje pri gradnji zasilnih zaklonišč in pri drugih delih za zaščito in reševanje. — sanitetno enoto, ki mora sodelovati z vsemi ostalimi enotami povsod tam, kjer je potrebna nujna zdravstvena pomoč. Opremo za vse te enote mora podjetje nabaviti iz lastnih sredstev. Ta je zelo draga, poleg tega pa ščasoma izgubi na vrednosti, oziroma zastara in je treba nabavljati novo. Zato mora biti — razen nekaterih specialnih potrebščin — na razpolago vse orodje, ki je vsakodnevno v uporabi v sklopu zunanjega oddelka, električnih in ostalih delavnic. Prav tako tudi vse kemikalije, ki se uporabljajo v proizvodnji in bi se dale uporabiti kot razkuževalna sredstva. KM Pomanjkanje delavcev v Kranju? Koliko nesreč je že povzročil alkohol! Še vedno pa imamo posameznike v našem podjetju, ld ne upoštevajo stroge prepovedi nošenja alkoholnih pijač v podjetje. Pred kratkim smo odkrili delavca, ki je imel v premogu zakopani 2 steklenici konjaka (ena je bila že skoraj prazna). Primer bo obravnavala komisija za zaščito delovnih dolžnosti. Skupščina občine Kranj je v mesecu juniju anketirala kranjske delovne organizacije in sicer o položaju delovne sile, vzrokih fluk-tuacije, izobraževanju in štipendiranju ter potrebah po kadrih za prihodnje srednjeročne obdobje v občini. Na podlagi podatkov in odgovorov je bila sestavljena analiza srednjeročnih planov zaposlovanja gospodarskih organizacij v občini Kranj, katere cilj je bil — ugotoviti nekatere probleme, ki nastajajo pri planiranju, ki je po sedanjem stanju kadrov močno povezano s preteklo prakso na tem področju. Zaposleni v gospodarstvu in predvidevanja gospodarskih organizacij za povečanje zaposlenih Sedaj zaposlujejo gospodarske organizacije 21.267 delavcev, po napovedih pa se bo do leta 1975 povečalo število zaposlenih na 25.602 organizacije torej po zbranih podatkih predvidevajo, da bo do leta 1975 naraščalo število zaposlenih po 4,8 % poprečni stopnji. Zagotovitev teh potreb pa je močno vprašljiva, saj se lahko računa le 1 % prirasta aktivnega prebivalstva, tako da bi bili za 2 tretjini predvidenega povečanja odvisni od priselitve aktivnega prebivalstva. To dejstvo pa poraja vprašanje konkurenčnosti delovnih pogojev in višine osebnih dohodkov, kot tudi stanovanjskih razmer za dotok aktivnega prebivalstva iz drugih krajev, ker se obeta tudi v drugih središčih Slovenije podoben razvoj. Struktura zaposlenih naj bi se v letu 1975 bistveno spremenila predvsem v korist kvalificiranih delavcev in pa zaposlenih s srednjo, višjo in visoko šolo, medtem ko naj bi delež delavcev brez poklica padel skoraj za polovico. Po številu učencev, ki se izobražujejo v poklicnih šolah, bi kljub hitremu planiranemu porastu pokrili komaj 60 % potreb. Dijakom srednjih šol gospodarske organizacije podeljujejo štipendije, s čemer si bodo zagotovili okoli 50 % kadrov s srednjo izobrazbo. S štipendiranjem na višjih šolah se predvideva zagotovitev 45 odstotkov višjega kadra, na visokih šolah pa število podeljenih štipendij v poprečju pokriva predvidene potrebe. Industrijska planiranja v poprečju 4,2 % letno stopnjo rasti zaposlenosti, kjer izstopa predvsem Sava (41,9 %), Iskra 21,2 %), Planika (20 %), medtem ko naše podjetje do leta 1975 načrtuje znižanje zaposlenih za 345 delavcev ali 12,3%. Izobraževanje, štipendiranje in uvajanje kadrov Povezanost med načrtovanjem kadrov in med prakso podjetij za zagotavljanje kadrov se kaže v odnosu do izobraževanja v poklicnih šolah, štipendiranjem na srednjih, višjih in visokih šolah ter v uvajanju delavcev po končanem šolanju na delovnem mestu in v načinu razporejanja pripravnikov na delovna mesta. videva povečanje kvalificiranega kadra v gospodarskih organizacijah za 2.775 delavcev, v poklicnih šolah pa se bo izobrazilo tega kadra od 1.500—1.600. Primanjkljaj 1.100—1.200 delavcev, kateremu moramo prišteti še naravni izpad (cca 468 letno) pa kaže na velik problem, kako zagotoviti to delovno silo. Ena možnost je dodatno izobraževanje delavcev brez poklica, nekaj pa lahko računamo tudi na pritekanje kvalificiranih delavcev, ki so se izučili v zasebnem sektorju. Vsekakor pa bo potrebno proučiti potrebe po kvalificiranih delavcih in si pravočasno zagotoviti pogoje za priliv, posebno to velja za industrijo. Pregled za celotno gospodarstvo o zagotavljanju