C o Ißt Gorenjski časnik od leta 1947 ^ nj PeVI PPIDHODNIK TEDNIK C09tH\tC LfTA (QOO PETEK, 1. DECEMBRA 2006 Leto LIX, §t. 06, cena 290 SIT, 19 HRK, 1,21 EUR Odgovorna uredmica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih jn ob petkih naklada: 22.000 IZVODOV www.goren1sklglas.:ši nd seji Ustanovno sejo občinskega sveta Škofja Loka so že pri prvi točki prekini L Danica Zavrl Žlebir več voliščih v občini škofja Kot smo neuradno izvedeli, ..............................................................................Loka (Sv. Lenart, Godešič, je tudi komisija za ugotovi- Skofla Loka • Tik pred začet- Gosteče, Gabrk, JoSko gleda- tev mandatov zavrnila Kraj- kom seje je kandidat za žu- lišče), ki so jih zaznali zaup- nikove pritožbe, on sam pa pana DuŠan Krajnik vložil niki, o nesklepčnosti volilnih je po seji deial, da namerava pritožbo z zajetnim dokaz- odborov, o nepravilnem ugo- o tem sprožiti upravni spor. nim gradivom na odločitev tav]janju (ne) vel javnosti gla- Komisija fe najprej predlaga- občinske volilne komisije o sovnic, o nelegitimnost dela la ob6nskemu svetu, da po- izidu glasovanja za župana volilnih odborov, o sorod- trdi mandate vseh 28 svetni« na lokalnih volitvah. O njej stvenih vezeh članov volilnih kov, Predlog so svetniki liste so za zaprtimi vrati razpravljali dani komisije za potrditev mandatov Članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. O sestavi te odborov s kandidatom za žu- NIT ui SDS spodbijau z za-pana. V zvezi s slednjim htevo, da svetniki dobjjo na Krajnik omenja oba sinova mize zapisnik s seje komuii- Igorja Drakslerja, ki sta bila v volilnih odborih na Godešču je. Ker zahteve po zapisniku niso mo^ izpolniti, je pred- komisije so se že dan pred in v Gostečah, v enem od vo- sednik komisije Andrej No-sejo dogovorile stranke in li- lilnih odborov je bil tudi sin vak (LDS) predlagal, da sejo ste, izvoljene v občinski svet, [ožeta Galofa, ki Draksleriu prekinejo. Ha svidenie v nana seji je bila imenovana, obeta podporo v novem ob- slednji vojni, je svetnikom nato pa je zasedala domala činskem svem. Krajnik pred- želel predsedujoči prekinje- ŠtSri ure. laga "razveljavitev sklepov ob- ne seje Franc šifrar (De- V pritožbi je kandidat po- činske volilne komisije in za- SUS). Sklical jo je za četrtek, novil obtožbe o krSitvah na hteva razpis novih volitev. 7. decembra. II Bojni posvet" Dušana Krajnika s somišljeniki v občinskem svetu / Poto. co^h V kakšne barve bo odet Kranj Samo en klik in mestno jedro bo danes zažarelo v barvah novoletnih lučk, bolj zahtevne pa bodo >arvn€ kombinacije v mestnem svetu. Vikend prireditev in dveh občinskih praznikov. Suzana P. Kovačič Kranj • Začnimo slovesno. Občini Kranj in Žirovnica praznujeta na dan rojstva dr. Franceta Preiema. Slovesna akademija z razglasitvijo občinskih nagrajencev v Kranju bo v soboto ob 18.30 v Prešernovem gledališču, v občini Žirovnica pa v nedeljo ob .30 v dvorani na Breznici. Včeraj popoldne je bila konstitutivna seja Sveta Mestne občine Kranj. Preverili smo vzdiiSje svetnikov številčno najmočnejših strank v mestnem svetu tik pred sejo. 3. decembra praznujeta Mestna občina Kranj in občina Igor Velov z liste Mladi za Žirovnica. Dr. Boris Paternu (na sliki) bo imenovan za Kranj, ki je podprla župana častn^a občana kranjske občine. Damijana Pemeta, je bil gle- de koalicije samozavesten: "V koaJidji bo 20 ali več svetni kov. " V LDS 50 govorili o "ti panju terena". SD so trd oreh "Volivci so se opredelili za levo sredinsko opcijo. Meni mo» da Komisija za volitve imenovanja in vprašanja pripada najmočnej ši stranki v mestnem svetu torej SD," je povedal svetni Milan Podgoršek. Branko Grims iz SDS je bil jedrnat " Komentirali bomo takrat, ko bodo stvari jasnejše." Danes ob 17. uri bodo v Kranju prižgali novoletne lučke. Začenja se torej mesec vsai navidezne brezskrbnosti. •17^ li,. I f L Jr-l: riJUl VSVICARSKIM TRANKIII Gorenjska w Banka r> A Nf L' 11 I Odkrili nova okostja Boštjan Bogataj vidna vsaj štiri okostja, ven- ..............................................................................dar jih je pod njimi verjetiio Škofja Loka, Lesce • Ob ob- še več," pravi arheolog Dra- zidju Loškega gradu so v sre- ško JosipoviČ. do pri sondažnem izkopu Šestnajst okostij žrtev po- našli novo grobišče povojnih vojnih pobojev so do srede pobojev, Potem ko so konec našli tudi na trasi avtocest- oktobra našli ter arheološko nega odseka pri Lescah. Iz- in antropološko izkopali 28 kopavanja bodo predvidoma žrtev povojnih pobojevv Lov- končali do nedelje, za zdaj renški grapi, so se lotili izko- pa še ni mogoče napovedati, pov tudi na vrtu Loškega gra- ali bodo identiteto žrtev ugodu. Na vrtu posmitnili ostan- tavljali z DNK analizo kot kov niso našli, zato pa so ste- pri raziskovanju grobišč v di tedna odkrili novo grobiš- Skofji Loki. če ob obzidju. "Za zdaj so Več na 4. in 28. strani, 96 POLITIKA Rupar je pisal Hanžku Bivši tržiški Župan Pavel Rupsr je va-rtiha človekovih pravic Matjaža Hanžka prosrJ za zaSčito ustavnih pravic nekaterih zaposlenih na občmi in novih svetnikov. Novi župan Borut Sajovic pravi, da so trditve o domnevna zaposlene neresnih ne. 2 i CORENjSKA : Glavarjeva zapuščina I propada i Clavdrj«vä bölnifinicd v sredi^du Ko- I rr^ende propada. V stavbi zaradi do* : trajane strehe zamaksi zamenjav» so : nujno potrebna okna^ lepSi videz pa i si zasluži tüdl fasada. Župan Torr^aS ravi. dd bo na počakati Še nekaj let SNOVANjA Linhart, slovenski razsvetljenec Ob Linhartovi obletnici so posnel film Linhart, človek razsvetljenstva. Scenaristka in režiserka Helena Koder pravi, da film nI preplet odlom* kov iz arhivov gledali S ki h predstav, ampak zgodba o Linhartu razsvet- 12,13 SNOVANjA Od spodnjih kril do tangic VREME ! Demes bo oblačru). Prcfä večeru 4 \ sebozačdojasniH.Jutribo Oblade^jt i. sur. «d II. I ^^J m dopoldne pra^ a o perilu zadnertio govoriti i josno. V ncddjo bo zmcmo precej pozno, Žensko perrlo sprva v moSkih o^eh sploh ni bilo erotično. saj je marsikaj zakrivalo. Sčasoma je postalo žensko orodje. i oblačno, t to -4/7 15 ^ jutri'prääyiojasno rsj o IsO M 1/1 r- 4 V > k 2 POLITIK A dan i ca. zovri® g-g{as.si GORENJSKI GlAS petek» 1. decembra 2006 KRATKE NOVICE Tftžtć Rupar znova predsednik SOS v Tržiču Na voiilni konferenci občinskega odbora SDS v Tržiču so Izvolili nov izvršilni odbor, vodenje stranke pa znova zaupali dosedanjemu predsedniku Pavlu Ruparju. Analizirali so tudi volilne rezultate in z zadovoljstvom ugotovili, da je SOS ostala najmočnejša stranka v občini, žal pa je izgubila volitve za župana. Glede sodelovanja s koalicijo v občinskem svetu so sklenili, da počakajo morebitno ponudbo Boruta Sajovica, ki pa je kljub njegovi obljubi o sodelovanju 2 vse* mi člani občinskega sveta Še niso prejeli- Kritično so ocenili namere novega Župana o ukinitvi Časopisa TržiČan in opustitvi novoletne orireditve Korak pred drugimi ter njegovo namero o podražitvi vrtcev, Z odločitvijo novega župana o prekinitvi pogajanj za projekt Centra za ravnanje z odpadki Kovor pa ugotavljajo, da bo v Kovorju ostalo zgolj smetišče, namesto ukinitve tega in postavitve ekološko nespornega in tudi dobičkonosnega centra pa bo zgolj depandansa za deponiranje nekoristne umazanije z vse Gorenjske. D. Ž. K RANI Kongres Mlade Slovenije v Kranju soboto in nedeljo, 2. in 3. decembra, bo potekal šesti kongres Mlade Slovenije (MSi), podmladka Nove Slovenije (NSi). Okoli dvesto delegatk in delegatov bo zasedalo v Kranju, razpravljali pa bodo zlasti o prihodnosti stranke. Na kongresu pričakujejo več pomembnih gostov, med njimi predsednika NSi in finančnega ministra Andreja Bajuka, poslanca v evropskem parlamentu In kandidata za predsednika države Lojzeta Peterleta, ministra za visoko Šolstvo Jureta Zupana, poslance in druge visoke strankine funkcionarje. Najzaslužnejšim članom MSi in simpatizerjem bodo podelili priznanja in odličja. D. Ž. BftDO Nasilje nad otroki in človekova varnost Včeraj se je na Brdu pri Kranju začela mednarodna konfe» renca o preprečevanju nasilja nad otroki In človekovi varnosti, ki jo skupaj pripravljata ministrstvo za zunanje zadeve in ustanova Skupaj (regionalni center za psihosocialno dobrobit otrok). Na njej bo neodvisni strokovnjak Združenih narodov prof. Paulo Sergio Pinheiro predstavil Študijo o nasilju nad otroki, ustanova Skupaj pa bo s partnerskimi organizacijami zahodnega Balkana, severnega Kavkaza, Iraka in Slovenije na letni konferenci obravnavala teme, povezane s problematiko otrok v oboroženih spopadih in po-konfliktnih razmerah. Vzporedno s konferenco bo potekal drugi sestanek visokih uradnikov Mreže za človekovo varnost pod slovenskim predsedovanjem. Sestanek bo hkrati priprava na deveto ministrsko srečanje, ki bo maja 2007 v Sloveniji. D. Ž. UuegANA Državni zbor o interpelaciji zoper Simonitija Državni zbor se je kar dva dni ukvarjal z interpelacijo zoper ministra za kulturo Vaška Simonitija, ki jo je vložila stranka LDS. Očitki ministru se med drugim nanašajo na lani sprejeti in zakon o RTV, ki je po mnenju predlagateljev name» njen temu, da si sedanja oblast podredi medije. Prvopodpi-sana Majda Sirca pa je uvodoma ministru tudi očitala, da je z obljubami o boljšem RTV programu in nižji naročnini zavajal volivce pred lanskim referendumom o zakonu. Med parlamentarno razpravo je beseda nanesla tudi na avtorstvo tega zakona. Poslanec SOS Branko Grims je priznal, da ga je od začetka do konca spisal on, kar pa je za Gorenjski glas povedal že lani ob referendumu. Interpelacijo podpirajo LDS, SD in SNS, proti njej so predstavniki koalicijskih SDS, SLS, NSi in DeSUS. D. Ž. L) u bl) a n a O Drobničevi razrešitvi že danes Državni zbor se bo danes sestal na Izredni seji z eno samo točko dnevnega reda. Obravnaval bo namreč predlog predsednika vfade janeža Janše za razrešitev ministra za delo, družino in socialne zadeve janeža Drobniča. Pred parlamentarno sejo so se o tej temi pogovarjali tudi v vrhu koalicijskih strank. V strank) NSi naj bi predlagali novo ime za ta ministrski položaj- Alojz Sok iz NSi pa predlaga širšo oceno dela ministrov. D. Ž. pis š Hanžku Bivši tržiški župan Pavel Rupar je ta teden varuha človekovih pravic Matjaža hlanžka prosil za zaščito ustavnih pravic nekaterih zaposlenih na občini Tržič in novoizvoljenih svetnikov. Danica Zavtil Žlhbir kov, da bodo posredovali pri ..............................................................................delodajalcih, ki naj bi izvo- TržiČ - Na občini Tržič je za- Ijenim grozili 2 odpušča- poslenih okoli 30 ljudi, ka- njem iz služb. Rupar od va- kih 50 pa še v raznih zavo- niha človekovih pravic pri- dill. Med njimi so tudi člani čakuje» da bo hitro ukrepal in aktivisti desnosredinskih in zaščitil te ljudi, Id imajo strank, o katerih nekdanji po ustavi pra\^co do politič- župan Pavel Rupar piše va- ne opredelitve. Človekove ruhu človekovih pravic in ga pravice pa so jim ob «i prosi za zaščito njihovih pra- znosnih in nečloveških pri- vic- Ti zaposleni naj bi bili po njegovih navedbah tarča Kaj na hude očitke pravi "strašanskih pritiskov nove- novoizvoljeni župan Borut ga župana", ki zaradi bojazni Sajovic? Pravi, da so trditve o po izgubi službe in znižanju domnevnih pritiskih na za- plaČ ali premestitvi na druga poslene v občinski upravi delovna mesta raje zapu.^ča- neresnične» razlog zanje je Pavel Rupar jo Članstvo in funkcije v poli- po njegovem mnenju inte- Borut Sajovic tičnih strankah. res po zavlačevanju primo- so že prej ponu enimo vod i a urada i odstop vloži odstop, kar je tudi stori-Pavel Rupar za te zaposle- predaje. Sicei pa dodaja, da (denimo vodja urada za la, vendar naj bi do sredine ne pravi, da so svoje delo bo županske posle v občini prostor, katerega preteklo januarja še oslala. Sicer pa opravljali "zgolj na podlagi Tržič prevzel šele po 6. de-strokovnosti in delavnosti, cembru, ko bo ustanovna nikakor pa politični oprede- seja občinskega sveta. delo zelo cenim, ali določeni vsi postopki stečejo po 6. de- Ijudje v trliškem komunal- cembru, ko bo imel Sajovic nem podjetju), sem predla- tudi fonnalna županska po- litvi". Do sedaj so se iz stra- O kakem šikaniranju za- gai, naj to rešijo s sodelova- oblastila. Sajovic še pravi, da hu pred posledicami svoje- poslenih ne more biti govo- njem in ne z begom. Doslej se je tudi Pavlu Ruparju za-mu delu odpovedali Štirje za- ra, za edino pomembno me- še nihče ni vložil odstopne hvali] za vse, kar je dobrega posleni, osem pa jih službe rilo pri njih štejem strokov- izjave in upam, da lahko ra- storil za občino in mu pred- iŠČe drugje, piše Rupar varu- nost in nikakor ne politične hu Hanžku. Pritisk naj bi bil opredelitve. Kot župan bom usmerjen tudi k posameznim občinskim svetnicam in čunam na njihovo prihodnje sodelovanje," je novi tržiški ostal zvest obljubi, da je pri župan povedal za Gorenjski delu v občini stroka pred po- glas. Ali vse to velja tudi za svetnikom, Rupar piše o na- litiko. Sem se pa že sestal z Marto |arc, dosedanjo direk lagal termin za pogovor, pa ga ta ni izkoristil. Nasprotna stran se očitno ne želi pogovarjati, meni Sajovic, ki želi z vsemi v občinskem govarjanju posameznikom k direktorico občinske uprave torico občinske uprave? Sa- svetu doseči soglasje, prepri-prestopu izvoljenih s preva- in vodji vseh uradov na obči- jovic pravi, da le zanjo kot Čan, da je za Tržič najboljše rami in podkupovanjem in z ni, da bi se dogovorili o sode- funkcionarko velja, da ob sodelovanje v smislu velike grožnjami novih oblastni- lovanju za naprej, Vsem, ki spremembi občinske oblasti koalicije. zbestni zakon spet parlament Državni zbor je sprejel novelo zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, državni svet pa je ta teden predlagal odložilni veto na zakon. Danica Zavrl 2lebir sprejemom zakona, komen- pripravili in posredovali ške prebivalce» ki so ....................................... tira njen izvršni sekretar predloge in rešitve vsem, ki vključeni tudi v prejšnji za- Kranj - Spremenjeni zakon Dragan Djukič iz Medvod, so odločali o tem problemu, kon izleta 1996,10 je bil več- določa, da bodo do nekate- kjer so bili tudi Številni ljud- Naši predlogi, ki so pozneje krat popravljan. Vendar s rih pravic upravičeni tudi bolniki, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu v je izpostavljeni vplivom az- postali amandmaji opozicije. poslanci vladajoče koalicije "Zakon bi moral biti spre- pa so jih zavrnili, bi pripelja- strani prebivalcev ni bilo konkretnih zahtevkov. Te pravice bi morali prenesti v novi zakon in opredeliti način reševanja problemov okolju in ne le na delovnem jemljiv za vse, ki so bili izpo- li do sprejemljivega zakona, mestu, kakor je to določal stavljeni azbestu in so zato Žal za to ni bilo politične vo- dosedanji zakon. Vendar zboleli aH še bodo za eno ali Ije. V Zvezi SABS nismo za- prebivalcev, ki bi zboleli za- bodo izmed bolnikov, ki več boleznimi zaradi rakot- dovoljni z sprejeto zakonoda- radi rakotvornega vpliva az- niso zboleli na delovnem vomega vpliva azbesta. Dej- jo, ker ne rešuje problemov, besta," še pravi Djukič. mestu, do pravic upravičeni le sivo je. da je azbest rakotvor- ampak jih še povečuje/ ni strup in ga je treba ozna- Državni zbor bo sedaj Še enkrat odločal o noveli zakona. Dragan Djukič pravi, da najhujšo obliko azbestnih čevati z mrtvaško glavo in bolezni. Vse druge azbestne prekrižanimi kostmi. Zakon V Sloveniji je bilo na delo v njihovi zvezi želijo, da bi bolezni so iz zakona izvzete, o odpravljanju posledic dela vnih mestih v več kot tri- probleme na področju az- čeprav so opozicijske stran- z azbestom, ki je bil sprejet ke vložile Številna dopolnila, marca 2006. ie katastrofa deserih gosi H41I ki bi pravice razširile tudi na vse prizadete in krä že pridob- družbah, Jd so uporabljale larskih problematike, ko gre za zdravje in življenja ljudi, reševali s političnim konsen- zom in na m druge bolnike, ki so zboleli Ijene pravice. Razpolovil je ^^ predelovale azbest, iz-zaradi izpostavljenosti azbe- hidi finančna sredstva za iz- postavljenih rakotvorne- ziran način. "Ko bodo odgo-stu v okolju- To je tudi raz- vajanje," pravi Dragan Dju- mu vplivu azbesta okoli 23 vorni v Sloveniji sprejeli naše pobude, bomo dobili - sprejemljiv zakon, ki za izva- janje ne bi zahteval več kot "V proceduri sprejemanja milijardo tolarjev. PriČakuje-tega zakona je prišlo do ma- mo tudi, da bo novi minister log, da je državni svet izgia- kič, ki odgovornost za tako delavcev. soval odložilni veto in bo moral zakon znova v parlamentarno obravnavo. postopku sprejemanja zakona je bila zelo aktivna slab zakon pripisuje ministru za delo, dnižino in socialne zadeve janežu Drobniču. procesu sprejemanja zakona je bilo ugotovljeno, da nipiüadje z okoliškimi pre- za delo. dnjžino in socialne Zveza sindikatov azbestnih je zakon slab in ni bil uskla- bivalci. Politiki in posredno zadeve znal prisluhniti na- bohiikov Slovenije (SAMS). z nami niti z zdravstveno mediji so spretno prenesh Šim argumentom," dodaja Kako dogajanje, povezano s široko. V Zvezi SABS smo ležišče problema na okoli- Djukič V I GORENJSKI GLAS petek, 1. decembra 2006 I KTU/) LNO info(S^g'glas.si 3 Do Novi župan občine Mengeš Franc Jerič je prepričan, da je osnova za učinkovito vodenje občine dober dialog z vsemi občani, zato namerava biti kar največ prisoten tudi na terenu. iaska paiadin Mengeš - "Občutek^ da sem zares župan, še kar ni prišel za mano," priznava 48-ietni Franc Jeri^, Čeprav zdaj, odkar je biJ v dnigem krc^ izvoljen za župana, že z nekoliko drugačnimi očmi gleda na dogajanje po oblini in hi-treje opazi stvari, ki bi se jih dalo izboljšati. V otroštvu je živel v Šinkovem Turnu, v sedmem razredu pa se je skupaj 5 starši preselil v Mengeš, kjer skupaj z ženo Majo ter sinovoma, 21-let-nim Gregom in komaj 7-mesečnim Nejcem, živi tudi zdaj. Že od nekdaj je zelo aktiven v številnih društvih in prav to mil pomaga, da zna z ljudmi vzpostaviti pravi stik, ki ga bo zdaj močno potrebo- ^ranc jerič val tudi kot župan. Prepričan ie» da se da ljudem veliko po- sem občinski svetnik. "Pred vohtvami je bilo ve- pani. Kje vse vidite prilož* magati že s številnimi ma- tako da zame tu ni novih ob- liko noči prekratkih prav nosti za to? lenkostmi iii da so za nekate- razov. Ker pa bo moj prvi de- zaradi našega 7'meseČnega "Vsekakor na področju vo- re posameznike tudi na vi- lavni dan v vlogi župana šele Nejca, a kakšnih težav z dovoda. Prav sanacija krvav-dez majhne težave lahko ve- v petek, do kakšnega uradne- usklajevanjem ne bo. Delu škega vodovoda in preskrba liki problemi, zato namerava ga sestanka z delavci uprave na občini se bom posvetil z s kakovostno pitno vodo je biti kar največ v stiku z obča- doslej še ni prišlo. Z vsemi ni samega Mengša pa tudi se bom najprej temeljito po-drugih krajev občine - Loke, govoril, z njihove strani pri- vso vnemo in energi)0, zato bo veliko lahko narejenega že v osmih urah dnevno in trenutno za Mengeš bistvenega pomena, S cerkljanskim županom Francem Ce- Dobena in Topol, saj se da čakujem tudi nekatere nove, ne bojim se, da bom v služ- buljem sva se enkrat že dobi- veliko težav rešiti le s pozna- nekoliko bolj pozitivne prije- bi preživljal cele dneve. Na la na to temo. Vsekakor se vanjem stanja na terenu. Kot me, in prepričan sem, da občini bom delo začenjal nameravam sestati tudi z poklicni župan je pred ob- bomo uspešno sodelovaU. j zgodaj, da mi bo dovolj vsemi sosednjimi župani in Činskim svetom prisegel v Za zdaj še ne načrtujem za- časa Čez dan ostalo tudi za prepričan sem, da imamo sredo, jutri pa bo, če mu bo menjav, vreme naklonjeno, pripravil dnažino. Pa ne le za druži- vsi skupaj veliko možnosti no, tudi za prijatelje. Še za sodelovanje na različnih piknik, s katerim bo v šiišem Kako se boste kot župan lo- vedno si bom namreč z ve- področjih, tako v kmetijstvu kiogu proslavil svojo zmago tiJi dela? na volitvah. likim veseljem ogledal ''Dobro se zavedam svojih kakšno tekmo smučarskih nalog in obljub, ki sem jih skokov, Šel s kolesom na Po poklicu ste sicer avtome- dal, zato se bom dela lotil ta- rekreacijo ali se dobil s pri- in gospodarstvu kot v turiz mu in kulturi." hanik, a Mengšani so vas koj, ko bo mogoče. Najprej doslej poznali predvsem kot je treba narediti primopreda- j ate I ji." "Prioritete so obvoznica, urejena preskrba z vodo dolgoletnega najemnika jo. pregledati dokumentacijo Menda ste aktivni v kar os- • šolska telovaamka pod SI. 9771961 pri Uradu RS za ir>i«l»ktualno lastnino, UstancviiHj ^n trdajjtelj: Gorenjski glos, d.0.0,. Kranj / Direktorica. Marija Vokjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax. 04/201 42 e-mail: inTo^g-gfav.si: oiali oglasi in osnartnice. tel/ 04/201 42 47 (&prejeiri na avtamst$b«m odzivniku 94 \it dnevno}; uradne ii/e: vsak dvlovni dan od 7. de ure / Coreri|;ki glas pollednik, izhaja ob torkih m petkih, v nakladi 22.000 Izvodov / Redne prilog«. Moja CorenHka, letopfs CoienjSfU (enkrai letno), Na polep in sedem lokalnih prt' 42 4* / Cena izvoda: 290 Tisk: Srr, d.d., Ljbibjana / Naročnina: ir CUfi, letna naročnina: 30.160 SiT/iaj.SS EUR; Cene v drijji valut) so preračunane po cer>-iralnem paritetnem tefaju (1 $4 SIT). Redni plačniki Itnajo popusta, leini % ßopusu; 24 tujino: 136 CUR v tolar|« po s/ediijtrn Ban» k« itovenije; v c«ne j« vračunan DOV po slopn^i 8,$ naroCnina se upoStffva od tekoče številke Usopi^a do pisnega prekiica. ki v«lra od začetka naslednjega obračunskega Oe asne »tor we. po ceniku; oefasno trženje: lel.: 04/ 2O' 42 4I. 4 > 4 GORENJSKA as.si GORENJSKI GLAS petek, i. decembra 2006 KRATKE NOVICE Žirovnica Letos trije občinski nagrajenci a konec tedna bo v Žirovnici še posebej slovesno, saj bodo praznovali občinski praznik. Ob 206- obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna bosta Turistično društvo Kranj in Zavod za turizem in kulturo Žirovnica pripravila tek od Vrbe do Kranja. V nedeljo ob 17. uri bo v rojstni hiši največjega slovenskega pesnika v Vrbi gostoval letošnji Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in novinar Milan Dekleva. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, na katero je žirovnfški župan Leopold Pogačar povabil vse gorenjske župane, bo prav tako v nedeljo, in sicer ob 19.30 v kulturni dvorani na Breznici. Občinsko plaketo bodo podelili moškemu nonetu Vasovalci za večfetne uspehe na kulturnem področju, občinski nagradi pa bosta prejela Zdenko Mežek za izjemne dosežke na področju kulture tn Grega Žemlja za prizadevnost na športnem področju. Pogačar bo sprejel tudi sedem zlatih maturantov in jim podelil županska priznanja, A. H. Bled Dve medalji za naše kuharje Na svetovnem prvenstvu v kulinariki Expogast, ki je prejšnji teden potekalo v Luksemburgu in je bilo najpomembnejše tekmovanje v svetovnem merilu v letošnjem letu, je slovenska kuharska reprezentanca osvojila dve bronasti medalji: eno za pripravo toplega obroka in eno za razstavo hladnih predjedi. Pod strokovnim vodstvom janeža ZdolŠka iz ljubljanskega hotela Union je med skupno 25 najboljšimi kuharskimi reprezentancami na svetu naša ekipa znova dokazala, da se uvršča v svetovno kuharsko elito. V petčlanski reprezentanci je sodeloval tudi gorenjski predstavnik Igor jagodic, vodja kuhinje v blejskem Grand Hotelu Toplice. "Za na» stop na tem tekmovanju smo se intenzivno pripravljali dva meseca," je poved a kemu od gor Jagodic in pojasnil, da je bila vsa- naložena določena jed. V. S. po ob r ezie Spomin na slikarko Prebivalci Podbrezij so ponosni na slavne osebnosti, ki so povezane z n im krajem. Slikarka Ivana Kobilca je imela korenine po materini strani v tej vasi, zato je tja pogosto zahajala in tam ustvarjala. Ker bo 4. decembra minilo 80 let od njene smrti, se je bodo spomnili na letošnjih PirČevih dnevih. Peta tradicionalna prireditev, ki jo pripravlja KUD Tabor Podbrezje, bo v nedeljo, 3. decembra, ob 17, uri v cerkvi na Taboru. Tam bo Nataša Kne Leben predstavila lik umetnice, znane tudi do sI kah Poletje in Devica Marija iz podbreŠke- ga okolja. Podbreški pevski zbor bo zapel operno arijo in pesmi slovenskih skladateljev iz tedanjega časa. Obiskovalci se bodo nato preselili v Pirčev dom, kjer bo osrednji do» godek okrogla miza o prvi akademsko izobraženi slovenski ikarki. S. S. Naklo Semenj in zabava Učenci in učitelji Osnovne Šole Naklo in obeh podružnic ter otroci iz vrtcev Rožle in Duplje bodo za dan šole pripravili prednovoletni semenj, ki bo jutri, 2. decembra, od 8.30 do 10.30 v prostorih Osnovne Šole Naklo, Na stojnicah bodo razstavili in tudi prodajali različne ročno narejene izdelke, sladke dobrote in še kaj, kar je vsem v veselje v prazničnih dneh. Lani so prvič pripravili tak sejem, ki je bil dobro obiskan in sprejet. Letos mu dodajajo tudi pester kulturni in zabavni program. V avli iole se bodo predstavili pevci otroških pevskih zborov in nadarjeni glasbeniki^ v telovadnici pa bodo nastopili plesalci iz več skupin ter telovadci v parterju n akrobatiki. S. S. Ko VOR Preteklost bo ohranjena Tržkčanka Mira Hiršel je zadnja leta napisala precej zgodb o rodnem Kovorju in o Tržiču. Tržiški muzej je prisluhnil njeni izpovedi in jo uredil v dragocen dokument za proučevanje lokalne zgodovine in etnologije. Ob pomoči Krajevne skupnosti Kovor in Občine Tržič je izdal knjigo z naslovom Spomini na Kovor pred 2. svetovno vojno, v kateri je opisa» no tudi nekdanje vsestransko kulturno poslanstvo učiteljev na podeželju. Knjigo bodo predstavili v nedeljo, 3. decembra 2006, ob 15. uri v podružnični Šoli Kovor. Odlomke iz knjige bo prebirala avtoričina hči Stanislava Hiršel • Malmenvall, spored z nastopoma Ženskega pevskega zbora KD Bistrica in Kvinteta bratov Zupan pa bo povezovala urednica knjige Tita Porenta iz Tržiškega muzeja. S. S. Šestnajst Do srede so v Lescah odkrili že šestnajst okostij žrtev povojnih pobojev. Izkopavanja sedaj sodna medicina opravlja korektno. Simon Šuaic Lesce • Na trasi avtocestnega odseka pri Lescah je sodna medicina pri izkopu okostij ß žrtev povojnih pobojev do srede odkrüa lö okostij, je včeraj pojasnil )ože Dežman, predsednik vladne komisije za urejanje vprašanj prikritih grobišč. "Najbrž pa to ni dokončna številka, saj se izkop-no polje odpira naprej," je dodal Dežman. V Lescah so zagotovo odkrili okostja žrtev, ubitih leta 1945, vendar njihova identiteta le ni znana, je dejaJ Dežman. Ker so strokovnjaki sodne medicine poleg posmrtnih ostankov našli tudi žico in izpraznjene naboje. predvidevajo, da naj bi bile P^i ^^^ so se strokovnjaki sodne medicine Izkopavanj lotili na neprimeren način, kasneje žrtve ustreljene in nato poko- pa so le pridobili ustrezno orodje. / f®to k»,» Pogaža» pane v izkopani jarek. "Na podlagi izkop>ov in podatkov, iskave povojnih pobojev na tako da sedaj izkopavanje po- grapi. Tudi arheolog mag. ki jih bo zbrala sodna medi- Generalni policijski upravi teka po ustaljenih standar- DraŠko fosipovič, ki je tam dna, bo nato pravosodje od- Pavel Jamruk ne znata napo- dili," je Dežman odgovoril lokalo, ali se bo in kako se bo vedati, kda{ bodo končali iz- na očitke z začetka tedna, da ugotavljala njihova identite- kopavanja, predvidoma pa ta. Na podlagi zakona o kazenskem postopku lahko do nedelje. "Pomembno je. je delo sodne medicine manj strokovno kot delo arheolo- vcdil arheološka izkopavanja, meni, da bi arheologi delo pri Lescah opravili stro-kovneje in hitreje. Preisko- da sedaj strokovnjaki sodne gov, ki so jim doslej običajno valna sodnica je sicer izkopa- uporabijo tudi DNK anali- medicine delo opravljajo ko- zaupali sanitarne prekope žr- povedal Dežman. rektno, saj so po začetni ne- tev povojnih pobojev, tako Tako Dežman kot vodja pre- rodnosti spremenili odnos, kot na primer v Lovrenlki zo. vanja zaupala sodni medicini, ker naj bi obstajal sum storitve kaznivega dejanja. Ob Vodnem parku še hotel V Bohinjski Bistrici naj bi ob povečanem Vodnem parku do jeseni teta 2008 zgradili tudi nov sodoben hotel. Vilma Stanovnik Bohinjska Bistrica • Vodni park, ki je v zadnjih močno popestril turistično ponudbo Bohinja, I30 očitno tudi v prihodnje prispeval k večjem zanimanju za obisk tega dela Gorenjske, V kratkem naj bi se namreč začela gradnja novega hotela Vodnem parku, park pa naj bi dobil nove zunanje površine. "Od občine Bohinj sem odkupil delež in sedaj sem Ob Vodnem parku v Bohinjski Bistrici naj bi se pomladi stoodstotni lastnik Vodnega parka. V kratkem naj bi od- začela še gradnja hotela in dodatnih bazenov. kupil Še parcelo za hotel in to ga parka. "Začeli naj bi gra- pa je tako rekoč vse priprav- bo še zadnji pogoj za prido- diti tudi dodatne zunanje ba- Ijeno," tudi pravi Boštjan bitev gradbenega dovoljenja. zene in obogatili ponudbo Čoki in dodaja, da bo novi Gradbeno dovoljenje pa je Vodnega parka, t^idi za to hotel v Bohinjski Bistrici pogoj za pridobitev evrop- gradnjo pa bomo kandidirali zgrajen sicer v prijetnem sldh sredstev, na katera raču- za evropska sredstva. Če slogu domačih družinskih namo, saj bomo izpolnjevali nam bo uspelo, naj bi grad- hotelov, bo pa energetsko vse zahtevane pogoje. Pre- nja potekala hkrati, na vsak varčen z vrhunsko tehnično ostala sredstva že imamo za- naČin pa je naš namen, da bi gotovljena, in če bo vse po bila načrtovana investicija načrtih, se bo gradnja hotela čim prej zaključena. Hotel opremo. Nad novo investicijo so navdušeni tudi na občini ob Vodnem parku začela po- naj bi po sedanjih načrtih Bohinj. "Seveda še kako mladi drugo leto in naj bi se stal okoli 12 milijonov evrov, podpiramo tako izgradnjo končala jeseni leta 2008, ko Širjenje Vodnega parka pa še bazena kot dodatnih površin bo hotel odprt," pravi Bošt- dodaten milijon evrov do mi- vodnega parka, zato bomo jan Čoki, direktor podjetja Hjon in pol. Vendar za zuna- naredili vse, kar lahko, da se MPM Engineering, ki ima načrte tudi za širitev Vodne- nji del še nimamo pripravlje- gradnja čim prej začne," done dokumentacije, za hotel daja župan Franc Kramar. KAhiNIK Kamniški svetniki začeli delati Na konstitutivni seji -so se v sredo zbrali na novo tzvolje- nt svetniki občine Kamnik. Sestava občinskega sveta $e je dobro prevetrila, saj med devetindvajsetimi svetniki naidemo (e devet svetnikov iz prejšnjega mandata, kar dvajset pa je novincev, med njimi tudi protikandidat župana