kadrov s štipendiranjem (predvsem na srednjih in višjih šolah) kaže, da se tudi na tem področju politika podjetij ne prilagaja novim razmeram. Industrija je nap ram ostalim panogam gospodarstva v številu podeljenih štipendij na prvem mestu in tudi za prihodnje obdobje prenaša in povečuje pri štipendiranju skrb za te vrste kadra. Vse bolj pomembno pa postaja izobraževanje zaposlenih na delovnem mestu z izrednim študira-njem. Podjetja vzpodbujajo zapo- slene za ta način izobraževanja z odobravanjem izrednih dopustov, skrajšanim delovnim časom, plačevanjem šolnine itd. Pripravništvo je bilo uvedeno s posebnim predpisom, vendar je skrb za uvajanje pripravnikov na splošno bolj slabo organizirana. Fluktuacija delavcev v gospodarstvu je zelo velika, predvsem se v zadnjih treh letih beleži največ odhodov kvalificiranih delavcev (15,9 %) in pa delavcev z višjo šolo (10,7 %), manj pa pri drugih skupinah. Posebno v gospodarskih organizacijah je število odhodov porazno, kar negativno vpliva na delovno storilnost. Vzrokov za tako veliko stopnjo nestalnosti je več in sicer podjetja navajajo: razliko v osebnem dohodku za enako delo v posameznih gospodarskih organizacijah, nerešena stanovanjska vprašanja, troizmensko delo ipd. Finančni razvoj gospodarskih organizacij 1971—1975 in predvidena vlaganja v gospodarske zmogljivosti in v družbeni standard Povezano z dinamiko razvoja zaposlovanja, predvideni spremenjeni izobrazbeni strukturi, pa se poraja tudi vprašanje finančnega razvoja podjetij in možnosti za dvig osebnega in družbenega standarda zaposlenih. Po predvidevanjih se bo celotni dohodek gospodarskih organizacij povečal v obdobju do 1975. leta letno po 12,6 % stopnji, dohodek po 12,4 % stopnji, sredstva za OD po 9,7 % stopnji in sredstva za sklade po 18,8 % stopnji. Rast osebnega dohodka na zaposlenega s predvidenim povečanim številom bi bila zagotovljena letno povprečno za 4,7 %. Podatki prepričljivo kažejo, da plani zaposlovanja niso vsklajeni s plani razvoja dohodka in s plani investicijskih vlaganj v osnovna sredstva gospodarstva oziroma da je za predviden finančni razvoj planirana stopnja rasti zaposlovanja previsoka. Tudi investicije v družbeni standard s planom zaposlovanja niso vsklajene, predvsem za stanovanjsko gradnjo, ki je že sedaj problematična. Poskrbimo za red in čistočo okolice podjetja Prav nič lep ni pogled na podjetje, če se sprehodiš ob industrijskem tiru v obratu I. Kljub temu, da imamo določene prostore za odlaganje odpadnega materiala in smeti, reda ne znamo vzdrževati. Te dni so zunanji delavci začeli čistiti okolico podjetja tudi na zahodni strani. Res dosti dela bo potrebno, da bo vse počiščeno. O tem smo povprašali tov. Nandeta Hafnerja, ki nam je povedal naslednje: »V našem podjetju zares ne znamo vzdrževati reda in čistoče. Že letos aprila smo počistili okolico podjetja ob Savi, pa je bil kmalu nato spet nered. Nobena akcija ne bo pomagala, če se res vsi ne bomo držali reda. Iz obratov enostavno pripeljejo odpadke, razen material in smeti iz stavbe, nato pa jih odložijo kamorkoli, samo na določena mesta ne. Jasno je, da na tak način nikoli ne bomo imeli reda. Okolica skladi- šča gotovega blaga je vsak dan taka, da smo morali odrediti kar enega delavca, ki preko vsega dne pometa in čisti na tem prostoru. Obratovodstva in ostali nadrejeni bi morali polagati več pozornosti glede okolice obratov, saj so tudi za to zadolženi. Vzdrževalno energetski obrat nima zunanjih delavcev samo za to, da bi odstranjevali odpadke in skrbeli za red in lep izgled podjetja. S sedanjo akcijo čiščenja smo začeli pri kolesarnici, pred delavsko restavracijo, skladiščem gotovega blaga in splošnim skladiščem. To bomo nadaljevali mimo vseh obratov tja do predilnice, skladišča bombaža in garaž, že vnaprej pa sem prepričan, da bo na spodnjem koncu spet nečistoča, še preden bomo akcijo zaključili, če bomo hoteli imeti red v in izven prostora podjetja, bi bilo verjetno edino učinkovito kaznovanje tistih, ki ta nered povzročajo. Nič kaj lep pogled, mogoče bo moral sneg pokriti ves nered, če ne bomo pohiteli s čiščenjem! lame, katerega prekladamo sem in tja, ker nam je pač napoti. Za hotel se je že zanimal kupec, ki bi ga rad uporabil z majhno predelavo namesto cisterne. Cena za ta odpadni kotel pa je bila tako visoka, da se je kupec premislil. Kakšna usoda čaka sedaj omenjeni kotel? Verjetno ga bomo še večkrat prekladali, ko se bomo tega končno naveličali, ga bomo morali razrezati in odpeljati na odpad. S tem bodo nastali stroški in tu lahko postavim vprašanje, kaj bi bilo bolje ?Mislim, da odgovor ni težak. Primer kotla ni edini, tudi pri nekaterem drugem odpadnem materialu je podobna situacija. Prav bi bilo, da bi tudi pri odprodaji odpadnega materiala malo spremenili politiko oziroma cene.