Toneta Smolnikarja drugem krogu županskih volitev Demeter Sadnikar in poslanec DZ Rudi Veršnik. Svetniki so potrdili mandate in izvolili Člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo bo vodil Gregor Koncilija (LDS), za člane pa so bili imenovani: Marija MoŠnlk (Lista Toneta Smolnikarja), Daniel Kova* ČiČ (Zeiena stranka), Matej Tonin (NSi), Valentin Za» bavnik (SDS), Ana Marija Suhoveršnik (SMS) ir Borut Žagar (SD).j. P GG mali oglasi 04/201 42 47, e-posta: mdiioglasi@g-glas.si www.Qorenjskiglas.si i ¥ 4 GORENJSKI GLAS pet«k, 1. decembra 2006 GORENJSKA «^^ggj«« 5 Popis ni le za davek Poleg nepremičnin bodo popisali tudi prebivalce, vendar le tiste, ki so prijavljeni. š rEFAN Žargi nega ali začasnega prebivališča ..............................................................................rmnajo uradno urejenega, le Danes se lorej začenja vse- svetovaK jim bodo, da naj si to slovenski popis nepremičnin v uredijo. Po končanem popisu skladu z letos sprejetim Zako- in vzpostavitvi registra nepre- nom o evidentiranju nepre- mičnin bodo določili posploše- mičnin, s katerim bo Geodet- ne tržne vrednosti nepremič- ska uprava vzpostavila večna- nin, o katerih bodo lastnike mensko zbirko podatkov. Po- tudi obvestili. Tudi tedaj bo datke o zemljišč Geodetska možno še opozoriti na napa- uprava že vodi v zemljiške kata- ke In pomanjkljivosti, s tem stru, podatke o stavbah in delih pa bo popis tudi zaključen, stavb pa v katastru ki je Ob popisu nepremičnin je v še zelo pomanjkljiv, Zato je tre- javnosti največ ugibanj o tem, ba popisati vse stavbe in dele kakšen bo napovedan novi stavb na območju Republike davek na premoženje, za ka- Slovenije. Tako zbrani podatki terega naj bi register nepre» bodo prispevali k večji transpa- miČnin tudi služil, vendar je rentnosti trga nepremičnin, na vsa dosedanja vprašanja prikazali stanje zasedenosti mogoče dobiti le načelen odgo- prostora v naši državi in prispe- vor o tem, da bo višina približ- vali k poenostavili nekaterih no enaka sedanjemu nadome- postopkov pri vpisu v zemlji- stilu za uporabo stavbnih zem- ško knjigo. Poleg popisa nepre- Ijišč. To tudi pomeni, da je ne- mičnin pa bodo popisovala to- smiselno dajanja napačnih po- krat izpolnili tu(ü obrazec Sta- datkov, saj so za to predvidene novald, po katerem naj bi do- kar precejšnje kazni. Naj Šeen- polnili tudi register prebival- krat poudarimo, da se kaže, v stva, ki se sicer obnavlja s popi- izc®b zapletom, na popis pri- si prebivalstva, poslej pa naj praviti, dodatne informacije pa imel registrsko obliko. Podatek najdete v brošuri Naredimo o stalno ali začasno prija^jeni hišm red, na spletni strani oseJM na hišni številki bo dopolnjen še s Številko stanovanja. www.popts-nepfEmknuLSL na elektronskem naslovu vprasa- Pnl3?mkazeprrpomnit].dapo- n|a(S)poc^ nroremknine^ ali pisovald ne bodo vpisovali ti-süh prebivakev, ki svojega stal- na brezplačni telefonski številki 0802166. KRATKE NOVICE Kranj Ob Svetovnem dnevu invalidov Ob svetovnem dnevu invalidov, v ponedeljek, 4. decembra. bo Klub študentov Kranj kot priznanje vsem invalidom za njihovo aktivno viogo v družbi ter kot spoštovanje vsem, ki živijo in delajo z invalidi, organiziral prireditev. Ob 13. uri bodo na Glavnem trgu v centru Kranja postavili stojnice invalidskih organizacij Območne enote Kranj, Popoldne se bo dogajanje preselilo v lokal Mitnica, kjer bodo ob '16.30, 18. uri in 19.30 predvajali dokumentarni film Zveze Sonček Vr- tiče 2006, Ob zadnji predstavitvi fifma se bo ogledu pridru- tudi sekretar Zveze Sonček jože Primožič. Ob 17. uri, 18.30 in 20. uri bo v Mitnici nastopila skupina The Kripis. Skupina je nastala leta 2002 v okviru Centra Sonček Maribor pod vodstvom Marka Zorca. Na začetku so večinoma igralr skladbe znanih slovenskih glasbenikov, odkar jih vodi Andrej BoŠtjanČiČ, pa se spogledujejo z ljudsko glasbo. S. K. Ce r klj e Prvo seinino za lizike Svetnik nove liste 2a vas v občinskem svetu Cerklje Marjan Ropotar se je odločil, da prvo sejnino nameni cerkljanskim otrokom. Tako je prejSnji teden male nadebudneže Mari- jinega vrtca razveselil 2 lizikami in bonbon; (na sliki), ob- darif pa jih je tudi s svinčniki. Kot je napovedal, bo ta teden obiskal še vrtec MurnČki. S. Kranj Koraka proti stoletnici Pred mesecem, 25. oktobra, je dopolnil 99 let Karel Bajd, edini Živi član Planinskega društva Kranj iz leta 1940. Za jubilej in bližnje praznike so mu v ponedeljek izrekli najboljše želje v Imenu planincev Franc Ekar, Franci Gselman in Tomaž |amnlk» Skupaj so se spominjali njegovih zaslug za nadzor gospodarjenja in financ, markiranje planinskih poti ter sodelovanje na izletih v gore. Na Triglav je Šel zadnjič sam pri sedemdesetih letih, za 8o-letnlco pa se je vzpel po najbolj strmi poti na Šmarno goro. Tudi sedaj je še radi slabega vida ne more daleč od doma. Zato mu soseda Zofka prinaša kosilo, soseda Mirni pa mu skuha kavo. Družbo mu pogosto delajo hČi Zdenka (na sliki z očetom in gosti) ter vnukinji Katja in Vesna. Vsi želijo, da bi Karel ohranil zdravje in nazdravil z njimi za stoletnico. S. S. a za- Novo leto prihaja tn to je čas za nove obljube in nove navade. Še posebej, če Še zmeraj uporabljate stari vrvični telefon, Prerežite vrvico in se svobodno gibajte: Siemensov Cigaset AS 140 je sodoben brezvrvični telefonski aparat, ki med ostalim ponuja osvetljen zaslon, možnost razširitve na do štiri prenosne enote, možnost ponovnega klicanja zadnjih petih številk. 10 melodij zvonjenja ... Cena aparata je zgolj 7.990 SIT (33.34 EUR) oz. 10 x 799 SIT (3,33 EUR). Če pa v Teletrgovir»o s sabo prinesete tudi priloženi kupon, vas čaka 5e novoletno darilo! Obiščite Teletrgovine, za dodatne infonnacije pa pokličite brezplačno Modro ftevilko 080 8000. ^Pooudbd vel» NOVI ir> U^^dHUtpfo^^obvtičvi t^fff^Hyi U i4 rmiHt^ O Adkupu l ^o^im ^^^^mmnjMm i^ftfce tUm ^ n^^ft^ik ^ujuAd Moifto |ttildi pl^lo 1 oobr^lccvbf^rt^ u Hain ovbe fcot M^jecriikr.Cm* vUfuivJf|o OOv* vdj^ t j^riMrjd OL 4O O0pre4dje promoojücgs Odn^d M 1 SOO SIT (fi. 26 lU I Siemens Cigaset AS 140 * osvetljen zaslon * funkcija P\K (prikaz identifikacije klica) * možnost razširitve na do štiri prenosne enote * funkcije z veČ prenosnimi enotami: interni klici, posredovanje klicev, možnost konference s tretjo osebo " 10 različnih melodij zvonjenja * možnost ponovnega klicanja zadnjih petih številk * telefonski imenik z do dvajset vnosi Cme v \9lLBj so intomgiMv in $D preaAoare pQ eti^f 7»mefiiw 1 tu* » 239£40 5rT 7.990 SIT ali 799 SIT sj4tjff«, tOoonMovpoJ MODRA iTEVILKA 080 80 00 ) t 6 GORENJSKA GOREN|SKI GLAS petek, 1. decembra 2006 Se vidimo v Prešernovem mestu Številne prireditve ob prazniku Mestne občine Kranj. Za častnega občana bodo imenovali dr. Borisa Paternuja. Danes tudi postavitev božičnega drevesa. Ob občinskem prazniku občankam in občanom iskreno čestitamo in želimo, da se uresniči čim več dobrih projektov na vseh področjih. Z združenimi močmi smo lahko najboljši. Mestna občina Suzana P. Kovačič Prostovoljno gasüsko društvo Žabnica ob 100-letnici delovanja, Franc Rovan za prizadevno delo v združe« iiju, KI se zavzema za pravice žrtev U. svetovne vojne» in Občinski nagrajenci Na dan rojstva največjega slovenskega pesnika dr, Franceta Prešerna je občin- Robert Sulnik za zasluge pri ski praznik Mestne občine razvoju gasilstva in reševa- Kranj. Svečana akademija s nja. Velika Prešernova plake- delitvijo občinskih nagrad ta bo Šla v roke Tinetu Orna- bo na predvečer praznika, 2. nu za neizbrisni pečat, ki ga decembra, ob 18.50 v PreŠer- je v 40 letih igranja pustil v novem gledališču v Kranju, gledališčih. Prešernovo pla-Za Častnega občana bodo imenovali dr. Borisa Pater- keto pa bo prejel Nejč Slapar za uspešno delo na likov- nuja ob njegovi So. letnici nem področju, rojstva, nagrado Mestne ob- ^e Kranj pa bo prejelo U- Spremljajoče prireditve kovno društvo Kranj za pro moviranie Kranja. Listino o Ob občinskem prazniku priznanju bodo dobili Kranj- bodo potekale številne prire- | ski vrtci za dosežke na po- ditve. Včeraj so v Prešernovi J dročju predšolske vzgoje, Mariana lekovec za neseblč- h i Si v Kranju že odprli razstavo 2 naslovom "Gradove s o r C . no delo v skupnosti in Fran- svetle zida si v oblake av- ^ Galeriji Mestne občine Kranj razstavlja družina PUHarI cka MarcheJ za delo v orga- torja dr. [ožeta Ciperleta. nih laajevne skupnost) in na Galeriji Mestne občine 1745 pa bo MeSani pevski Glavnem trgu. Od prvega področju kulture. Veliko pla- Kranj in v Galeriji Mestne zbor Iskra pred Prešernovo do petega decembra bo po- keto bosta prejela Darinka hiše v starem delu Kranja od hišo zapel podoknice. Rakovec za delo na tehnično danes razstavlja tudi umet- tekal Miklavžev sejem, vse do konca meseca pa tudi izobraževalnem, gospodar- niŠka družina PUHart. Da- Uvod v veseli december privlačen k\iltumo zabavni skem, političnem in ekološkem področju ter Jože Lom- bar za prizadevno delo na področju krajevnih skupnosti. Plakete bodo prejeli nes ob 18. uii bodo v Galeri-ji Prešernovih nagrajencev odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, kiparja Antona Demšarja. Jutri ob program za otroke in odra-Praznični dnevi se bodo sle, ki se bo odvijal na Glav-začeli te ta petek s postavit- nem trgu in mnogih dru-vijo in blagoslovom božič- gih lokacijah v starem nega drevesa ob 17. uri na mestnem jedru. Cepljenje proti gripi Cepljenje še posebno priporočajo starejšim, otrokom s kroničnimi boleznimi in zaposlenim v javnih službah. Suzana P. Kovaćjć je gripe. Lahova je Še enkrat ..............................................................................poudarila, da s cepljenjero Kranj - Na Gorenjskem so v proti gripi ne preprečimo prejšnjem tednu začeli cepiti drugih, gripi podobnih obo- proti gripi. Cepljenje izvajajo lenj, ki se pojavijo v istem zdravniki v vseh zdravstve- času kot gripa. nih domovih in zasebnih "Cepijo se lahko le osebe, ambulantah ter v ambulanti ki ne prebolevajo akutne vro- Zavoda za zdravstveno var- Činske bolezni in nimajo stvo Kranj. "Cepljenje pripo- alergije na jajca in piščančje ročamo vsem, ki se želijo za- izdelke. Po cepljenju se lah- Ščititi pred gripo, še posebno ko pojavijo stranski učinki. pa osebam, starejšim od 60 let. odraslim in otrokom, ki ki se pojavijo redko in izzvenijo v enem do dveh dneh. kro ni č ne bole zni Lahko se poj avi lokalna reak- imajo , srca, presnovne bolezni. bronhialno astmo, ledvič- cija (rdečina, oteklina, bolečina in zatrdlina) ali pa ne in živčno mifične bolez- splošna reakcija (vročina, ni, oskrbovancem v domovih slabo počutje, mrzhca, utru- za ostarele ter zaposlenim v jenost, glavobol, potenje, bo-zdravstvu in drugih javnih lečine po mišicah in ko-službah. Proti gripi sc laWco steh)," je razložila Lahova. cepijo tudi otroci in dojenčki Najbolj ogroženim skupinam prebivalsfva, to je otro-je povedala Andreja Krt Lah, kom s kroničnimi boleznimi dr. med., iz Enote za epide- do 18. leta starosti in kroničnim bolnikom, starejšim od 65 let, bo tudi letos cepivo sofinanciral Zavod za zdrav- miologijo nalezljivih bolezni na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj- Letos je zanimanje za cepljenje nekoliko stveno zavarovanje Slovenije manjše kot v lanskem letu, in bodo za cepljenje plačali ko je veliko preplaha med 1500 tolarjev, Polna cena ce- ljudmi spodbudil pojav ptič- piva pa znaša 2800 tolariev. Glavarjeva zapuščina propada Glavarjeva bolnišnica v središču Komende je nujno potrebna obnove. Jasna Paladin njem proračunu. Glavarje- ....................................... va bolnica je eden izmed Komenda • Stavbo» v kateri najbolj prepoznavnih ob- so danes prostori Društva jektov v središču Komende, upokojencev Komenda. njena obnova pa je nujno krajevne organizacije Rde- potrebna iz več razlogov: čega križa, medgeneracij- prvič, ker razpada, drugič, ker je v njej veliko prostorov, ki bi jih bilo mogoče z nik, Združenja borcev in obnovo veliko bolj cacional- skega društva, lokalnega arhiva Upravne enote Kam- je Občina Komenda dolžna storiti zaradi spomina na velikega Komend- udeležencev NOB, poleg no izkoristiti, in tretjič, ker tega pa tudi frizerski salon, zbirka kartografa Ivana Sela na, dve zasebni stanovanji in sejna soba. v kateri čana, njenega ustanovitelja delujejo tudi svetniki, je Petra Pavla Glavarja," je dodobra načel zob časa. v pobudi zapisala Cirajeva. Zgradba je bila nazadnje Peter Pavel Glavar je na-obnovljena pred 26 leti, v mrcč v svoji oporoki, ki jo vsem tem času pa se v prostore, katerih lastnica je ob- le napisal ie tri dni pred smrtjo 21. januarja 1748, Glavarjeva bolnišnica ne kaže več podobe, kot bi so jo čina. praktično ni vlagalo, zapisal, da za svojega uni- zaslužita. Zato je svetniška skupina verzalnega dediča imenuje SLS na Čelu z dr. Marto revne bolnike iz župnije tudi fasada, ki že dodobra Ciraj na zadnji seji občin- Komenda in revne podlož- razpada. Na nujnost obno- skega sveta podala že tretjo nike LanŠpreža, zato je svo- ve je na zadnji seji opozoril pobudo za obnovo v za- je premoženje zapustil za tudi svetnik Janez Kimo- dnjih dveh letih. Tokrat gradnjo bolnišnice oz. špi- vec, župan Tomaž Drolec predlog razširjamo na celo- tala, ki je deloval do druge pa odgovarja: "Nismo zade- vito obnovo, ne le fasade, svetovne vojne. li na tomboli! Treba si je nišnice morala počakati še nekaj let, Čeprav soglašam, da začnemo vsaj izdelavo projektov," je hkrati pa • vidno presenečen, da je na strehi luknja, za katero na občini niso dejal, kot smo zapisali v prvi po- V stavbi zaradi dotrajane postaviti prioritete, in če vedeli, obljubil da bodo to budi leta 2004, predlaga- strehe zamaka, zamenjave smo se odločili, da najprej nemudoma popravih, da mo pa, da se potrebna sred- so nujno potrebna okna, prenovimo kulturni dom, se čez zimo ne stva zagotovijo že v nasled- lepši videz pa si zasluži bo obnova Glavarjeve bol- 1 GORENJSKI GLAS petek, 1. decembra 2006 •••• vi Ima.stano vnik^g-glas.si 1 Helios navdušil na Podnu Varovanci Memija Bečiroviča so v sredinem obračunu lige UPCTelemach v polni dvorani na Podnu zanesljivo ugnali domače košarkarje iz ekipe Loka kave TCC. Vi LW a Stanovn i k Škofja Loka * Gostovanfe vo* dilne ekipe lige UPC Tele- niach, ki ji po zadnji zmagi v domači dvorani nad Crveno zvezdo dobro kaie tudi v ligi NLB (deveto mesto), domačim košarkarjem Loka kave TCC ni vlivalo veliko upania in možnosti za zmago. Kljub lemu so si gledalci oätno želeli videti dobro košarko in so celo sredi t^a napoMi tribune dvorane na Podnu. Na koncu so vendarle 2 aplavzom nagradili gostufoče moštvo domžalskega Heliosa, ki si je 2 rezultatom 74 : 93 (18: 3i, 25 r aa, 15:22,16:18) priigralo še osmo zmago v državnem prvenstvu in je Še edina neporažena ekipa v ligi UPC Telemach. "Potek tekme ie bil precej pričakovan, moram pa povedad, da mi je všeč igra loške ekipe in delo trenerja Gašperja Potočnika. Aljaž ]anža in Miha Zalokar sta v dr€su Heliosa uspešno zaustavljala jureta Eržena m Tako smo se 2a zmago mora- Simona Fmžgarja v dresu Loka kave TCC. / p®«© Tmaoou li kar potruditi, saj so domačini v prvem delu igrali precej kot lani, vzrok za to pa je bolj- pošteno borili, je pa Helios ni na Planini v Kranju ob nepopustljivo, kasneje pa jim ša ekipa in dejstvo, da fantje pač boljša ekipa in na trenut- 20.15 gostija moštvo Kopra, je začelo zmanjkovati moči, dobro trenirajo in so prijatelji ke smo imeli kar nekaj ležav Nov gorenjski derbi pa se saj imamo mi pač daljšo re- tudi zunaj igrišča. Če bomo predvsem v obrambi, saj sta obeta v torek, 5. decembra, zervno klop in to je odloČilo v imeli še srečo in ne bo večjih bila Pavič in laškevič za nas ko so na sporedu tekme v našo korist" je potekmj po- poškodb, se bomo zagotovo praktično neustavljiva. Nas pokalu Spar. V Skofii Loki vedal trener Heliosa Memi še lahko veselili dobrih rezul- pa sedaj čakajo pomembne na Podnu se bosta namreč BeiiroviČ, Id je 2 moštvom tatov," je še povedal domžal- tekme, ko spet ra^imamo na pomerili domača ekipa Loka priže] v Škofio Loko že v sre- ski strateg. Tudi domači tre- zmage in potrditev doseda- kave TCG in Triglav, vedno do zato, ker ga jutri v Splitu net Gašper Potočnik je že ta- njih dobrih rezultatov." zanimiv derbi pa se bo začel čaka nov nastop v ligi NLB. j po sredini tekmi razmiš- Že iutri pa v ligi UPC Tele- ob 18. uri. Povratna tekma "Letos smo z nastopi v ligi Ijal o novih izzivih: "Na da- mach nova tekma čaka ekipo bo v sredo. 