« Na situacijo, kakršno nam je opisal tovariš Hafner, res ne moremo biti brezbrižni. Za red in čistočo okoli podjetja bi morali skrbeti prav vsi. Kako malo truda je potrebno, pa bi bila naša okolica podjetja dosti lepša. Ali res ne znamo biti drugačni? R. S. Zakaj se pritožujejo čistilke v plemenitilniči? V plemenitilnici I imajo delavci možnost, da se po končanem delu okopljejo v kopalnicah, ki so opremljene s tuši. Tudi za brisače jim ni treba skrbeti, saj le-te lahko dobijo pri čistilki, katera jih po uporabi odda v pranje. Do sem je vse lepo in prav. Čistilke se namreč pritožujejo, da se malo delavcev drži reda v kopalnicah in da se jih bolj malo poslužuje omenjenih brisač. Določeni kopalci si enostavno delajo brisače sami tako, da trgajo kose blaga, ki se nahaja v proizvodnji. Tako se nabere ob sobotah, ko se delavci največ kopajo, kar cele kupe različnih kosov blaga. Čistilke trdijo, da je včasih tudi približno do 100 kosov, dolgih od 50 cm pa vse do 3 m ali pa še več. Tu vsekakor ni potreben noben komentar več. Zadeva je potrebna ostrega ukrepanja!!! M. K. Omenil bi tudi tisti nered, katerega so pustili za seboj delavci podjetja Projekt, ki so v letošnjem letu izvajali gradbena dela na prizidku plemenitilnice. Na gradbišču je ostalo razno železje in plohi, Takih skritih prostorov, katere prerašča grmovje, pri nas ne manjka! Odpadni kotel, le kaj te čaka? Mogoče to stojalo kdo uporablja za sončenje? kar je sedaj prepuščeno vremenu. Pripomnil bi rad tudi to, da bi lahko mnogo več odpadnega materiala odprodali delavcem, ki bi ga z veseljem odkupili, če ne bi bila cena tako visoka. Za primer bi navedel odpadni kotel iz top- Vi vprašujete, mi odgovarjamo V: V podjetju sem zaposlen v predilnici na delovnem mestu »delavec na trgalnem stroju 11 let. 4 leta prej pa sem delal v drugem podjetju. Koliko dni letnega dopusta mi pripada? O: Po 74. členu Pravilnika o delovnih razmerjih vam po skupni delovni dobi pripada 16 obratovalnih dni dopusta, po delovni dobi v podjetju pa 3 dni. Ker delate na delovnem mestu, ki je zdravju škodljivo oz. zahteva fizičen napor, vam pripada še 1 dan dopusta. Skupno vam torej v letošnjem letu pripada 20 obratovalnih dni letnega dopusta. V: 15. maja sem dopolnil 18 let starosti. Zanima me, če mi za letošnje leto še pripada dopust kot mladoletnemu delavcu? O: Mladoletni delavci pod 18 let starosti imajo pravico poleg rednih meril za odmero dopusta iz 74. člena Pravilnika o delovnih razmerjih še dodatno 6 obratovalnih dni dopusta. V 75, členu istega pravilnika pa obstoja določilo, da se starost mladoletnih delavcev vzame na dan 30. 6. tekočega leta. Ker ste 15. maja dopolnili 18 let, nimate torej pravice do dodatnega dopusta. . V: V kratkem se bom vrnila s porodniškega dopusta in začela delati po 4 ure. Zanima me, če imam pravico do odmora med delovnim časom? O: Ker delate s skrajšanim delovnim časom, nimate pravice do odmora med delovnim časom. Polurni odmor pripada le delavcem, ki delajo poln delovni čas 8 ur, kar določa 65. člen Pravilnika o delovnih razmerjih. V: Po zakonu o delovnih razmerjih mora imeti delavec najmanj 14 in največ 30 dni dopusta. Zakaj je v našem podjetju najnižje število 12 dni dopusta in največ 26? O: Vaše vprašanje pojasnjuje v celoti 73. člen Pravilnika o delov- lavec prebil na delu, se letni donili razmerjih, ki se glasi: »Letni pust odmerja po obratovalnih dopust delavca traja po zakon- dneh tako, da se šest delovnih dni skih določilih najmanj štirinajst preračuna v 5 obratovalnih dni. in največ trideset delovnih dni. Delavci imajo glede na to pravico Ker se proste sobote po zakonskih do letnega dopusta najmanj 12 in določilih štejejo, kot da jih je de- največ 26 dni. TELEFON GOVORI IN PIŠE Na Japonskem so iznašli telefon, ki