13. decembra, v NLB seveda bolj zadovoljni našnji tekmi so se naŠi fantje Tri^va,kibovdotnačidvora- Kranju. Uspeh drznega smučarja Davo Karničar je prvi neprekinjeno smučal z najvišjih vrhov na vseh celinah. Zahteven projekt je končal na Antarktiki. Stoian Saje gore na svetu, Mt Everesta. Nato so sledili smučarski Kranj - Alpinist in ekstremni spusti z najvišjih vriiov Afrike smučar Davo Kamičar z )e- (Kilimanjaro, 5894 m), Evrope zerskega se je s svojimi podvigi (Elbrus, 5462 m), Južne spet zapisal v svetovno zgodovi- Amerike (Aconcagua, 6969 no. V torek, 28, novembra, je m). Avstraliie (Mt Kosduszko, opravil spust na smučeh s 2230 m) iti Severne Amerike 4897 metrov visoke gore Mt (Mt. McKinley, 6195 m). Od Vinson na AntarktiJa. S tem je sredine leta 2004 se ie priprav- kot prvi človek na svetu us- Ijal za drago potna Antarktiko, pešno končal Projekt 7 vrhov, kamor je odšel 16. novembra za katerega je veliko zanimanja letos. Ekipa, v kateri so poleg v svetu. Oktobra letos je Kit 44-letnega Jezerjana Franc DesLauriers Iz Amerike Odertap, Marijana Lihteneks prva ženska smučala z Mt, in Franc Rupnik« je po težavah Everesta, vendar je vmes snela z vremenom 24. novembra le smuä- Že prej je smučala na pristala z letalom v bazi Patriot drugih celinah, vendar )i manj- Hills, Že naslednji dan je ka najvišji vrh Oceanije Ml. prispela do obronkov gore na Kosduszko v Avstraliji (ona je višini 2300 metrov. Ko se je izbrala nižji, a težji vrii Mt As- vreme ustalilo, sta se Kamičar piring na Novi Zelandiji). in Odcrlap vzpeb na vrh. Kljub Kamičar je projekt začel leta 50 stopinjam pod ničlo sta 2000, ko je prvi na svetu smučala do vznožja in se vrnila neprekinjeno smučal z najvišje v bazo. Davo Karnrčar, ekstremni smučar z jezerskega /Fotarsjm^v,die VABILA, PRIREDnVE Sesteroboj mladih plavalcev v Kranju - Plavalna zveza Slovenije je organizator letošnjega kadetsko-mladinskega še-steroboja narodov. Obračuni prek 120 mladih plavalcev iz Češke, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije bodo od danes (začetek ob 16.43} ^^ nedelje potekali na olimpijskem bazenu v Kranju, jutri in v nedeljo se bodo tekmovanja začela ob 10. uri. V. S. Hnale športnih plezalcev v Skoffi Loki • jutri in v nedeljo bo v Športni dvorani na Podnu v Škofjl Loki potekala finalna tekma v težavnostnem športnem plezanju za državno prvenstvo. Tekmovanje, ki ga za vse kategorije plezalcev pripravljajo Člani Plezalnega kluba Škofja Loka, se bo začelo jutri ob 9. url, ko se bodo najprej pomerili mladi. Sledile bodo kvalifikacije za večerni finale Članov in članic, ki se bo začel ob 19. uri. V nedeljo bodo na svoj račun spet prišli tekmovalci mlajših kategorij, ki bodo tekmo začeir ob io. uri. Organizatorji tekmovanja so Še posebno ponosni, ker bo prav v Skofji Loki Še zadnjič na tekmi za državno prvenstvo nastopila naša najboljša plezalka Martina Čufar, ki se bo s to tekmo poslovila tudi od domače konkurence, saj se je od mednarodne že na tekmi za svetovni pokal v Kranju. V. S. Tenižki turnir v Murijev spomin - Športno društvo Trim Tim Žirovnica jutri, v soboto, 2. decembra, prireja teniški turnir v spomin na prezgodaj umriega Športnega pnjate-ja Dominika Murovca - Murija. Turnir bo potekal v teniški dvorani na Selu pri Žirovnici od 8. ure dalje. Prijave sprejemajo po telefonu 041/^48 ng • Marko SerneL V. S. Praznične tržiš ke Športne prireditve - Od jutri, ko bo Keg- Ijaški klub Ljubelj pripravil tekmovanje v kegljanju, do 13. decembra, ko bo na sporedu občinsko pn/enstvo v košarki za osnovne šole, bo v Tržiču in okolici v okviru praznika občine Tržič potekalo veČ Športnih prireditev. Po jutriš- njem kegljaŠkem tekmovar^ju bo v torek rried 17. in 20. uro v Sokolnici potekalo občinsko namiznoteniško prvenstvo posameznikov v moški in ženski konkurenci. V petek, 8. decembra, z začetkom ob 18. uri bo v Paviljonu Tržič tekmovanje v Šahu za posameznike, prav tako pa bo šahovsko tekmovanje tudi v soboto, 9. decembra, ko se bodo šahisti ob 17. uri pomerili v domu krajanov v )elen- dolu. V ponedeljek, n. decembra, bo v domu krajanov v Lomu pod StoržiČem med 16. in 19. uro tekmovanje v streljanju z zračno puško serijske izdelave za moške in ženske. Komisija za športno rekreacijo pri ŠZ TrŽiČ pa je Že razpisala tudi turnir trojk v košarki za moške, ki bo v OŠ Bistrica v torek, 12. decembra, z začetkom ob 18.15, ter občinsko prvenstvo v košarki za osnovne Šole, ki bo v OŠ Križe v sredo, 13. decembra, z začetkom ob 13. uri. Prijave že sprejemajo na ŠZ Tržič (do 7. decembra za moške, do 11. decembra za OŠ), kjer dobite tudi dodatne informacije po telefonu 90 10 3^6. V. S. Rokometni spored * V 1.B državni ligi za moške bo ekipa Terma jutri gostovala prf Dobovi, v i.B državni ligi za ženske pa se bosta v Škofji Loki pomerili ekipi Loke in Save Kranj, ekipa Vita Centra Naklo pa jutri ob 18. uri gosti ekipo Burje Škofije. V II. državni ligi za moške - zahod bo ekipa Dupelj vŠDTržiSkih olimpijcev v Tržiču jutri ob 19, uri gostila ekipo Cerkelj, ekipa Kranja pa se bo jutri ob 18. uri doma pomerila z ekipo Mitola Sežane. Prav tako jutri, z začetkom tekme ob 19. uri, bo ekipa Alplesa Železnikov gostila ekipo Radovljice. V.S., Odbojkarski spored - V 1. DOL se bo Calcit Kamnik ob 20. uri v ŠO Kamnik pomeril z Calex-Mirom iz Murske Sobote, Astec Triglav pa odhaja na težko gostovanje v Kanal. jeseniČanke se brez pravega upanja na uspeh odpravljajo C vodiini ekipi HIT Nova Gorica. V 2. DOL se bosta v OŠ Žirovnica ob 19. uri pomerila Telemach Žirovnica in Termo Lubnik, pri ženskah pa se bodo igralke ŽOK Partizan Šk. Loka ob 18. uri v telovadnici OŠ Šk. Loka Mesto pomerile z Ecom Taborom. V 3. DOL igra doma le moška ekipa ÜKO Kropa, ki se bo ob 18. uri v OŠ Lipnica pomerila s TOM Mokronogom. B. M. Namiznoteniškl derbi v Naklem - Potem ko so članice Merkurja minulo soboto doma premagale ekipo Ilirije s 6 : 4 in v sredo na gostovanju pri ekipi Tempo Velenje slavile s 3 : 6, se bodo v 8. krogu 1. SNTL v derbiju pomerile z vodilno ekipo Iskre Avtoelektrike. Zanimiv r^amiznoteniški obračun v Naklem, kjer so KranjČanke letos domačinke, se bo začel jutri, v soboto, ob 17. uri. V. S. Kegljaški turnir za slepe in slabovidne • KK Triglav bo jutri, v soboto, pripravil 2. mednarodni kegljaški turnir za slepe in slabovidne za Pokal Kranja 2006. Udeležilo se ga bo prek 50 tekmovalcev iz petih slovenskih in štirih hrvaških društev ter ekipa iz Slovaške. Tekmovanje na kegljišču v bivšem Intexu se bo z uvodno slovesnostjo začelo ob jri. V. S. 8 • • • • •• • • • •• •• • • • • ••• • • i • •• • • • •fl • • vil ma .stanov nik @g-gias, si GORENJSKI GLAS petek, 1. decembra 2006 HOKEJ Otočec Senzacionalni uspeh Kranjčanov Na Otočcu je potekala i. moSka liga zahodne skupine. Med desetimi ekipami so nastopile kar tri gorenjske, dve kranjski in jeseniška. Ekipa ŠS Tomo Zupan je nastopila precej oslabljena, saj so manjkaii nekateri najboljši Šahisti. Kot neštetokrat doslej so se Kranjčani spet izkazali ter z naskokom osvojili prvo mesto. Na prvi deski je zelo dobro igral mojster FIDE Boštjan Markun, ki je osvojil 5 točk iz devetih srečanj. Na drugi in tretji deski sta Žiga Žvan, 6/9, in Blaž Kosmač, 6/9, dosegla drugi rezultat. Najboljše rezultate na svojih deskah so dosegli Peter Kovačič, 4/6, na Šesti, Boštjan Sirnik, 6/7, na sedmi, Matej Sušnik, 5,5/7, na osmi, in Matjaž Slibar, 5/6» na deveti. Eno partijo pa je odigral tudi Aleš Drinovec in jo tudi dobil. ŠS Tomo Zupan Kranj se je znova uvrstila v najelitnejšo državno ligo. Že za sodelovanje pa bo moral klub poiskati dodatna finančna sredstva. Kranjski si najboljši amaterski šahovski klub v Sloveniji najmanj to tudi zasluži. Odlično je nastopila ekipa ŠD Jesenice, ki je osvojila prav tako nepričakovano visoko 4. mesto. Blestela sta mlada brata Hasanagič. Mlajši Alan je na četrti deski osvojil 3 točk, starejši Anel pa na peti deski 6,5 točke iz devetih srečanj. Zelo dobro se je odrezala tudi tretja gorenjs ekipa ŠK Stari Mayr, za katero je bilo pričakovati, da se bo krčevito bori a za obstanek. Toda ekipa, ki je imela v svojih vrstah okrepitev, mednarodnega mojstra Saša VukanoviČa, se je v vsakem dvoboju enakovredno borila tn osvojila 6. mesto. Najuspešnejši igralec v ekipi je bil Stanislav Mrak, ki le odigral le štiri srečanja in dosegel 3,5 točke. O. O. ODBOJKA Maribor, Murska Sosota Blejci blizu finala Odbojkarji Autocommerca so po prvi tekmi, na kateri so v Mariboru ugnali Prevent gradnje ICM z 1 : 3 (• • 20, 20, 12^ na dobri poti, da se uvrstijo na finalni turnir Pokala , kar pa bo zelo težko uspelo odbojkarjem Astec riglava, ki so na prvi tekmi v Murski Soboti izgubili 53:0 (22, 21, 15). Povratne tekme bodo čez teden dni, prednost zmage na prvi tekmi pa sta si priigrala tudi Marchiol PrvačI* na in Logatec. Pri ženskah so po prvih tekmah v dokaj prepričljivi prednosti Benedikt, HIT Nova Gorica, Sloving V tal In TPV Novo mesto. B. M. Slovenii a ROKO T vabi na rokometno tekmo ženske 1. b drl med ekipama RK VITA CENTER NAKLO : RK BURJA ŠKOFUE v SPOMTNO OVOHANO V STRAHINJ « 2. DRCEMBRA 2006, ob 18. uri. vstop prost. vuudno vabueni ODBOJKA ćrtrta pot T«4(ma «najst«ga kroga državne odbojkarske lige A^tec Triglav jutri, v soboto, 2. decembra 2006 gostuje v Kanalu ob Soči pri vodilni ekipi Salonitu« Tekma bo ob uri v Športni dvorani v Kanalu^ Rezultat v živo boste lahko v soboto od ure dalje spremljali na spletnih straneh www*oktriglav*si* Slovenska športna revija DECEMBER V osrednjih pri^evUh se predstavll^jo: Rok Urbane, Andreja Vezjak. Jure Dotielšek, Mna Potočnik, Aleš Pipan, Urban Planinšek, Aleš Aberšek, Nina Jerančlč, Tadeja So- dec. Miha Thaler, Robert Ferko, Viljem Sekereš, Robert Kubica... ŠKL. NBA. ŠAH. OKS, Fotoaktualno.. m Nm m kandidatke za MISS ŠPORTA 2007: Tajđa Ratajc, Valerija Kralj. Nina Petrovčič, Maja Pungaršek (Nvww.mi$s^porta.si) Prestižna llenlka slovenske športne revlie ŠPORT (na naslovnici |e Nina Jerančič), vas čaka pri vašem prodajalcu časopisov. Revijo ŠPORT lahko naročite na 01/541 76 48 ali na export@slol.ne1! I V Nekdanji reprezentant in član zlate slovenske nogometne generacije Miran Pavlin je prepričan, da bo treba v našem nogometu marsikaj spremeniti in ne zgolj zamenjati selektorja. Vilma Stanovnix bilo za nas vendaile spoznanje, ...................................... da si nekateri želijo sprememb. Kranj • To, da stanje v našem Vendarpa je to za odločilen ko- nekmetu že neJcaj ösa nI veČ rak Še vedno premalo in je vsaj takšno, kot IM si želeli, je jasno, za sedaj za nas pomenilo "mi- V krizi ie reprezentanca, tribu- sijo nemc^oče"." ne domačih štadionov večino samevajo. Proti tem so se letos Kako se je na vaše pobude oduprli Člani nekdanje zlate slo- zvala MNZ Gorenjske? venske nogometne generadje "Lahko povem, da je bila na čelu z Zlatkom Zahovičem, med Medobčinskimi nogo-Miranom Pavlinom, SaSom metnimi zvezami, ki nas niso Udovičem in Mladenom Ru- podprle, tudi MNZ Gorenj-donjo. Tudi po skupščini NZS, ske, zaradi Česar sem razoča-kjer dosedanjemu predsedni- ran in kar pomeni, da si tudi ku Rudiju Zavriu niso izglaso- Gorenjska ne želi nogomet-vali nezaupnice, pa vse kaže, da nega napredka. Očitno so žabo edina sprememba v našem dovoljni s stanjem, kakšno je nc^ometu menjava reprezen- v našem nogometu. Jaz pa Še tančnega selektorja, saj so v za- vedno mislim, da so se ušteli Četicu tedna iz NZS sporočili, in da je za nami večina nogo-da Brane Oblak ni več selektor metne javnosti, ki nam je dala in da iščejo njegovega nasled- So-odstotno podporo. Lahko nika. O vsem tem sva se pogo celo rečem, da smo mi glasni- varjala z Miranom Pavlinom, ki javnosti." Skupščina NZS prejšnji teden Nekateri so vam očitali, da ne Miran Pavlin pravi, da brez sprememb v našem nogometu naj bi prinesla spnaneinbe pri ponujate novih prc^rainov. ne bo napredka, vodenju naše krovne n^met- lih imate? ne organizacije Ste bili prese-nečeru, ker se to ni •Res so nam to oatali, ven- Slovenec in biti mora iz "zlate "Veliko sem v tujini, sodelu- dar tudi na drugi strani niso generacije". To, da se pred- jem s Portom, kot skavt iš-"Po skupščini smo bili sicer predstavljali svojih progra- sednik sedaj pogovarja z Dar- čem igralce. Vendar pa razočarani nad izidom, po pra- m o v. Če bi jim mi ponudili kom Milaničem, je za nas do- imam zagotovo ambicije predvsem v slovenskem nogometu. Meni osebno je slo- vid povedano pa smo pričako- progam, bi ga oni preprosto kaz, da smo imeli prav, vali tak ali podoben razplet Naš kopirali", kot se na primer do- namen, namen članov ekipe gaja ta trenutek, ko smo mi za ob neuspehih reprezentance venski nogomet dal veliko, nekdanje zlate generadje, je bil novega selektorja predlagali upadatudizanimanjezadržav- sem Slovenec, v tujini sem opozoriti na napake, ki se doga- Darka Milaniča in prvi, s kate- no prvenstvo. Kakšen je razlog? pač tujec. Zato tako jaz kot laio na Nogometni zvezi Slove- rim se je pogovarjalj predsed- Res je žalostno, ker je zani- drugi želimo pomagati nanije in v slovenskem nogome- nik Zavri,ieon-,.Znj^ovo na- man je za nc^omet pri nas lako šem nogometu. Nekateri nam očitajo, da bi se radi , ker je krovna organizadja okoristili, kar pa se mi zdi tli. Želdi smo spremembe v tei stavitvijo in z našim pr<^a- upadlo. Vzrok za to pa je zago-organizadii, saj smo prepriča- mom bi predsednik rešil svoj ni, da tako pač ne gre naprej. Toda že takrat, ko smo se zače- položaj. Tega pa pač ne pusti- pustila propad nekaterih veli- smešno. Bomo pa zagotovo mo. saj smo neodvisni, tudi fi- kih klubov na čelu z Olimpijo, vedno povedali, kar mislimo, 11 pogovaijati z delegati, ki so nanäio, zato tudi nimamo dia- dnigi pa so se komaj obdržali, vedno bomo zagovomiki na- kasneje odločali na skupščini, ke na jeaku in bomo še naprej Zlasti v velikih mestih so klubi predka. Sedaj pa gre že od smo ugotovili