prenaša tako govorjeno, kot pisano besedo. Ta iznajdba bo še posebno dobrodošla poslovnim možem, ki bodo ceno za ponujeno blago ne le slišali, ampak tudi videli zapisano, tako da ne bo moglo prihajati do nesporazumov. Telefon sprejema pisana in ustna sta je v tajfunu »Rose«, ki je divjal nad Hongkongom, našlo smrt v strahotnem divjanju narave 125 ljudi. Japonsko je spet zajel tajfun, ki je terjal po podatkih najmanj 34 človeških žrtev. ZAKAJ SO TINTNI SVINČNIKI NEVARNI? Nekateri še dandanes uporablja- poročila istočasno, pri tem pa j0 tako imenovane tintne svinčni- uporablja različne valovne dolžine: dolžina 0,3 do 1,5 megaherza je za prenos pisave. Pri poskusih so dosegli 91-odstotno jasnost tako glasu kot pisanega sporočila. LETOŠNJI HUDI VIHARJI Letos je divjalo že nekaj velikih neurij, ki so terjala tudi človeške ke, ker so praktični. A marsikdo se ne zaveda, da je treba s temi svinčniki pravilno ravnati. Človek ima navado, da zdaj pa zdaj vtakne svinčnik v usta in ga grizlja. Navaden svinčnik grizljati ni nevarno, pač pa neolikano. Tintni svinčnik pa škoduje našemu zdravju. Vsebuje mentilvijoličasto barvo, anilinsko barvo, ki je hud ce- žrtve. V Mozambiku je umrlo ko- jstmp jn povzroča vnetje in nec januarja 24 ljudi. Med silovitim neurjem v indijski državi Uta Pradeš je umrlo 17. maja 20 ljudi. V Hongkongu in Macau je terjal tajfun Freda eno smrtno žrtev (18. junija). Orkan Oliva nad Japonsko je 6. avgusta zahteval 60 človeških življenj. Tudi 17. avgu- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Za dobro voljo PRVI STADIJ — Imaš mogoče cigareto? —• Da. Toda, mar nisi prenehal kaditi? — Sem. Vendar sem zdaj šele v prvem štadiju: prenehal sem jih kupovati. V TRGOVINI — Ta puloverček je res ljubek. Škoda le, da ni lepe barve. — Kar mirne duše ga kupite. Že ob prvem pranju bo čisto ob barvo. RADOVEDNI OCE Oče šestnajletni hčerki, ki ima navado ure dolgo klepetati po telefonu: — Ne morem verjeti, govorila si vsega 15 minut. Je bil morda kak nov fant? — Noben nov fant. Samo napačna zveza. uničuje tkivo. Ce se s takim svinčnikom zbodemo v prst, nastane vnetje in zastruplja še roko. še bolj nevarno je, če si zastrupimo jezik, ki močno oteče in se moramo zdraviti v bolnišnici. ZAKAJ VODA RAZTOPI UMAZANIJO? Voda lahko sprejme in odplakne prah in navadno umazanijo, a tudi s kože odstrani umazanijo, če je v vodi raztopljiva. Pri umivanju našega telesa je voda posebno učinkovita, ker lahko prodre med vrhnje luske naše kože. Pri tem razrahlja roževinaste kožne celice, ki jih nato zlahka ostrgamo s kože. Hkrati se odstrani umazanija z vrhnje kožne plasti, čeprav ni raztopljiva v vodi. Topla voda je seveda učinkovitejša od mrzle. Bolj hitro prodre v kožo in jo naglo razmehča. Ce se po topli vodi odrgnemo z brisačo, prav dobro vidimo, kako so se odluščile zgornje plasti kože. Pletena obleka za deklico od 5-6 let Material: ca. 500 g srednje debele volne, igle št. 3 in pomožne igle št. 2 Vi. Vzorček: Pletene kite po 12 pentelj. Kite križamo v vsaki 6. vrsti. Zadnji del: Nasnujemo 148 pentelj. Spletemo spodnji rob, na obeh straneh sa- me desne, tako da dobimo rob z desnimi in levimi vrstami: 1 vrsta leva, 1 vrsta desna, 3—5 vrst. Nato pričnemo z vzorcem. Razdelimo pentlje na leve in desne. Med kitami, ki imajo 12 desnih pentelj, bo 25 levih pentelj. Če pa hočemo tanjše kite, vzamemo manj desnih pentelj npr. 10 ali 8, v korist levih pentelj. Snemamo pri vsaki 12. vrsti pri vsaki kiti po 1 pentljo z leve in desne strani. V pasu nam ostane 96 pentelj. Nato pletemo ravno 13 cm do rokavnega izreza. Obojestransko snemanje za rokav: v vsaki drugi vrsti 1X3 pen- tlje, 2X2 pentlji, 3X1 pentljo, tako da ostane 76 pentelj. Po 11 cm ravnega pletenja snemamo za raglan rokav, poševno obojestransko: v vsaki 2. vrsti 3 X po 4 pentlje. Ostanek 32 pentelj pletemo ravno še 10 vrst. Pletenje snamemo na pomožno iglo in pustimo z» ovratnik. Srednji del: Pletemo isto kot zadnjega, le da oblikujemo ovratni izrez. Po 10 cm pletenja od rokavnega izreza prenesemo srednjih 16 pentelj na pomožno iglo in pustimo; vsako stran ločeno snemamo: v vsaki drugi vrsti 2X2 pentlji in 4 X 1 pentljo. Ob 5. vrsti od vratnega izreza snemamo rame kot pri zadnjem delu. Rokav: Nasnujemo 39 pentelj in pletemo patent 1 leva in 1 