da nas čaka tež- opozarjali na napake." na robu bankrota ali so bankro- zamenjave selektorja Prašni-ko delo, saj ti že 17 let delajo pod vodstvom Rudija Zavrla. Na koncu smo dobili n glaso (proti zamenjavi predsednika Kakšen pa naj bi bU po vaši oceni nov selektor? "Mi smo se o tem že izjas- je bilo 24 delegatov), kar pa je nili in povedali, da mora biti tirali" karja naš nogomet strmo na- zaj. Pasti iz 21. na 78. mesto V nogometu si aktiven tako v med reprezentancami v dveh tujini kot doma. Kaj trenutno letih in pol je zgovoren poda- počneš? tek." HOKEJ Jesenice Slavko Ažman ni več podpredsednik Na seji upravnega odbora HK Acroni Jesenice minuli ponedeljek so se člani seznanili z nepreklicno odstopno rz-javo Slavka AŽmana, nekdanjega predsednika in nazadnje podpredsednika kluba, Kot razlog za slovo od funkcij pri jeseniškem hokejskem klubu je Ažman navedel zdravstvene razloge. Člani UO so njegov odstop sprejeli, kdo pa bo nje- gov naslednik, naj bi bilo znano v mesecu januarju, ko bodo pripravili skupščino kluba. V. S. Zaloc, Bleo Zmaga za Acroni, poraz za Triglav Med tednom so hokejisti v državnem prvenstvu odigrali 8. kolo. Ekipa kranjskega Triglava, ki je na Bledu gostila Banque Royal Slavijo je izgubila z 2 : 6, ekipa Acronija Jesenic, ki je gostovala pri Mercatorju Slaviji v Zalogu, pa je slavila s 3 : 2. Na lestvici vodi ZM Olimpija. V sredo je bila na Bledu Še tekma v Elitni koroški ligi (EKL), ko je v 6. krogu ekipa HK MK Bled premagala HC KAC jugend 6:5 (i : 2, 2 : 2, 2 : i, i: 0). T. T. BIATLON kran) Biatlonke na uvodu brez točk Biatlonsko sezono svetovnega pokala so v sredo v Oester-sundu na Švedskem začele ženske v preizkušnji na 15 kilometrov. Tekma je bila polna presenečenj. Prvič v karieri je zmagala Rusinja Irina Malgina, naša peterica biatlonk pa je ostala brez toČk. Tadeja Brankovič je bila 39. in zgrešila kar petkrat, Teja Cregorin je bila 43. (4), Andreja Mali 55. (4), Tamara BančsS. (4) in Dijana Crudiček 71. (6). jasno je, da so bila pričakovanja višja, a naša najboljša biatlonka Tadeja Brankovič kljub vsemu po tekmi ni bila slabe volje: "Leže sem streljala po pričakovanjih, stoje pa so nam kljub korekcijam vremenske razmere preprečile boljšo predstavo. Na treningih streljam tudi stoje zelo konstantno, zato se ne bojim." Včeraj so imeli tekmo še moški, ki pa se do zaključka naše redakcije še ni končala, izmed Slovencev so startali janež Marič, Gregor Brvar in Danilo Kodela. M. 6. }iaroLnint: 42 41, e-poJta: narocninepg-glai.s www.gorenjsl^iolds.si 4 GORENISKl GUS petek, 1. decembra 2006 GORENJSKA 2-gla5. S i 9 Dobili V gorenjevaikem zdravstvenem domu že urejajo prostore, v katerih bo delovala fizioterapija. Ma Rant ba zamenjati tla in okna, ki ..............................................................................SO stara že najmanj 25 let. Gorenja vas • Večletna pri- Strop bo treba znižati, prila- zadevanja obline, da bi tiidi goditi bo treba Še vhod in v gorenjevaškem zdravstve- vsa vrata, da bomo dostop nem domu organizirali fizi- omogočili tudi invalidom," oterapijo, so vendarle obro- je naštel Gašper Čadež iz dila sadove. Na zadetku de- občinske uprave. Naložba cembra so tako podelili bo po njegovih besedah koncesijo fizioterapevtki vredna 6,5 milijona tolar- Lei Oblak, ki je doslej to de- jev. Gradbena dela, še doda- javnost opravljala v škofjeloškem zdravstvenem domu. V novi ambulanti ja Čadež, naj bi končali do sredine decembra, potem pa bodo v prostore začeli Gorenji vasi bo predvidoma nameščati opremo, za kate- začela delati takoj po no- ro bo poskrbela izbrana fizi- V gorenjevaškem zdravstvenem domu urejajo pro.store za vem letu. V gorenjevaškem zdrav oterapevtka. Fizioterapevtske storitve si potrebe ffzioterapevtske am bulante. / p«'»^« saMasm stvenem domu so v minu- v kratkem lahko obetajo tudi za fizioterapevta. Prejeli so domu, kjer imajo na voljo lih dneh že začeli urejati Žirovd> kjer so včeraj odpira- dve ponudbi. Fizioterapevt- prostore, ki so se izpraznili prostore za potrebe fiziote- H ponudbe, ki so prispele na sko ambulanto bodo uredili v po izselitvi zobozdravnika rapije. "Med drugim bo tre- razpis za podelitev koncesiie tamkajšnjem zdravstvenem zasebnika. Družine na rekreaciji V Škofji Loki vsako soboto vsaj petdeset družin obiskuje brezplačno družinsko rekreacijo. Vsako soboto se obeh srečanj skupaj udeleži po 120 rekreativcev, od najmlajših, ki so komaj shodili, do njiho-sih staršev vseh starosti. Zanimivo je, da se nekatere družine, Jd imajo več otrok, srečanj udeležujejo vsa leta. "Z rekreacijo skušamo otro- Bo^an Bogataj mentoria Matjaž Ovsenek Ln vi, da so tu tudi zaradi dru- ke navaditi na šport, jih pri- Škofja Loka • Lokalna akcijska skupina Škof)a Loka (LAS) že osmo leto vsako soboto organizira brezplačno Nataša Trampuš. Na srečanja v telovadnico Osnovne šole Ivana Groharja (ob 16.30) in v telovadnico Osnovne šole Cvetka Golar- ženja: "Marsikomu se zdi tegnita in morda potegniti z smešno, vendar smo sku- ulice, od drog in alkohola," paj, se zabavamo in se ne pravi Matjaž Ovsenek in do-naveličamo." Mnenju daja, da se otroci tudi sociali» mame pritrdi tudi Tjaša. zirajo, saj morajo kljub raz- družinsko rekreacijo. "Vad- ia (ob 18.10) vabijo s sloga- "Na ta način tudi tkemo ličnim starostim sodelovati, ba je namenjena otrokom in nom Pomembno je, da smo družinske vezi," razlaga Na- se spoštovati, prilagajatL staršem, torej družinam, kot skupaj, da se zabauamo in da taša Trampuš: "S tem pa Mentorja ugotavljata, ^ po- koristno preživljanje proste- po svojih zmožnostih naredi- vplivamo tudi na osnovno navadi otroci prepričajo star- ga časa, saj se je v današnjih mo nekaj zase. Majda Tav- motoriko otrok in staršev, še za udeležbo. Vse, kar mo- Časih treba tudi ustaviti in Čar» ki se skupaj z otroki z Dve šolski uri na teden nista rajo rekreativci imeti, so narediti nekaj zase," pravita LAS-ovo družinsko rekrea- veliko, vendar je to za marši- športna oblačila in nekaj do- voditelja rekreacije, športna cijo srečuje že vrsto let, pra- koga edina rekreacija." bre volje. . I • ' --fe'.---- Posebna ponudba potrošniških kreditov Prihaja pra^mčn» ćas, Ko želimo sebi m &vojjrn najbližjim pnćarati ĆImbolj veselo m slavnostno vzdušto Priv'osčite si prcdnovoletnö nakupe, zi ali druge nepredvidene izdatke le posebno ponudbo pouosniških krodilov po posebej uigodni obresinl men z öobo vratania ao 2d mesecev Ponudba vam Je na voljo od 20. 11. 2006 do 26. 2. 2007. i i \ Informativni izračun: viiina kretiita đona vraćanja obrestna mera mesečni obrok_ siroSki odobr^e zavarovalna pramija A .V/ 300 000,00 SIT 12 mesecev 5 90% 25 Ö07,00_SIT_ A 000 OO S IT" 3 ^,00 SIT _ fl.59% v ^ // \ WVAV..')IMn k511 info^^abanka.sf I A&fifor>0801 360 ABANKA KRAN) Izteka se teden Karitas Slovenska Karitas v zadnjem teönu r^ovembra organizira teden Karitas, ki je letos namenjen otrokom. Osrednja dogodka sta bila koncert Klic dobrote v Celju in srečanje prostovoljcev v Ponikvi. V Sloveniji deluje prek deset tisoč prostovoljcev V440 enotah te dobrodelne organizacije, vsako leto pa razdeli za okoli 800 milijonov tolarjev različnih vrst pomoči. Le z lanskim koncertom so zbrali 35 milijonov tolarjev. D. Ž. Cesta maršafa Tita 112, 4270 Jesenice, tel. št. 04/5868 000 N&š javni zdravstveni zavod sodi med srednje velike bolnišnice v slovenskem prostoru. Opravljamo zdravstveno dejavnost na $ekuiv darni ravni, ki obsega zlasti oodročja kirurgije» interr^istIke» ginekologije s porodništvom in pediatrije. Imamo vizijo in zastavljen cilj: postati najboljša regijska bolnišnica v Sloveniji. Pridružite se Pričakujemo, da boste podali vaše cenjene ponudbe za zasedbo naslednjega delovnega mesta: DIPLOMIRANA FIZIOTERAPEVTKA / DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT Pogoji za zasedbo delovnih mest: diploma visoke sole za zdravstvo aktivno znanje slovenskega jezika zd revstvena sposobnost Delovno razmerje s posameznlrr) kandidatom oziroma kandidatko bomo sklenili za določen čas 1 leta 2 možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlrtvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2a delovno mesto lahko kandidirate tudi diplomant ooravrti pripravništvo. (d Oi želeli Nudimo vam možnost strokovnega In osebnega razvoja ter stimulativen zaslužek v urejenem delovnem okolju. vase ponudbe pncakuiemo v roku 16 dni po objavi na naslov; Sptošna bolnišnica Jesenice. C. M.Tita 112, 4270 Jesenice. (r^ Radio Cerkno, d, o. o. platlševa uuca 39. 5282 Cerkno RADIODMEV tel.05/37 34770 fax. 05/37 34 771 E-pošta: info@radioodmev.net 90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS GCI IZLETI NAPOVEDMK Decembett mesec obdaravaiifa in prizigarya lučk v temo prekraAih zimskih dni..« Tudi nasi izleti bodo posvečeni prednovoleinemu vzdušju. 16. december predfaožični Gradec • 5.800 sit (24,20 evra) ^ 23. december. ogled božičnih ;aslic v Pu^ji vasi v zamejski Italiji • 5.500 sit (i2,95 evra) Naročniki Gorenjskega glasa imajo 10% popusta. Odhodi so iz Ljubljane, izpred Gorenjskega glasa v Kranju, po dogovoru pa tudi z Jesenrc ln iz Radovljice. Gorenjski G! a S I I Informacije: Agencijo Linda: tel.: 04/23$ S4 20 alf inf6(§>lineia.s! VSTOPNICE ZA CANKARjEV DOM ^c dve nagradni vstopnici za koncerta v Cankarjevem domu je žreb namenil Edvardu Zaplotniku iz Radovljice in Filipu DemSariu z Rudnega. r v 10 K o sj w on. Sli hic@2-Ql as.si GORENJSKI CIAS petek, 1. decembra 2006 KRIMINAL secunje Ropar Iskal žrtev, w • ne pomoči Šestdesetletni domačin se je v sredo zvečer vračal proti svojemu domu v Begunjah, ko je iz teme zasliSal molki glas, [ca[ na po- moč. Zato se je približal neznanemu moškemu, ta pa ga je nepričakovano s pestjo udaril v obraz. Moška sta se dokler ni do- zače a mačin padel po tleh. Tedaj mu je lopov iz žepa vzel 40 tola In pobegnil. domžalf Odnesli slike Pred dnevi so neznani storilci vlomili v stanovanjsko i Matije Blejca v na I 2 Domžalah In jo po umetniškimi slikami, ki so po oceni lastnika vredne kar pel milijonov tolarjev. Kranj Tat v trgovini Neznani storilec je v torek nepaz jivost zapo- iz con sienih v trgovskem centru na Primskovem in si protipravno prilastil dve steklo-keramlčni plošči znamk Bosch in Elektrolux. Podjetje je oškodoval za okoli 360 tisoč tolarjev. Kranj, Škofja Loka Z balkona v hišo v ponedeljek zvečer je nekdo skozi balkonska vrata vlomil v stanovanjsko hišo v Drulovki. Vlomilec je s seboj odnesel mobilni telefon, di- gita arat, prenosni računalnik, nekaj denarja in potni listini. Gmotno škodo ocenjujejo na pol mi tolarjev. Na podoben način je pred dnevi nekdo vlomi tudi v stanovanjsko hilo v Hosti, iz katere je odnese igitalni fotoaparat, vreden okoli sto tisoč tolarjev. S. Š. Clv i liiudaTe. y s i ^ Obrambo slabi Na sojenju ducatu Gorenjcev, domnevno povezanih s preprodajo droge, so v sredo poslušali posnete telefonske pogovore, nekatere tudi nerazumljive. SiMOK ŠUBic več konoplje - dva kiJogratna obdolženega pogosto klicale ....................................... in 197 njenih sadik. Čeprav osebe, ki so potrebovale dro- Kranj • Združeni sodni pro- je policija najprej namigova- go, Čeprav o njej v razgovo- ces zoper dvanajsterico Go- la, da je razkrinkala krimi- rih konkretno ne govorijo, renjcev, ini sodijo na nalno združbo, obtožnica, ki Največkrat so se sogovorniki kranjskem okrožnem so- jo zastopa okrožna državna posnetih pogovorih dogo- dišču, ker naj bi trgovali z tožilka Marija Marinka Jeraj, varjali o srečanjih in se spra- drogo, se poćasi preveša v tega ne navaja. Vseeno pa ševali o številu "podatkov", zaključno fazo. Sodni senat vsem obdoLženim kJjub ugo- ki jih imajo oziroma potre- namreč predvideva, da vorom njihovih zagovorni- bujejo. bodo na naslednji obravna- kov sodijo na skupnem pro- Kcr se ob poslušanju v vi, ki bo 13. decembra, na cesu, saj je senat odločU, da veliki sodni dvorani pri ne-vrsti že zaključni govori, je sodnega postopka ne bodo katerih pogovorih ni dalo v sredo na sedmi obravnav- razdružili zaradi vezanosti razločiti, o Čem je tekel poni dan napovedala predsed- dokaznega postopka oziro- govor, so zagovorniki od se- nica tričlanskega senata ma skupnih dokazov. nata zalitevali, naj jih izloči Andrijana Ahačič. Ta teden so zasliSali še ne- ir sodnega spisa, prav tako Poročali smo že, da je poli- kaj dodatnih prič in posluša- pa tudi pisne zapise njiho- dja maja letos zaključila ob- li telefonske pogovore dni- ve vsebine, ki jih je sodišču sežno akcijo, poimenovano goobtoženega Dragana Ko- posredovala policija. Spra- Buldog, Aretirali so več stovskega iz Kranja, ki so jih ševali so se namreč, kako je Dragan Kostovski: nekateri njegovi telefonski pogovori, ki jih je posnela policija, so razjezili obrambo. Zmotilo jo je, ker se ni dalo razločrti vsebine pogovorov, / row imaoou osumljencev in pri n gorenjski kriminalisti s sod- lahko nekdo naredil prepis kaznega gradiva izloči pre- posnetkov. Za pogovore, ki opravili hišne preiskave, v nim dovoljenjem skrivaj po« pogovorov, ki sploh niso ra- pise prav vseh pogovorov, katerih so zasegli manjšo ko- sneli- Z vrtenjem pogovorov zumljivi. Sodni senat se je saj za veljavni dokaz SO bili nerazločni, pa bo sodišče samo naredilo dobe- ličino trde droge in precej skuša tožilka dokazati, da so v odmoru odločil da iz do- uporabil zgolj poslušanje sedne prepise. Gore so pozimi nevarnejše Letos so imeli gorski reševalci že 280 akcij, a 26 osebam niso mogli več pomagati. Opozarjajo na previdnost pozimi. Stota n S a e zveze Slovenije, so za no nesreč krivi m Ljubljana • Statistika nesreč zdrsi ter nepoznavanje v gorah spet zbuja skrb. Do terena. Letos je zaostrila 29. novembra so imeU gor- razmere v gorah obilica i reševalci 280 interven- snega pozimi, zaradi tople cij, od tega Z40 reševalnih jeseni pa se je povečalo ter 40 iskalnih in poizvedo- število obiskov in nesreč ih. Ze mesec pred izte- gorah v tem času. kom leta so se približali re- Za varno gibanje v gorah kordu 300 akcij leta 2004. pozimi se mora vsak dobro Glede na lani, ko je bilo 232 pripraviti, znova opozarjajo akcij, se je njihov obseg gorski reševalci. Za to je na močno povečal. Ugodno je razpolago dovolj Dtoramre. , da so letos zaradi lažjih Začetniki naj obiščejo pla- reševanj opravili manj ur. ninske aU alpinistične teča- Največ dela so imeli na območju Bohinja (39 akcij)» je. Januarja 2007 bo mogoče obiskati tudi dvodnevni m seznanitev svo)Cev s potekom ture ter časom vrnitve. Pozimi naj nihče ne hodi v gore sam, od doma Tolmina (38) in Kamnika tečaj varstva pred snežnimi naj ne odhaja v nezaneslji- vem vremenu in naj ne sili za vsako ceno do vrha. Ho-opremo in vaditi pravilno diti je najbolje po znanih uporabo cepina in derez. poteh s poletnih tur. Še po- (30). Med 280 udeleženci v plazovi na Pokljuki. Pregle- nesrečah jih 62 ni bilo po- dati je treba vso zimsko Ikodovanih, 192 pa poškodovanih oziroma bolnih. Žal je 26 oseb izgubilo živ- Kadar so na nogi slednje, ni sebna previdnost je potreb- Ijenje, od tega 21 gornikov. varno uporabljati planin- na pri sestopu z vrha. Zato Kot je poudaril Janez Kosec skih palic. Pomembno je se je najbolje vračati po isti iz Komisije za infonniranje tudi načrtovanje ture, upoš- poti, svetujejo gorski reše-in analize Gorske reševalne tevanje vremenskih razmer valci. NESREČE Laze Ni preživel prevračanja traktorja v ponedeljek popoldne se je v Lazah v Tuhinju pri spravilu sa smrtno ponesrečil 58-letni traktorist. Ko je pripeljal do roba strmine, je traktor pričel vzvratno drseti po strmini navzdol in se preobračati. Voznik je pri tem padel iz vozila. Dv0R)e BI ga varnostni pas rešil? V sredo okoli 22. ure se je na regionalni cesti Želodnik-Moravče v kraju Dvorje v občini Mengeš pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil 24-letni voznik Iz Domžal. Kot je ugotovila policija, je z neprilagojeno hitrostjo pripeljal v blag desni ovinek, kjer je izgubil oblast nad avtomobilom. Najprej je zdrsnil, nato ga je dv gniio v zrak, se nekaj Časa prevračal In pristal na strehi. Voznika, ni bil pripet z varnostnim pasom, je vrglo iz vozila. S. S. Kamnik Policija išče povzročitelja nesreče Kamniški policisti so sporočili, da Še vedno iščejo povzročitelja prometne nesreče s hudimi poškodbami, ki se je zgodila v nedeljo ob 17. uri na Ljubljanski cesti v Kamniku. Neznani voznik je v križišču z Rozmanovo na prehodu za pešce zbil občana, ki je padel na pločnik in se huje poškodoval. Voznik osebnega avtomobila Suzuki Swift Sedan alt Mitshu- bishi Lancer temno modre ali pobegnil. Policisti prosijo vse. črne barve, je po trčenju bi karkoli vedeli v 7vezi z nesrečo, naj pokličejo Številko 01/830 31 80 ali 113. j. P, (•VMAjti ki i Kt» Pr^vilđ hi del . S kJt«r1m gpr^MM KO irrvnlm^U» O^ulM ^pravhan)«, AQ.Qh (HXd 20^ liubfjdnd. sc v^aoaitijfm mec detovnim Dre^pidfrio na voi|C ^ ^tfu v Finar^nih lo^k^n m crt Dogodte^^ih oflnerii^ hI ^p^cjem^jo pr stopom ^jov^ prav/gm ujK^vijo^ja via^pf^ne^a Findfične tofXe poqodbpni Mrtoecji so fvi spicMin strjo^n s^. kftr sta oostopoa Dccipekt in V rxds!ear>|i^ Mdooj^n pa tuai ociaviji^nc cci^^Mo m letne pvotiio vr^iemneqa ski^iU viaca^eli (m^ po^ ci^c^pekta DT^CO i^vHa prcisp^U (er zMf^f^ n^a in pedMcve^ por ofila^ KO Do^ta na V0i|0 ^V^em vbgateirtm« M DoOo . % ^ .. I •. . • Jv^» oV * s \ in ^dtetih pris(opci^ ifjOva M p^OfHno njinc^e cnkraioe v v^diemni skt^d pa pri-spHa . ^ . 0^.0. v navM^o^m otOobju n^ DO ^dtopriin ^tro&kov, k\ $9 doiofeoi v uri^viiiri upravfj^njd L. J LJUDSKA UNIVERZA KRANJ JEZIKOVNA ŠOLA vabi k vpisu v jezikovne tečaje v DECEMBRU 2006 Začetek tečajev: 15.12. 2006 Bodrte izvirni in podarite znanje sebi in svojim Mi vam podarimo brezplačno predavanje z naslovoni "Ekološko pridelovanje vrtnin z največjo rdra vilno vrednostjo" vaša UUDSKA UNIVERZA KRANJ tel.: 280 48 16 I B 5 iđ 23 Priloga Gorenjskega glasa urednik: mlha.NAGLlČ(g)siol.net Kdaj bo konec sveta? Odgovor na to vprašanje je prihranjen Božji previdnosti, piše v svetih spisih. Dr. Janez Drnovšek pa je v svojem odgovoru bolj konkreten: "Ni več vprašanje, ali se bo najhujši scenarij uresničil, temveč le kdaj. Morda že to zimo." Miha Naguč "Človeštvo Še nikoli v svoji razsežnosti. "Sodanesvelike lanezuD.vtempisanjitni goče povsem zanikati- Po- ..................M...., zgodovini ni bilo tako raniji- katastrofe» ki bi presekale šlo ie za splošna svarila, tem- trošniška civilizacija nas je v do ne pozna Apo- vo. Nikoli niso bili ljudje oskrbovalne tokove, nemo- več tudi za konkretni napo- teh rečeh dejansko "uspava- kalipse, skrivnost- tako odvisru od energije, ki goče? Je nemogoč energet- tek. Dabisi,kobomovdneh la v lagoden dremež ", za- nega Razodetja sv. prihaja od daleč, od c^ovin ski mrk, ki bi za določeno in lednih pred prazniki na- slepljeni od njenega blišča (aneza Evangeli- in oskrbovalnih centrov, ki obdobje ustavil vse tovarne, kupovali vse mogoče, po- ne vidimo več bistva stvari, sta, sklepne knjige lahko delujejo le v normal- mline, štedilnike in hladilni- tiebno in še več nepotrebne- naš pogled je zastrt. In veste, Svetega pisma, v kateri je nih razmerah. Nebogljenost ke? Da o ogrevanju ne govo- ga, nabavili tudi tisto temelj- kaj pomeni apokalipsa? Sta- sveti mož v grozljivih podo- sodobnega človeka v resni rimo. Saj si vendar lahko za- no zalogo najnujnejših živ- rogrška beseda apokalypsis bah napovedal, kako bo, ko krizni situaciji je resnično mislimo velike ekološke ka- Ijenjskih reči, s katerimi {tako beremo v uvodu v razo- se bo zgodil konec sveta? To grozljiva. Krive so države, tastrofe ali pa teroristične bomo lažje preživeli najhuj- detje v zadnjem prevodu je bilo v zgodovini velikokrat krive so institucije, krivo je napade velikih razsežnosti, še, ki se • kot rečeno - laJiko Svetega pisma v slovenšči- ^ ^ ^ zeio aktualno vprašanje, do- potrošništvo, kjer je dobiček ki bi za določen čas lahko zgodi prav kmalu, "morda no) pomeni odkritje, odstira- (človeštvo sc veštvo se je že večkrat znašlo edini motiv, ki vse poganja. povsem omrtvičili naše živ- ie \o zimo". "Naši dedje in nje. Apokalipsa v svetopi- v nadvse apokaliptičnih raz- A krivi smo tudi sami, ker ljenje. Kar spomnimo se babice so vedno skrbeli za semskem smislu je zato "od- nikoll v SVOJI merah. Zadnje čase pa živi- smo svoje življenje na milost orkana, ki je zbrisal New Or- ozimnico, včasih tudi še naši strtje zastora, Id pred člove- , , » 1 »t mo tako, da se nam - vsaj v t- in nemilost prepustili na- leans in nemoč sodobne starši. V tem letnem Času so škimi očmi skriva Božje na- ZSOuOVim tli bilo i. razvitem svetu - dozdeva, ključju. Vendar kakor se ameriSke države, da bi lju- nabavljali življenjske potreb- črte s svetom". Pogled, ki se da nam še rukoli ni šlo tako stvari na svetu razvijajo, to dem v stiski pravočasno po- ščine, ki so jim pomagale nam pri tem odkrije, nika- tdkO VCiyilllVO, dobro. In kdo bi (se) sredi sa- re bo več naključje. Ni več magala. In strokovnjaki nam prebroditi zimo. V sebi so kor ni prijazen, nasprotno, mih dobrot spraševal, kdaj vprašanje, ali se bo najhujši napovedujejo vedno več eko- imeli še vgrajen občutek, da je "neprijeten, srWjiv, nena- scenarij uresničil, temveč le loških katastrof. Pa tudi tero- je zima težak letni čas in se vaden, tuj"; neprijeten in Nikoli YllSO bo konec sveta! No, tudi pri nas ie takšen kdaj. Morda že to zimo." ristični napadi niso noben je treba nanj pripraviti. Tisoč- srhljiv pri Janezu Ev., nena- bili ljudje vsaj eden: predsednik repu- Tako je zapisal v eni svojih privid, saj se varnostne služ- letja so ljudje živeli tudi v vaden in tuj pri Janezu D. blike dj. Janez Dmovšek, ki zadnjih "misli", ki jih objav- be po svetu ukvarjajo v glav- strahu pred vojnami in niko- Povsem se zavedam, kako tako odvisni od je kot državljan tudi predsed- Lja na spletni strani GPR. nem le še z njimi. Med nji- li niso bili povsem prepriča- nesmiselno bi bilo, če bi v nik Gibanja za pravičnost in "Apokalipsa zdaj" je po nje- mi kroži rek, da ni vpraša- ni, da je varno živeti brez tem pisanju in predpraznič- energije, ki mir (CPR). Če bi njega vpra , kdaj bo konec sveta, bi pVlKCntt vam namreč odgovoril, da od daleč, od trgovin in oskrbovalnih centrov, ki lahko delujejo le v normalnih razmerah. kmalu, "morda že to zimo". go vem povsem mogoča. Povzroči jo lahko dvoje: nenadni teroristični napad ali ekološka katastrofa velikih nje, ali bo prišlo do terori- nujnih zalog. Še v dvajsetem nem času vabil k ponovne-sdčnega napada vehkih di- stoletju se je ta občutek ohra- mu ali prvemu branju Jane-menzij, temveč je vprašanje nil, saj sta svet pretresli dve zovega Razodetja ali k naku- le, kdaj," Nebogljenost sodobnega äoveka v resni krizni situaciji je resnično nrf - i v. -v « r' r / / ^ : rfty 0 ¥ y grozljiva. Štirje jezdeci apokaMpse v sodobni upodobitvi svetovni vojni in vsakršnega pu ozimnice po nasvetu Ja- pomanjkanja je bilo veliko, neza D. Hkrati verjamem. Izgubljati se je začel šele v da je tisto, kar pišeta, pre- zadnjih desetletjih, ko smo prosto res. Resnica je slej ko postajali vedno bolj prepriča- prej zakrita, vedno znova jo ni, da bo sodobno potrošniš- je treba odkriti. Tu in zdaj, tvo že poskrbelo za vse. Ka- "morda že to zimo". darkoli lahko gremo v trgovino in nabavimo vse, kar potrebujemo. Zakaj bi si delali ozimnico oz. zaloge nasploh? 2a tem prepriČajijE?m pa ni prav veliko razmisleka, temveč le pozaba tisočletnih izkušenj. Sodobna dvilizad-ja nas je uspavala v lagoden dremež, kjer nič kaj veliko ne razmišljamo, niti se ne zavedamo dejanskega stanja sveta." Kaj porečete? Jaz pravim tako: Bog ne daj, da bi se res zgodilo, kar napoveduje predsednik in "morda že to zimo". Po drugi strani pa te možnosti preprosto ni mo- 12 GORENJSKI GLAS petek, 1. decembra 2006 POGOVOR Snovawa Ob jubileju 250-letnlce rojstva Antona Tomaža Linharta je bil letos v koprodukciji Arsmedie in Televizije Slovenija posnet igrani dokumentarni film Linhart, človek razsvetljenstva. Premierno bo na ogled 4. decembra v Kinoteki v LJubljani; 9. decembra v Linhartovi dvorani v Radovljici in 13. decembra na 1. programu TV Slovenija. Helena Koder, scenaristka in režiserka Igor Kavčič samostana Martinu Kuraltu mno prav Linhart, zato s fil- se je pojavila v francoski re- tudi na področju zgodovino- ....................................... in so jih naSli v Češkem Olo- mom želim prikazati dejstva, voluciji in smo jo tudi Slo- Film bo v prihodnjih dneh moucu. O Linhartu pričajo zaradi katerih ga postavlja- vend vzeli za svojo, kot sim- k k pisja, Dr. Kajetan Gantar, ki nasto- doživel svojo premiero. a ob mnogi dokumenti, knjižne mo ob bok Tnibar^u pred in bol v boju za neko prihodnjo pi v filmu, Linharta primerja dejstvu, da ustvarjalci filma izdaje.... a vse to je za medij, Prešernu po njem. Njegov demokratično družbo. Film z glavnim avtorjem Dcklara- nisle vedno odvisni le od sa- v katerega predstavnosti je prispevek za slovenski narod je tako razdeljen na tri dele, dje o neodvisnosti in tretjim mih sebe, se nemalokrat najpomembnejša slika, pre- je bil zelo pomemben, pa ne prvi je bel in obravnava Lin- ameriškim predsednikom zgodi, da film "še topel" iz malo." montaže prihaja v kino, na le dramski del, njegova "po- hartovo mladost, drugi je Thomasom JefTersonom. ki skusa zgodovine" sta, kot moder, govori pa o Dunaju se mu je zdela ena najpo- televizijo. Sle tokral že posta* ^rarw dokumentarni film jebil pravi dr. Peter Stih, "identitet- in njegovem delu na podro- membnejših stvaii pri vili piko na i? "Avtorji smo film "podpisali" pred nekaj dnevi in je tord nekako ksiČna Izbira? no sidro" Slovencev. Naj torej čju zgodovinopisja, tretji del, II Že prvi dan sem vedela, to, da je pisal tudi v nemSÖ- ki zajema njegovo dramatiko da dokumentarec nc bo pre- ni, ne izpade kot pomanjka- in ima hkrati tudi bolj social- pripravljen za predvajanje, plet odlomkov iz arhivov gle- nje narodne zavesti, Hkrati nI naboj, pa je rdeč." Sicer naj bi ga končali do sre- daliških predslav, ampak bo sem si želela, da vsi ti baroč- dine novembra, a se je, kljub zgodba o Linhartu razsvet- ni ambienti nekako zaživijo v BeJa kot nedolžna mladost I^ßlSHU ICodcf, temu da sem s filmsko ekipo Ijencu. Neke vrste rdeča nit filmu, zato sem se naslonila modra kot znanje in mod vseskozi uspela loviti zastav- je njegova diama Miss Jenny na Miss Jenny Love. Kamničanka, je VOJčHU Ij^ri^ roke. na koncu nekoli- Love, ki jo je napisal še ko zataknilo v post produkci- zgodnjih letih na Dunaju, jenny je torej na neki način i i. Linhart i središču Poleg Linhartovega lika in povezovalka v filmu... mojega zanimanja več kot dela sem v filmu želela po-tVlSCi drU^HT pol odkar sem napi- udariti predvsem Čas razsvet- posnela filme: "Zgodba filma je poslavlje-na tako. da se igralka Iva rost ler rdeča kot akcija ... "Tudi lahko. Oziroma, ko je v sporočilu francoske revo luci je: svoboda, enakost bratstvo." ustvarjanju nacije ustanovitev ko ngres ne Zgodovino današnjega NUK-a gre iskati prav pri Linhartu, ki je biJ tudi človek z družbeno vizijo. Režiser Vito Täufer v Matičku vidi veliko več psihologije kot pa v Beau march a is ove m Figa- ru. Linhart je bolj poglobljene in hkrati plastične like, ki omogočajo sala okvirni scenarij m z Ijenstva. v katerem je živel, Kranjc pripravlja za vlogo najpogosteje njim kandidirala za sredstva iz sklada za avdiovizualne Gre za obdobje novejše zgo- Miss jenny Love in kol Studi-dovine, v katerem gre iskad ozna igralka skuša priti do te- njamo njegov dramski opus, Linhartu pravzaprav delamo Pü'ZOn iz medije na Ministrstvu za temelje modeme dnižbe. Ta- meljilejšega vedenja o avto- krivico Matiček je tako na primer ahko lumpenproletarec. baron pa pomemben Slovenec kulturo. Film je sicer nastal v krat smo tudi Slovenci bili Življenju pri koprodukciji Arsmedie in "up to date" z Evropo. Nosi- Hlebanjevih rju drame Linhartu in o času, v katerem je ta živel. "Vsekakor, saj je seznam vleni osebno se zdi zani- njegovlh zaslug pri postavlja- miv predvsem razvoj Linhar- Televizije Sloveniia. lec tega svobodnega duha Ob tem se mi je zdelo zani- nju temeljev za pot sloven- tovih svobodomiselnih nazo-med Slovenci je bil nedvo- mivo poudariti trobojnico, ki skega naroda k nadji velik rov, ki poteka od mladeniča. Kako je prišlo do sodelovanja /1007), MUgdU' vami in producentom? 'S Franci em Za cem 12 lenice gospe Arsmedie sem pred dvema letoma kol scenaristka sode- Radojke Vrančič lovala že pn dokumentär (1997, Babičeva nagrada 1^)98), Obrazi iz Marijanišča nem nlmu o Edvardu Kocbeku in me je očitno na podlagi dobrih izkušenj povabil tudi tokrat. Po strokovni plati sem od vsega začedvc- drugimi natisnjen v manjši v filmu Kala... MarijanUČa..." glasbo in kostumi, ki sta jih nec ali M\ Evropejec? knjižid (podobno, kot je da- "Ah to so bila Studentska nosila takratno meščanstvo in "Gre za dva pojma, ki se ni- nes gledališki list), ki naj bi leta, ko smo si na ta način Imale v mislih že kakšno anstokraaia. Seveda je vse kakor ne izključujeta. V bistvu služila potrebam gledališča. prislužili Še kakšen dinar." zelo stilizirano." so razumniki tistega časa med Menda obstajata dva izvoda seboj sodelovali, ne glede na takega lista." novo temo. pomembno osebnost iz slovensk^^ kul» Niste imeli želje, da bi na ig« lumega življenja? Za vlogo Linhaila ste izbrali to. v katerem delu Evrope so ralslcem področju naredili še dramskega igralca mb]še ge- živeli. Delovali so tako, kot go- V zadnjih desetih letih ste se kaj več.