desna, približno 18 vrst. Potem dodamo pri vsaki 5. pentlji po 1 pentljo, da se rokav razširi, tako dobimo 46 pentelj. Pentlje nato razdelimo: 17 pentelj pletemo levo in 12 desno za kito in zopet 17 levo. Rokav ima namreč samo 1 kito po sredini, lahko pa pletemo isto gostoto kot jih ima prsni del. Rokavu dodajamo 3 X v vsaki 8. vrsti po 1 pentljo, 9 X v vsaki 6. vrsti po 1 pentljo, da dobimo 70 pentelj, preden pričnemo s snemanjem. Rokavno obliko snemamo takole: Na obeh straneh v vsaki drugi vrsti 2X3 pentlje, 3 X po 2 pentlji, 2 X po 1 pentljo, 3X2 pentlji, 2X3 pentlje. Ostanek 18 pentelj pletemo ravno 8 cm in posnamemo. Izdelava: Dele oblikujemo in pripnemo na likalno mizo, navlažimo in pustimo, da se posušijo. Ne likamo. Nato jih sešijemo in nasnujemo za ovratnik skupno s pentljami iz pomožnih igel 94 pentelj. Ovratnik pletemo 1 leva, 1 desna in sicer 7 cm. Pletenje rahlo posnamemo, upognemo na notranjo stran in zašijemo. MaK Skleroza ožilja Ljudje srednjih let in starejši živijo v neprestanem strahu pred rakom. Rak, res, iz dneva v dan pobija svoje žrtve. Toda mnogo pogostejši vzrok smrti je skleroza ali poapnenje ožilja. To je bolezen, ki se sicer ne more ozdraviti, lahko pa se njen tok ublaži, manj z zdravili, bolj pa s spremenjenim načinom življenja. Kaj je pravzaprav skleroza? Enostavno povedano je skleroza nalaganje apna na notranjih stenah krvnega ožilja, npr. tako, kakor se v loncu naloži apno iz vode. Ako poapnenje napreduje, lahko nastopi srčna ali možganska kap, včasih tudi odmiranje nekaterih udov. Redki so ljudje, ki se bojijo tega, morda zato, ker to nastopa neopazno, ne povzroča posebnih težav in ker umiranje ni tako tragično kakor pri raku. Krvne žile našega telesa so dolge več kilometrov. Dokler smo mladi, so arterije mišičaste in elastične. Po 35. letu življenja pa se javlja v steni ožilja tu in tam kaka okvara, pa telo poskuša to okvaro popraviti na ta način, da na to mesto naloži apno. Tako se začne skleroza. Skleroza ima različen tok in se lahko pojavi na raznih delih telesa. Lahko poapnenijo velike arterije, pa se to ne občuti, lahko poapnenijo povsem majhne žile, pa izzovejo zelo neugodne težave. Če poapnijo npr. srčne koronarne žile, lahko povzročijo pojave tako-zvane angine pektoris ali srčne krče. Če sklerozirajo žile v možganih, se začne pojavljati pozabljivost, vrtoglavice, včasih popušča vid in sluh. Skleroza črevesnih arterij izzove napetost, skleroza arterij nog pa krče in rane. Ko poapnenje napreduje je nevarno tudi zato, ker se v poapne-lih žilah tvorijo krvni strdki ali trombusi. Ti strdki lahko ostanejo na steni ožilja, lahko pa jih tok krvi odnese po žilah v srce, pljuča, možgane. Če ob tej priliki za- mašijo kako življenjsko važno arterijo, lahko nastopi trenutna smrt. V drugem primeru lahko odmre del organa, ki ga ta žila hrani. Ali lahko preprečimo pojav skleroze ožilja? Tudi pri današnjem znanju medicinske vede, na žalost ne. Toda njen tok lahko ublažimo, napravimo znatno počasnejšega. V nekaj stavkih bi bili glavni nasveti: Ogibajte se preveč mastne hrane! Pijte in kadite zmerno in ne pijte več, kot je telesu potrebno! Posebno se priporoča sveža hrana v obliki sadja in solat! Skrbite za redno prebavo! Ne zanemarjajte gibanja! V mladih dneh se bavite s športom, v srednjih letih z gimnastiko in v starosti z rednimi sprehodi! Če se boste držali teh enostavnih in lahko izvedljivih nasvetov, se ni treba bati skleroze, niti v pozni starosti; in če bo tudi prišla, ne bo v težki obliki. dr. M. C. V septembru je bilo pregledanih nekaj garderobnih omaric v pleme-nitilnici I. Pisana zbirka predmetov, ki se je nahajala v eni izmed pregledanih omaric, katero smo tudi fotografirali, nam dovolj zgovorno pove, da bo tudi v garderobah potreben red. Kos tekača, posoda za olje, steklenica za mleko (stara 2 leti), razne krpe, pa umazane nogavice itd., vse to se nahaja po omaricah, samo tisto ne, kar sodi noter. Ali smo res taki malomarneži? Zahvale Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi mojega moža MARJANA DRINOVEC se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem druge izmene tkalnice Riitti obrata I za zbrano denarno pomoč, cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča Jožica Drinovec Vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice I se naj lepše zahvaljujem za prelepo darilo, katerega so mi poklonili ob odhodu v pokoj. Tudi vnaprej jim želim obilo uspehov pri delu in medsebojnega razumevanja. Angela Škapin Vsem sodelavcem iz predilnice I — izmeni A in C se prisrčno zahvaljujem za darilo ob moji upokojitvi in jim želim še veliko delovnih uspehov. Rozalija Bitenc Sodelavcem vzdrževalno energetskih obratov se lepo zahvaljujem za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Lojze Avman Izvršnemu odboru sindikata predilnice I in obratovod-stvu se najlepše zahvaljujem za lepo spominsko darilo ob moji upokojitvi in jim želim še vnaprej veliko delovnih uspehov. . Ivan Mlinar Za dobro voljo PRIDNA ŽENA — Moja žena je tako redna in delavna, da je ne morem več prenašati. — Toda človek, saj to je sijajno, če je žena pridna! — Prav, toda zamisli si, če ponoči vstanem, da popijem čašo vode, najdem posteljo, ko se vrnem že postlano ... MNENJE — Kako si zadovoljen z novim delom? — Prav nič, hočejo, da bi delal za dva. Na srečo smo štirje. POSLEDNJA ŽELJA Notar je vprašal umirajočega: — Zakaj neki hočete biti pokopani ravno v morju? — Ker se je tašča zaklela, da bo plesala na mojem grobu ... SREČA Janezek je prinesel slabo spričevalo in oče ga je nadrl: — Ničvredni sin! Mar te ni prav nič sram? Samo poglej Tončka, kako je priden, inteligenten, pravi ponos svojih staršev. Jaz bi bil presrečen, če bi bil njegov oče! — To bi bil revež! je odgovoril sin. Pred tednom dni je Tončkovega očeta povozil avto in so mu morali odrezati obe nogi! Sodeluj v Tekstilcu tudi ti ! Družina v boju proti diabetesu (Nadaljevanje in konec) ku, da razume svoj problem in si maslom. Pogoltne jim z eno do pridobi potrebno samostojnost, dvema skodelicama čokolade, ne Dr Albert Mégevand, profesor pe- da bi se pri tem kaj več oziral na diatrije na medicinski fakulteti v svoj diabetes ali pa na obseg svo-Ženevi, je mnenja, da je za mlade jega pasu. »Scott je zelo aktiven diabetike samostojnost skoraj ne- otrok in potrebuje veliko kalorij,« ka fiziološka potreba in cilj, za pripominja njegov oče. »Debbie pa katerim mora težiti prizadeta dru- je mirnega značaja; za zajtrk ji Žina. zadostuje krožniček ovsenih ko- To stališče zavzema tudi mno- saiičev 'in skodelica kave.« Četu-go zdravnikov različnih dežel. Za- Je diabetes, za katerim boleha konca Parry sta bila znatno opo- mala ^ deklica, lažje oblike kakor gumi jena in nadaljevala stas svo- Pri njenem bratu, pa morata oba jim prizadevanjem, da bi njunim otroka imeti redilno opoldansko otrokom v danih okolnostih mo- kosilo, kn vsebuje meso, krompir, goče živeti kar se da normalno zelenjavo in to celo poleti. »Ko življenje. Kar se pa tiče prehra- smo žive]i y ZDA,« pripoveduje g. ne, nikakor ni potrebno, da bi se Parry, »se je tamkajšnjim ljudem Deborah in Scott držala kdo ve zdelo čudno, da pri nas opoldne kako natančne in stroge diete. Ct--a družina sede za mizo k izdat-Praktično jima je dovoljeno, da pemu kosilu. V tej deželi namreč jesta vse, kar imata rada. Izogiba- je^° obroke neredno in kadar se ti se morata edinole jedi, ki so kao spomni. Toda nam je ta na-prebogate maščob. Za normalen čin ravnanja všeč in se zelo do-zajtrk pojé Scott, ki je sedaj mo- bro sklada^ s švicarskimi navada-čan majhen deček devetih let kup Za večerjo pa sestoji Scottov toplih rogljičkov, namazanih z jedilnik pogostoma iz zrezkov, ribe ali špagetov s slanino; tudi želvina juha je zelo cenjena. Debbie pa se zadovolji z jajoi na slanini oba otroka pa smeta pojesti pa dva velika kosa kruha. Razen tega pojé Scott vmes še dve malici (katerih Deborah ne potrebuje), eno ob 10,30 dopoldne in drugo ob 20. uri, neposredno pred spanjem. Takšen je osnovni način prehrane dveh malih diabetikov, ki je dovolj gibek, da jim ne daje občutka, da bi bili nepretrgoma pod nadzorstvom ali da bi jim odtegovali najiljubša jedila. »Od časa do časa nam prinese neki prijatelj iz ZDA katera izmed tistih živil, ki so tam namenjena diabetikom,« pravi g. Parry, »tako npr. kekse, nasploh nimajo posebno radi sladkarij.« Res je sicer, da Scott, ko ,ob sobotah zjutraj dobi svojo žep, nino, včasih ob priliki s prijatelji skoči v špecerijo na vogalu in si tam kupi žvečilni gumi, toda starši ob tem kratko malo zamižijo. »Spočetka nam je povzročalo skrbi vprašanje insulinskih injekcij,« razlaga g. Parry. »Vsak dan je 'treba vbrizgati po eno in tudi urin mora biti vsak dan preiskan, tako zaradi količine sladkorja kakor tudi zaradi morebitne prisot- Obiskali in obdarili smo mamico, ki je pred kratkim rodila trojčke Včasih bi bilo to hotenje težko uresničiti. Pred odkritjem insulina je bilo edino učinkovito zdravljenje diabetesa v železni disciplini, ki je strogo omejevala način prehrane. Še posebno nekega nesrečnega dečka, kako je zaradi hude lakote začel jesti zrnje, ki je bilo v kletki njegovega ljubljenega kanarčka. Navajajo celo starši, ki so gotovo imeli dober namen, da so zapirali svoje otroke, da bi jih laže podvrgli predpisom, potrebnim za njih zdravljenje in daljše življenje. Dandanes pa na srečo ni več 'tako, četudi mora biti dan diabetika, skrbno urejen. Znamenit specialist je rekel: »Najbolj važno za otroka je ponašanje njegovih staršev, zdravnikov, bolničark, prijateljev in učitelja. Okolje ne sme biti strogo niti ga ne sme preveč razvajati; nasprotno, pomagati morajo mlademu diabeti- nosti kislin. Svetovali so nam, naj otrokom samim prepustimo odgovornost za njihove injekcije in teste. Začeli smo ako in uspelo nam je v celoti. Analiza urina obstoji preprosto v tem, da ugotovimo spremembo v barvi specialno prepariranega papirja; kar se pa tiče injekcij, ki jo Deborah vbrizga večinoma sama in jo nato da še bratu. Mislim, da to veliko pripomore k temu, da otroci dobijo občutek, da sami kontrolirajo bolezen, čeprav Scott včasih zahteva, naj mu dam injekcijo jaz.« Njuna potreba po rednih injekcijah pa sama po sebi ne pomeni kake ovire za druge dejavnosti. Možno je brez posebnih ovir tudi dolgo potovanje z avtomobilom ali z avionom in res sta oba otroka večkrat preletela atlantik z avionom. Toda ker je praviloma treba dajati 'injekcije redno vsakih 24 ur, povzročajo težave le razlike v urniku teh potovanj. »Spočetka«, pravi ga Parry, »sem prehitevala ali zastajala z injekcijami vsak dn za eno uro, dokler nismo ujeli časovnerazlike med Evropo in ZDA. Toda na našem zadnjem potovanju novembra 1968 se nisem ozirala a razlike v umiku in vse je potekalo v najlepšem redu.« Razen tega so pa še vsekakor druga občutljiva tveganja, na katera je treba opozoriti mladega diabetika. Vzemimo na primer, da se Scott iz šole grede pretepa s sošolcem ali pa se udeleži nepred-vidne nogometne igre s svojim: prijatelji. Tedaj se nenadoma zgodi, da potrebuje organizem večje množine energije in da pride njegova kri ob vse rezerve sladkorja. Če bi bila njegova presnova normalna, bi njegovo telo izrabljene rezerve nadomestilo z naravnimi procesi, toda prisotnost injicirane-ga insulina pomeni, da se nadaljuje proces izgorevanja sladkorja brez kakega posredovanja običaj nih kontrolnih mehanizmov. Lahko se zgodi, da se rezerve sladkorja, ki so potrebne možganom in črevesju, izrabijo in da nastopi koma. Da bi se obvarovala te nevarnosti, imata Scott in Deborah s seboj vedno košček sladkor-rja, da ga použijeta, če bi bilo potrebno, in tako izravnata položaj. Nasmejana mamica Slavka Gantar V šoli ravnajo s Scottom in Deborah tako kakor z drugimi otroki njunih let in ju ničposebej ne razvajajo. Deborah je sedaj deklica 12 let, živahnih oči, v popolnem razvoju dn zanima se za mnogo stvari. Razen občasnih odsotnosti zaradi njenega zdravstvenega stanja dela z veliko vztrajnostjo in doseza dobre šolske uspehe. Njena učiteljica včasih opazi pri delu določene nepravilnosti, ki pa nimajo ničesar nenormalnega na sebi, če upoštevamo okoliščine »Slabosti so de prehodnega pomena in Deborah se takoj spet znajde«, pravi ona. »Inteligentna je in dobro napreduje.« Prosti čas pa Scott in Deborah dobro izkoristita. Scott je že do jutra stalno zaposlen: igra nogomet, kotalka, rad teče s prijatelji po bližnjih gozdovih. Včasih pa gresta s sestro in malimi prijatelji plavat, kar pomeni celo uro nepretrgane igre v vodi, plavanja škropljenja in premetavanja, kar dokazuje njuno življenjsko radost. Ko se vrne domov, vzame Scott knjigo, se igra s svinčenimi vojaki ali pa mimo gleda televizijo. Deborah pa ljubi »pop« glasbo. Kadar je doma, venomer zvoni telefon in njene prijateljice nepretrgoma organizirajo sestanke za poslušanje plošč. Od časa do časa pa se vendarle dobra volja umakne tudi kujanju, če pride do kakšnega dogodka, ki Deboro loči od njenih prijateljic. »Zelo slabe volje je,« razlaga gospa Parry, »če se na primer ne more udeležiti tridnevne šolske ekskurzije ali pa kakšnega drugega dogodka, ki-kake druge prireditve take vrste. Toda to je bolj izjema kakor pravilo.