> "Trenutno prav niČ. Najprej se mora nekoliko "ule- neraa^e Marka Mandiča... "Želela sem, da je Linhart v filmu mlad. Prave Linhartove vori današnja floskula • razmišljaj dobalno, deluj lokalno. večkrat uspešno predstavili hidi kot režiserka dc^cumen- "Kaj pa vem. Če bi imela žati" Linhart. Projekt je bfl ambidjo biti igralka, bi se za- kar naporen, mc«oče niti ne Stvar miš^enja je svetovljan- lamih filmov, medlem ko so gotovo bolj angažirala na tem toliko sam film, kot pa vsa podobe tako ali tako ne pozna- stvo. stvar akdje pa ljubezen vaše scenaristične izkušnje še področju, a me igranje ni prav organizacija okrog njega. Je mo. Po nekem njegovem pis- do domovine. To dvoje se pri bc^tejše. O tem govorijo tudi nič zanimalo. Tudi vlc^ v Kali pa res, moje delo ni tako obi- je prišla bolj naključno kot ne. čajno. |e podobno kot pisate-"Pravzaprav je scenarist do- V študentskih letih smo vogo- Ijevo, Čeprav se s tem nočem mu sodeč na) bi bil bolj okro- Linhartu ni izključevalo. S pes- nagrade ... gel. Napisal je. da ko je padel z niSldm almanahom Blumen nekega voza, je njegova obla öus Krain je hotel Nemcem kumentamega filma neki iz- slo statirali v kakšnih filmih, postavljati na enako raven. trčila ob zemeljsko oblo..." povedati, kdo in kaj so Sloven- mišljen poklic. S tem ne da bi si povečali žepnino, pa so Podobnost je v tem, da zaci, s katerimi živijo v isti drža- zmanjšujem pomena tega me pri filmu najbrž imeli za- Čneš z delom takrat, ko pride Ste pri filmu uporabili tudi vi. Ali veste, kako je Linhart iz- kakšne starejk posnetke? "Sicer sem imela na voljo peljeval ime za Ljubljano? veliko slikovnega materiala, Lubiana^NebivedeL dela, hočem le povedati, da pri dokumentarcu kot scenarist pogosto delaš prav vse. Garaš, beleženo. Poklicali so me na ideja, ko dobiš občutek, da avdidjo in izbrala/' boš nekaj dal iz sebe. Razlika pa je tudi ta, da pisatelj po- risb, fotografij, dokumentov, a Še preden začneš snemati, in Pa vendarle vas je kamera trebuje le kos papirja oziro- "Ko je pisal svojo zgodovino. ob sodelovanju pri nastajanju imela kar rada, v šestdesetih ma računalnik, ko gre za jih nisem uporabila, saj moj se je pri tem opiral tudi na je- filma delaS še kup stvari, ki se letih ste na tdeviziji delali kot film, pa sam ne moreš nare- namen ni bil posneti izobraže- zik in jezikovne teorije. Trdil dogajajo mimo tvojega osnov- napovedovalka. diti prav nič." 14 GORENISKl GLAS petek, i. decembra 2006 KULTURA OBLAČENJA Swvawa Zgodovina oblačenja je stara več tisočletij, a o perilu začnemo govoriti precej pozno. Spodnja oblačila dolgo namreč niso bila uporabljana v takšni funkciji kot danes, saj so imela vse do 19. stoletja predvsem kulturni pomen, in ne praktičnega. Od kril do tangic Jasna Paiaoin datek, da naj bi nekakšne spodnjice začela uporabljati podnje perilo • ena že Katarina MediČejska, kas- najbolj vsakdanjih nejša f^coska kraljica, ki si stvari sodobnega je s tem poenostavila jahanje življenja • ima veliko na konju. Tudi druge ženske bolj zanimivo zgo- višjih slojev so kmalu spo- dovino. kot se zdi na prvi po- znale njihovo praktično plat: gled. Pravzaprav je eno naj- hlače so jiJi Sütile pred mra- bolj zanimivihdejstevpravto, zom, nesnago in tudi pred da je ta zgodovina tako kratka predrznimi dotiki moških, in v etnološki stroki doslej do- Kmalu se je izkazalo, da te kaj redko predstavljena. Peri- spodnjice poglede in dotike lo je pač vseskozi zavito v Šte- bolj privabljajo kot prekriva- ? vilne skrivnosti, saj je že od jo, in ko so jih predrzno, ^ , .. nekdaj veljalo za oblačilni vsem na očeh, v j6. stoletju J ^črtSKO pCillO kos, ki je večini ljudi dobro začele nositi kuitizane, so te 2 skrit in zato pogosto vsaj navi- prve spodnjice postale pravo i SpWd v fflOSKlU dežno nepomemben. V njem zlo in so dolgo ostale označe- jih redke žer^ske oblačile pod prihajale zelo počasi in eden so omogočali, da so se pribli- ^ , II .se premožni niso porCreürali, ne kot razuzdane in za do- spodnja krila. Uporabljale so najbolj pogostih kosov perila Žale strogim lepotnim idea- ocen splon ni kmečkemu prebivalstvu se stojne ženske povsem nepri- jih le ob določenih priložno- so bila spodnja krila, navad- takratnega Časa, ki so za- sploh ni zdelo potrebno in o bilo CrOtlCnO. njem se v večini obdobij pre- meme. Renesansa je prinesla tudi krinoline in korzete, s stih in sprva sploh niso bile no krojena iz tanjšega belega povedovali S-obliko telesa. S priljubljene. Zanimiv je po- domačega platna. Poleg kril Ravno prosto ni govorilo. Že egipčanski sužnji so čimer so si premožne ženske začele umemo oblikovati datek, da žensko perilo sprva v moških očeh ni bilo erotič- so v tem obdobju k perilu pomočjo ribjili kosti so stezniki stisnili trebuh in izbočili žensk sodile tudi spodnje prsi, pri tem pa tedanjim go- . pod oblekami nosili nekak- svoje telo. Razsvetljenske no. Ravno nasprotno! Prve srajce, V začetku so jih žen- spem nemalokrat celo po-HdSpVOtTlO, šen predpasnik, rute za povi- ideje ]8. stoletja so korzete za spodnjice so namreč segale ske nosile pod dnevnimi ob- lomili rebra in poškodovali ^ J " oblin so poznale tudi krajši Čas zavrgle, krinoline do gležnjev in tako zakrivale lačili, tako kot danes spodnje 1 tVC SpOuHJlCC SO ženske v antični Grčiji. Tudi pa zamenjale za posebne bla- cele noge, moškim pa so bile majice, čeznje pa so oblekle Rimljanke naj bi pod koleni zine, a že v prvi polovici 19. najbolj erotične prav • redko namreč sesale cto nosile podveze, nekakšne stoletja so togi korzeti in ne- videne - gole ženske noge. gležnjev in tako še spodnje krilo. V isti spodnji sraici, ki so io nosile Čez krinoline in korzete so po- rodne krinoline znova prišli Pravo obdobje perila, po- dan, so tudi spale. notranje organe. Kljub temu so korzete ženske začele nositi že kot mlada dekleta, da pa bi dosegle zapovedane modne smernice, so jih znale tudi ženske na stari v uporabo. Omenjeno obdo- dobno današnjemu, se zače- Med ženskami v višjih slo- mnoge nosile celo ponoči v I , • I Kreti. V renesansi spodnjih bje je prineslo tudi prve žen- nja -4ele v 2. polovici 19. sto- jih in pri premožnejših kme- postelji. Takratna moda je ZaKnVaie Ceie hlač ženske še niso nosile, ske spodnje hJaČe iz bomba- letja, čeprav so se spremem- ticah so bili v 2. polovid 19. zahtevala tudi razkošje spod- noge čeprav se med zgodovinski- ža, dolge vse do gležnjev ter z be uveljavljale zelo postopo-mi dejstvi skriva zanimiv po- razporkom na sredini, ki so ma. Spodnjice so v uporabo stoletja nepogrešljivi stezniki oziroma korzeti. Ženskam njih kril, zaradi vsega obilja oblačil pa se v neki reviji leta Božiček na daljavo Računalnik in iaz Robert Gu&tin Pa smo zakorakali v najbolj stron in elektronski naslov. Prt- Čunalnika in kamere ter preko zvočnika pa ga slišite, än komuniciranja je isistveno praznični mesec v letu. Veseli ko računalnika jima le zaupate ustrezne videokonjerenčne Kontakt je mnogo bolj pristen cenejši m bolj učinkovit. Pred- december je vsako leto čas. ko ve- svoje želje in za božič ter novo opreme lahko neposredno pre- kot p reko telefiina, ob tem pa sta vljajte si vse sestanke v liko Časa namenimo veseljače- nju, srečni m trenutkom in ncšte- leto vam bosta skozi dimnik prinesla želeno. Če ste seveda bili naša te sliko in zvok iz kraja v lahko spremlja te. kako se vaš ru Evropske u nije. ki potekajo kraj. Gre za pogovor v živo na sogovornik obnaša. Ja, govori- sedaj v Bruslju, Strasbourgu tim poljubom. Ta Čas pa je tudi dovolj pridni čez leto. Ena iz - daljavo. Razdalje pri tem niso ca telesa je hhko zelo pomemb- a li v Luksembu rgu. Ze $a mo čas m rziičnega rtak upova nja. med takšnih spletn ih st ra ni je p ome m bn e. Sli ka i n zvok se na. Zlasti še, ko morate vedet i, pot tja sta ne precej dena rja. k o Ko sem bil še otrok, sem bil pre- r\a ruishvu http://www.prazni- prenašata prtko intemeta. Po- ali je nekdo iskren ali pa igra pa temu dodale še dnevn ice in pričan, no, saj sem malo Še ved- ki,net. Na ta r\ačin pridete takoj Rojje le, da imate dovolj hitro poker s praznimi kartami, ves porabljen čas, potem se ra- no, da Bož iček obstaja, pa Mi- do obeh eminentnezev in odpa- klavž rudi. Vsekakor pa ni nika- de skrb, da boste pismo poslali povezavo v internet, saj sicer vidite sliko, ko nekdo odpira Ambient je skoraj takšen kot čun v korist videokonference kina pravem sestanku. Sicer pa, tro izide. kršnega dvoma o dedku Mrazu. na napačen naslov in da ga ne usta, šele čez nekaj sekund pa saj to je pravi sestanek. Vsem trem je büo potrebno pisa- bosta dobila. Zelo preprosto i n slišite zvok ali pa je pre m ikanje ti pismo. Tako so vtddi, kaj si predvsem uänkovito. ljudi bolj robotsko. Včasih je to želim, kaj bi rad in kaj naj mi Še bolj pristno pa je, Če v kon- videti prav smešno. Videokonfirertčni sistemi so sedaj v svetu že stalnica. Namesto da bi hiteli s sestanka na Vseenopa ta virtualna komunikacija ne prinaša osebnega sti- i se rad Božička in dedka Mraza dotaknil, ju prinesejo. Redno sem vsako leto takt z Božičkom in dedkom V realnosti je videokonßren- sestanek alipapotovali v tuji- moral pač obidaä, A kaj. ko sta p isal pisma in rui papir prelival Mrazom stopite preko videokon- ('.a videti ta kole. Usedete se pred no, se preprosto namest ile pred doma tako zelo daleč. V sodo- svđu pa razdalj e niso svojo fantazijo, najbolj goreče jerence. V tem pnmeru boste računalnik, vključite kamero računalnik in že ste v navezi, želje. Dvomov o tem, da sem bil oba videli, se z njima pogovarja- in zvočnike, nato pa le še zaže- že sedite *vx sestanku. Pri tem neprenia^ive in to v , tudi Božiček in dedek vse leto priden, ubo^jiv in marljiv, seveda ni bilo. Sicer pa je bil fi in boste z njima v osebnem stiku. Potrebno se bo nete program za povezavo. Ta ste na takem virtualnem se- usesfi pred pokliče sogovom ika, k \ ga žeii- stanku obkroženi z domači mi Mraz sta se posodmla. Ni kaj, morata iti v korak s to predpogoj, če naj bi mikaj pri- računalnik, pogfedati v kamero mo. Na drngi strani sogovor- ljudmi in strokovnjaki, ki vam tudi onadva in že se boste videJi, sl^i. sko- nik sprejme in že ste "on lahko v hipu priskoäjo na po- časom. Resda sta brezčasna m Božičku in dedku Mrazu se- rajda Čutili. line", na zvezi. Podobno, kot moč. Na ta naän ne izgublja- jifna leia ne morgo daj lahko pišete kar preko inter- Videokon/erencaje način ko- bi telefonirali. Na zaslonu ra- te časa na poti. ni stroškov po- vseeno morata biti "up to date". neta. Oba imata že svojo spletno munikaaje, kjer s pomočo ra- Čunalnika sogovornika vidite, tovanj in hotelov. Tovrstni na- se temu reče v računalništvu 1 GORENISKI GLAS petek, 1. decembra 2006 15 KULTURA OBLAČENJA Snovanj 1888 pojavilo priporočilo, male so kmetije in delo, ki je Po prvi svetovni vojni se je naj maksimalna teža žen- do takrat veljalo za moSko, na vseh področjih začelo prle in skrajšale, tako da hlačnic tako r^koč ni bilo sta v tem obdobju dokončno POICIVUC SO SC zamenjali svoboda in razno- skih spodnji]) oblačil ne pre- tem razmeram pa so sledile povsem novo obdobje • ne- več. V tridesetih letih 20. sto- likost. V petdesetih letih 20. tdfloicE sega 3,3 kilograma. hiHi ^nrpmpmhp v nhla^p- mara naiven*!» ^nrpmpmha v Iptia so <;p noiavili nrvi moHr- stolptia so nprllo nnn^ Ö ' tudi spremembe v oblače- mara največja sprememba v letja so se pojavili prvi modr- stoletja so perilo prvič začeli V 2. polovici 19. stoletja nju. Krila so se precej skraj- modi je bilo novo in bistveno čkivdanašnjem pomenu be- oglaševati na televiziji in !>te- hoksuvicc tudi na Slovenskem ie za- Sala. ženske so začele nositi mehkejše perilo. Številne sede, torej takšni s kostmi za vilne reklame, filmi in foto- ' Čnemo govoriti o spodnjih hlače in pod njimi spodnji- tehnične izboljšave so orno- oporo, z dvema ločenima in grafije so razbili tabu o tej ŠVOt^Vli VHOdvČki hlačah, Id pa so jih v tem ob- ce, namesto korzetov so se gočiie izdelavo novih tkanin oblikovanima košaricama, z temi. Ženske so v letih po ^ dobju še vedno no$ile ve- postopoma pojavili praktični in manj okornih oblik perila. nastavljivimi, pogosto gumi- dru^ svetovni vojni perilo že JcrUtlci činoma le plemkinje in meš- modrčki. Le-ti so sprva prsi Žensko telo se je začelo jastimi naramnicami ter z nosile redno vsak dan. čanke. Bile so dolge in bolj prekrivali kot podpirali. osvobajati, vse bolj priljublje- gumbi spredaj ali zadaj. Od šestdesetih let 20. sto- zavezovanjev pasu. Za ženske je bilo 20. stoletje prelomno v več pogle- topLPeriloJe močno vplivale tudi na raz- Času začela izdelovati tiidi minjala tako hitio kot še ni- DOStdlO ŽCHSkO ohlapne, s hlačnicama in Ženske jih niso sprejele od- ne so postajale hlače, ki so Modna industrija je v tem letja naprej se je moda spre-razporkcm ter trakcem za prtih rok in pogosto jih je na- domeščala le spodnja majica voj oblike spodnjih hlač. K modrčke z oporo in brez na- kdar dotlej. Ženska moda je ali pa kombineža. ženskemu perilu, ki je bilo ramnic, ki so bili primerni postala krajša in Se bolj raz- OVOŽjc iti ŽCTlskč Krajšati so se začele tudi do 30. let 20. stoletja še ved- za obleke z velikimi izrezi. galjena. Perilo je dokončno Prav tako ima dolgo zgodovi- postalo znak socialne na- y üßKllu ŠC nn h if15 mr»Hr/'olr C nörtüctimi Kil A i A nAx/eöivi A dih. Postopoma so dobile vo- spodnjice in v obdobju okoli no dostopno le premožnim, lilno pravico, ukvarjati so se prve svetovne vojne so za so v obdobju med obema no tudi modrček s penastimi prednosti, bilo je povsem začele s športom in dri^imi ene spodnje hlačke porabili vojnama sodile spodnje hla- vložki, kakršne nosimo še oprijeto in precej majhno. tlikddT yiistfTO "moškimi" dejavnostmi, po- le še pol toliko materiala, kot Če, kombineže, kombineji, danes, saj so jih ženske po- po obliki in barvah zelo posledična se je spreminjalo desetletja poprej. Postale so modrčki, nogavice in pasovi znale že v štiridesetih letih dobno kopalkam. tudi perilo - postalo je lažje, udobnejše in zalo so jih žen- ter podveze za nogavice. V 20. stoletja. V sedemdesetih letih je bile tako lepše, mehkejše in vse bolj ske nosile vse bolj pogosto. obdobju med obema vojna- Skladno s krajSanjem kril bilo perilo izrazito minimali- SVOhodflC hot fiinkdonalno. Modna industrija je začela ma so spodnje hlače nosile so vse večji pomen dobivale stično. Pojavile so se t. i. vro- Veliko sprememb je pri- velik poudarek namenjati vi- le mlajše ženske, saj so sta- nogavice, ki so poudarjale Če hlačke, priljubljen je bil dttttCS nesla tudi vojna, saj so mora- dezu, zato so se dosedanjim rejše še vedno ostajale zveste meča in cele noge. V dvajse- tudi bikini tip spodnjih le ženske na vseh področjih belim in črnim barvam peri- spodnjim krilom ali dolgim tih letih 20. stoletja so se no- hla6c. Za osemdeseta leta je nadomestiti moške; začele la pridružile predvsem rož- spodnjim hlačam. V tem ob- gavice, ki so bile takrat ve- značilna izrazita fleksibil- so delati v tovarnah, prevze- nati odtenki. dobju so se spodnjice Že za- činoma svilene in polsvile- nost na področju oblačenja; •V © O ne, vsaj tiste najbolj cenjene, ostale pa tudi volnene in prvič v zgodovini so bile ženske resnično osvobojene bombažne, pojavile v kožni strogih pravil oblačenja, V ti-barvi. Segale so do polovice govinah je bilo dosegljivo pe-stegen in so se pripenjale na rilo za vse okuse in priložno-pas. Najlonske nogavice so sti, pojavili so se tudi katalogi, namenjeni le spodnjim oblačilom. Ženske so se za- se v Evropi pojavile med 2. svetovno vojno, a množične- je Šele v petdesetih letih 20. čele zavedati globljega po- stoletja. mena svojega perila. Pojavile V a. polovid stole^aje so se tangice, boksarice, prišlo do revolucije v novih športni modrčki in kratki materialih za perilo, saj so nove elastične tkanine - topi. V devetdesetih letih 20. stoletja se je med perilom predvsem lycra • omogočile kot največji hit pojavil t i. ču- preprosto, lepo in praktično dežni modrček- Perilo je p>o- perilo. Prostovoljno trplje- stalo