« Dejstvo je, da kaže Deborah presenetljivo razumsko zrelost za otroka teh let v takem položaju, kjer ji pa dejansko nikoli ni odpovedala pomoč in podpora družine. Uspelo ji je celo, da .si je pridobila številne nove prijatelje s posredovanjem nekega časopisa za mlade diabetike.« Ko sem pisala časopisu, da bi si rada s kom dopisovala«, je rekla ponosno, »sem prejela stotino odgovorov«. Zdaj Deborah nepretrgoma vzdržuje korespondenco z malimi In dijci in Amerikanci, s katerimi deli skupne izkušnje, saj jih konec koncev druži ista nevarnost. čeprav že malce pozno, naj tudi ostale člane kolektiva obvestimo, da smo v kranjski porodnišnici obiskali in obdarili v imenu našega kolektiva srečno mamico Slavko Gantar, ki je 17. avgusta rodila trojčke. Predstavniki kolektiva smo jo v petek, 27. avgusta po hudem deževnem nalivu obiskali v porodnišnici. »Delegacija« se je na ta obisk kar mrzlično pripravljala, saj ne greš kar vsak dan v porodnišnico, tost, ko smo stali pred Slavko Gantar in ji čestitali ob tem dogodku. Bila je presenečena in srečna hkrati. Povedala je, da se je sedaj že vživela v tako številno družino in da se ne boji dela, ki jo čaka doma, saj ji bodo vsi člani družine pomagali. Povedala nam je tudi, da so jo obiskali skoraj že vsi predstavniki kranjskih tovarn in ji prinesli darila in čestitke. Sestra Milena Skubic je ob tem pripomnila, da bo moral mož Ob obisku so vse tri štručke spale še manj pa ne vidiš mamico s trojčki, ki pa ima doma že tri leta in pol stara dvojčka in 6-letnega Tomaža. Za darilo smo ji izbrali dve bali barvaste flanele v roza in modri barvi z drobnim vzorcem; temu pa smo dodali še lep šopek. V nas je vladala kar neka nape- pripeijati kar precej velik avto, če bo hotel odpeljati vsa darila domov. Po prijetnem kramljanju smo se poslovili od mamice Slavke Gantar in ji zaželeli še enkrat veliko sreče in zdravja njej in družinici. A. Rupnik 3. NAGRADNI TEST Tokrat s področja varstva pri delu Vse kaže, da smo z uvedbo nagradnih testov že zapolnili praznino, ko smo prenehali objavljati križanke. Vse več pravilnih rešitev prihaja v uredništvo. Danes smo za spremembo izbrali temo iz področja varstva pri delu, kateri članom kolektiva prav gotovo ne bo pretežek. Kot običajno pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore, od katerih je eden pravilni. Odgovore, za katere menite, da so pravilni, obkrožite in tako izpolnjen test oddajte v uredniške skrinjice, najkasneje do 15. oktobra. O rezultatih žrebanja vas bomo obvestili v naslednji številki glasila. 1. Zdravstveni pregledi pred sprejemom na delo so obvezni za: a) delavce, ki se štejejo za mladoletne b) vse novosprejete delavce c) samo za delavce, ki bodo delali na zdravju škodljivih delovnih mestih 2. Delavec v vinjenem stanju: a) lahko opravlja svoje delo, mora pa biti pod nadzorstvom b) lahko opravlja manj nevarno delo c) ne sme opravljati dela 3. Mladoletni delavci so osebe: a) vsi, ki hodijo v šolo b) vse zaposlene osebe do 18 let starosti c) ki se uvajajo oz. priučujejo delu 4. Delavec mora predpostavljenega seznaniti s pomanjkljivostmi na delovnem mestu: a) naslednji dan b) takoj ko to opazi c) ob remontu 5. Kje smemo skladiščiti lahko vnetljive tekočine: a) v posebnih za to prirejenih skladiščih b) na delovnem mestu c) v garderobi 6. Na kateri strani je dovoljeno čistiti valje na delovnih strojih: a) na vstopni strani b) na izstopni strani c) na obeh straneh 7. Prah na splošno povzroča predvsem: a) revmatična obolenja b) bolezni dihalnih organov c) poškodbe slušnih organov 8. Kdo je dolžan nadzorovati odgovorne osebe pri izvajanju varstva pri delu: a) delavski svet podjetja b) odbor za varstvo pri delu c) neposredno predpostavljeni 9. Kako gasimo električ. naprave: a) z vodo b) gasilskim aparatom CO2 c) ne gasimo 10. Kaj je treba storiti, če se delovni stroji ustavijo zaradi prekinitve električnega toka: a) izkoristiti čas in očistiti stroj b) stroj izključiti c) stroj pustiti vključen