žensko orožje in žen- nje, ki je stoletja nazaj za- ske v perilu Še nikdar v vsej znamovalo ženske pri dose- zgodovini nismo bile tako ganju idealnili oblik telesa, svobodne kot danes. Kranjska vinska razlika 61 IZ STARIH ČASOV Ker je sveti Martin Utos že nasuine naposled žalost in ve- roma jim odteguje preobilje ali pijača nas ne more zdravil-naredil vin', si poglejmo Še. lika škoda tako za dušo kakor vina, ker jim ne daje grozdja neje nasititi kakor nevidno kako je bilo s U> i^in^fco re^o v Valvasorjevih Časih. Že ob za telo, pa najsi bo vino Še tako zdravo in slastno. Če na- po vrhovih, temveč k na neka- življenjsko mleko ali balzam, teri h kraji h pod gora m i, jim ki ga srkamo iz Čistka in b i- neki drug: priložttosti smo na- stopi Bakkus s kar preveč rde- vendar nadomešča vinsko sko- strega zraka; in jedila, ki so vedli njegov znameniti opis čimi lici, pride lahko z Ariad- post z drugo splošno milostjo, skuhana v prav zdravi vodi, dolenjskega vinskega daru. no v prenaiančno äotiko in, ki jo more uživati tako revež teknejo brez začimbe Človeku "f^er ni vina. pravijo, ni vese- kjer zdravo vino preveč razgre- kakor bogataš in ki je za življe- mnogo bolje kakor taka, ki so Ija. Tako se Dolenjska more je gŽavo, tu se lahko ohladi ra- nje mnogo koristnejša od vina. skuhana v slabi, čeprav skrbno imeti za srečno mimo mnogih zum, sramežljivost in poš- saj le-to Človeškemu zdravju, zabeljeni vodi. Tako je torej Miha NagliČ drugih dežel, kjer ne raste trta, tenost. Najslajše trte postanejo ker ga Človek rad čtz mero pije, saj imo veliko množino vino- drcejske Čarobne šibe, ki spre- Često Škoduje; obdarja namreč narava naklonila Gorenjcem v skalah obenem dobro lekarru> gradov; zatorej nima nobene meneljudi v zverine, če jih zlo- Gorenjsko z dobrim, Čistim, in dobro klet; njih kleti pa le ne pravice, da bi se v tem po0edu rabijo. Ob Bakhovem vozu zdravim zrakom in z bistrimi pogrešajo dobrega vina.,saj doza denar iz sosedstva, česar k pritoževala zaradi pomanjka- stopajo risi in tigri, kajti po- studenci, ki vro iz skale Čisti nja veselja... Vsa vina. ki rasto žr^nosti kaj rada slede grozo- kot kristal in s svojo hladnočo ti ^oj svet ne da." Kar je velja- na Dolenjskem, se imenujejo vita in jeznorita dejanja. V sneg premagajo; da, ponekod lo že v Valvasorjevem času, ve- dolenjska in so prav zdrava. zdravem vinu fifi torej veselje so tako mrzli, da roko komaj v Ija danes tem bolj: Gorenjci / I Zato je tudi veselje, ki ga pov- in žalost, kakor ga kdo prav njih držiš." vina sicer nimamo, imamo pa z roči dolenjsko vino (kajti vino ali napak rabi..." Lepa tolažba! Pa še zdrava, v obilju dobre vode, k» postaja razveseljuje bogove in ljudi). Seveda jt že Valvasor opa- "To sta gotovo dve imenitni tem boljše, čim varnejše je; le zil, da se na Gorenjskem nudi sredstvi za zdravje človeka, ker vrča ali kupice ne smeš previsoko dvigniti in ne pregloboko v tem pogledu čisto druga dika. "Dasi se morda narava se ob njih bolje in varneje počuti, kakor Če bi si želodec in v ^bolnih razmerah vse ue^i dar. Ct bomo znali to vodno obilje zavarovati, zna biti, da bomo vodo Se izvažali. Vino vanjo pokukati, zakaj iz ne- glede vinogradov kaže Gorenj- obraz umival s samim grozd- pa slej ko prej kupovali; pri so- Savica, vodna klet In kkarna rednega in nezm emega veselja cem precej skopa mačeha, ozi- nim sok om; zakaj noben sad sedih ali z vsegß sveta. v skalovju i6 GORENiSKI GLAS petek, i, decembra 3006 USODE Snovama Za smrt je ni rože na vrt' smo Poročeni so mhenamikuvćič proti koncu so izračunali, danes. Sodoben Človek je ....................................................koliko mora vsak povabljen skorajda prepričan» da se mu ledila je ki je par plačati in potem so pri- godi krivica, ko pride do lahko trajala tudi šotni svoje prispevke metali zadnjega dejanja v svojem dva dneva. Kdaj pa vklobuk.Temu so rekli raäin. življenju. Nekdaj je bila smrt kdaj se je zgodilo, da so §ele na ohceti S čim so na ohceti imeli na ohceti šopke obrnjene navzdol, samski pa navzgor. Ce se je kakšna ni bUo, če se je vnel prepir in pravila. Ce so bile ohceti življenjski krog so največkrat če so se potem družine use- skromnejše, so za kislim primeqali 2 naravo, ker so Ženska ^^^ vsaka na svojo stran, krompirjem postavili na bili z njo bolj povezani. Tam ugotovili, da nevesta ni pri- postr^li? nesla tolikšne dote, kot so se dogovorili. Nič nenavadnega Tukaj ni bilo posebnega povsem naravnega, kar so vsi razumeli in sprejemali. S tem ni rečeno, da so imeli ljubljene osebe manj radi. Še zdaleč ne. Človekov neprimerno obnašala, če je prevečkrat To je bila, zlasti za neveste, velika sramota. Zavedale so mizo kašo in potem so jo za- sta rojstvo in smrt med seboj jemali iz skupne sklede. Ker veliko bolj spontano poveza- I se, da bodo očitke na račun pa so bili svatje nagneteni za na, kot si to predstavljamo | svoje dote po si ul ale vse življenje. Zvečer so se tisti, ki so sta- e mizo drug zraven dmgega, dandanašnji, ko so se vezi na glavi so moški obdržali zrahljale ne samo zaradi na- sti, med nalezljivimi bolez-klobuke, je bilo zajemati čina življenja, temveč tudi nimi pa jih je največ pobrala novali blizu, odpravili do- kašo, in potem prinesti pol- številnih novih vrednot, ki španska bolezen, Ko je koga napadel slepič, so dejali, da so se mu zavozlala čreva. Po ga izvora )e 0110 veliko manj kot dandanašnji (ali pa so hiranju preproste rekli, da ta VleSala z ^^ ^^ povardJaH. potem no žlico v usta, prava umet- nam jih prinaša čas. skozi pa so se na ohcet vrnili. Proti nost. katerepa hitimo. lili. Proti nost. katerega hitimo. Ob bolnikih se je včasih uKUSimi SO li se je velikoleat zgo- Ponavadi je bila slavnost- Vsak je bil, ko je "odšel", goste so bile pljučnice, ki so veliko molilo. Danes, ko ® dilo, da so nevesto ukradli, na rihta sestavljena iz juhe z najbolj pogrešan pri delu. prizadele ne samo starejše vemo. kakšen magičen vpliv ima duhovnost na naše živ- enje, si, morda, lažje pred- rekll da ie kot ^ povzročUo veliko hude domačimi rezanci, sledil je Da manjka par delovnih rok, ljudi, temveč tudi otroke. krvi, posebno še, če so bili zmečkan krompir s suhim se je pač najhitreje opazilo. kakšna cestnica "tatovi" že vinjeni. Pele so mesom, ki je bil zmeraj zelo pesti in nemalokrat tudi no- slan. Na koncu so postregli y^rzd'i katerih bolezni žičld. Drugih norčij niso imeli. Godce, ki so godil dva dne- z belim kruhom, flancati in .. umirali? potco. življenjska doba je bila ne- Med poglavitnimi vzroki, da so bili ljudje na neki na- stavljamo mir, ki ga je taka čin manj odporni, je bila molitev bolniku prinašala. K skromna in preveč enolična molitvi so svojci velikokrat prehrana. Poleg tega niso skrbeli za čistočo in zato so povabili tudi sosede. In kar je najvažnejše: bolnik ni bil va skupa), so plačali s tem, ^a smrt ie ni rože na vrt' primemo krajša kot danes. se okužile zlasti zunanje sam in tudi odhod s tega sve- kar so nabrali pri povMan-cv. Samo ohcet pa so plačali Veliko je bilo tuberkuloze, rane. Smrt je včasih pomenila Starejšim ljudem je rado Res pa je, da stresa niso laži Načeloma pa so bili ljudj drugače kot dandanašnji: nekaj povsem drugega kot opešalo srce zaradi zgarano- poznali, tudi bolezni rakove- Med sosedi 14 SLOVENCI ZA MEIAMI ]oi£ k0šk)ek Koje sredi oktobra na Brav- Na vprašanje, ali je ničaijevi ulici v Ljubljani mag^ Ščinaza učenje zahteven jezik, JosrfLang, td& n od dveh pošlo- odgovarja pri t rd i/no. Preden se vodij osred nje bančne orga ni- je je začd jesen i leta 20 02 učiti, zacije S\oveY\ce^ na Koroškem, je znal po slovensko povedati le Zveze bank, odpiral nove pros- "doberdan" in "doberdan, Ko-tore ljubljanske podružnice, roška". Potem je za učenje sfo-smo bili titti. ki ga nismo po- ver^čint näjel u^it^ljićO, Vädi-znali, prepričani, daje koroški la sta eno kto, najmanj enkrat Slovenec. Pa ni. Je rojen Bdja- tuknsko. Slovensko so govorili Dvojezičnost v praksi: soži^ nemškega in slovensk^a napisa na novem domu Športnega društva Zahomec/Ac* homttz ian. na Dunaju Šolan banč- doma. kar je olajšalo učenje. ttife. fci je poročen z Ljubijan- Trudil se je 2 branjem sloven- čanko. f^jegova slovenščina je skih časopisov in z Redanjem Ukoča in razumljiva. "Kar slovenskih televizijskih oddaj. dvakrat sem povezan s Sloveni- Najhuje je mimo, je povedal, in jo. Prvič zaradi soproge in dru- sedaj z domačimi in sodelavci gič poklicno, saj si^uia Zveza lahko že bolj sproščeno govori tično sceno sta znova stopila Na koroško dvojezično poli- bank postati gJavni dejavnik v slovensko, ki je ob nemščini koroški deželni glavarJörg Ha-poslovnem silovanju Koro- drugi "uradni jezikVeseli ga, ider in njegov namestnik Dor-ške oziroma Avstrije s Sloveni- da slovenščina na Koroškem i» Jier. Začela sta uresničevati na- |osef Lang (levo) 2 vodjo ljubljanske podružnice Zveze bank /0." pravi o svoji povezanosti s javni rabi pridobiva na pome- poved vse Sarah jezernik. /Fcte i. Ko«njek Slovenijo mag. Josef lane. Zve- nu in da se je želi učit i vedno nap ise sp re menila v e nojezi t- za bank je sodelovala s Sloveni- več ljudi, katerih matemi jezik jo že takrat, ko nekateri na Ko- je nemščina. Nekaterim politi- roškem preko Karavank še po- kom, ki so preveč obremenjeni s gledali niso upali. Sedaj priha- preteklostjo, to ni vŠeČ. Vendar ja Čas, kc so Karavanke samo je treba Hti potrpežljiv, saj je ne, nemške, i« jim dodala majhno tablico s slovenskim imenom vasi. Po PliberJcu in Drveši vasi je prišel v Četrtek. 22. novembra, na vrsto Žvahek staro dvojezično tablo, postavljeno lani ob ^o-letnid plebiscita, z novo enojezično nemško nizacij Slovencev na Koroškem je pri avstrijski vladi protestiral tudi slovenski zunanji minister in manjšo slovensko. Koroški dr. Dimitrij Rupel in zahteval. deželni glavarje sodeloval naj vlada zagotovi vrnitev pr- še čudovito gorovje med Slove- za ta ko razmišljajoče politike (Schwabe^), kjer sta ^var in postavi tv. Ik tabel in prepreči takšna nijo in Avstrijo m nič drugega. vedno manj prostora. njegov namestnik zamenjala zamenjavi ravnanja Cista toplina. .Ji VSE V ENEM! večvalutni osebni račun z BA Maestro kartico spletna banka Abanet mobilna storitev Abasms kreditna kartica Visa Electron* prva odobritev izrednega limita* Prihranite najmanj 4.900 SIT! 20.45 £UR'' ♦ t ABANKA Poraba:4.3.7.4l'l00krTi,eiTiisie:2O8gĆĆ;/krTi ŠA^ajedTnboiiČnd. svww.fofd. si Privoščite si zimske radosti Užjvate v hrtrem in dinarričnem žžv^erju? L^ertte Ford Resto, ki t>o sledla vašemu rttmu in vas razvajala v zimskimi radostih s seqsko kSmo, ABS-om, peömi vrati, zračnimi tSazinarrt, CD radiem in äa^lrekkri zaklepanjem že 2,280 205 STT, 2a najbo^ z^evr© pa smo prtpravfli omejeno serijo Rest vrhunskim paketom opreme -techno« po i^mno privlačni ceni. Privoščite si novo Flesto In zimske počitnice! Obiščite najbližjega Fordovega prodajalca In sodelujte v nagradni Igri. Ford Fiesta Feel the difference o pogojih priMlt/Q pMa M pozanlrna;^ v kl neTzpoln|u)e pog^ la pddbtftov, zavm« izdajo krotftrw ka/toe Vlu BecSon in eiredn^a limrta. "Preračun 2r>&skov |d informalivea. V sKJadü s prvim oOstavkom 5, člena Zakona o dvojnem označevanju cen v tolatjlh In evrih (Uradni list RS 101/2005) smo za preračun uporabili Kćaj zamenjav» (1 EUR ^ 239,640 SIT). Aoankavoao.o SlovertsKac9Sia58 v/vvw.dl>anka.$l RR! RDEČI OSTRIGI, ŠKOFJR , 2. IMPORT URBRN MX F NOVOtETNI UIDEOMEH sm^eflki prejšnjega vprašanja sti b upokojencev \ Kranj objavlja razpis za delovno mesto: VODJA POMOČI NA DOMU (m/ž) z3 nedoločen čas, s poskusno dobo 4 mesece. Od kandidatov pričakujemo sfede Če pogoje: imajo končano Vil. stopnjo strokovne izobrazbe • diplomirani/a socialni/a delavec/ka ali univerzitetni/a diplomirani/a sociaini/a deiavec/ka opravljeno pripravništvo in s trokovni izpit iz socialnega varstva 5 let delovnih izkušenj na socialnem področju DRUGI POGOJI ZA ZASEDBO: zaželena predlzobrazba: srednja zdravstvena šola organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja manjših skupin kratka vizija službe pomoči na domu poznavanje aplikacij MS Office poznavanje predpisov- s področja socialnega varstva vozniški izpit kategorije ß Nastop dela 1. t 2007. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, 4000 Kranj. ^ Kandidati bodo o Jzbiri obveščeni v zakonitem roku. Potr Obdarujte svoje najdražje z naročnino na Gorenjski glas! * * Ličen darilni bon lahko pjevzamete «a sedežu Goienjskega^g^sa, risova i v • Kracfu, od 7. ^ijfiire. ga naroatepo e-pošti ali po telefonu. i Naročnino lahko podarile za nekaj mesecdV, pol leta ali za cclo leto. Pri celoletni naročnini boste deležni 25 % popusta in številnih drugih ugodnosti. ^ naraenrn^oklič.ie O^ 201424W ** alt na »-nsslov .ivrocnine^g-gla i. HL Gorenjski Glas Za vas beležimo čas * » i8 GOREN)SKl GLAS petek, 1. decembra 2006 KNJIGE Snovanja Kaj je bilo v 20. stoletju najhujšega? Obe svetovni vojni? Ali pa nemara oba totalitarizma, nastala po 1. sv. vojni, v kateri se je sesul stari svet? Komunizem in nacizem sta bila neizprosna do svojih nasprotnikov, včasih pa tudi do svojih lastnih, najboljših ljudi... anovo Tuki liudic S6 M^haNaguč zapisu: Novljanovo stolerje srečajo in ujamejo le v izjemnih Lada AmbrožiČa. Knjigo je a svoji novinar- po očetovih zapiskih in pri- ski in uredni- povedi napisal njegov sin iki poti mi je Lado Ambrožič ml., izdala bilo dano spo- založba Modrijan, ki jo znati nekaj iz- Ljubljani vodi gorenjski ro- jemnih usod komunistov, ki jak Branimir NeŠovič iz Po- trenutkih sojimnajvečgonavtivljenju Ijan. Ko dovek prebere ti ' prizadeli prav njihovi sodrugi knjigi, mu je takoj jasno, kaj kakršen je bil -ko^^f ö T^i^Mprimer ^ slovenskega lilozofa Ceneta tisti, ko Krištof Novlicina ^^^ otoku. Njegova usodna le sopotnika gibanja, nista r J J "napaka" je bila v tem, da je, bila • Logarja, ki je svojo akademsko kariero končal na • Go- je bila njuna glavna "napaka": bila sta preveč svobodomiselna in premalo predana komunistični utvari, bila sta "in" • in ko ju niso več na Primorsko marksist, te pred potrebovali, so ju zavrgli. volno doktoriral pri sloven- Zdi se, da je bila tudi v nje- To SO hili ^^^^ "meščanskem filozo- govern primeru po sredi za- fu" Francetu Vebm. s tem pa mera. In ta je bila pri Karde- trenutki ^^ nakopl (podzavestno?) lju. S Čim se mu je zameril, ' z^ero pri Borisu Kidriču, ki najbrž Novljan sam ni vedel, ko se je delala ^^ akademika, hkrati s Freudovo pomočjo lahko J pa faliran študent. Kaj je "na- ugibamo. OU sta bila uäte- pačnega" naredil rojaJc VTasto Ijiščnika in poznejSa učitelja. Kopač, da si je po Dachauu Le da je Ambrožič postal pra- prislužil še dachauske proce- vi, tako rekoč idealni podese in zapore, mi ni jasno, ka- Želski uätelj, radoživi dolenj-kor najbrž tudi njemu samemu nikoli ni bilo. Zgodovina. Knjiga Novljanovo stoletje je njeno ski Martin KaČur (brez can-karianskega* svetobolja). ki V zadnjem času je izšlo uü in usmena znanja željne svoje razmišljajo, ki življenja Italije ga imenuje za koman-nekaj knjig, iz katerih je mo- ljudi, otroke in odrasle. Kar- ne doživljajo kol žrtvovanje vrhunsko go^^ spoznati podobne kapi- delj pa postane Učitelj, ki za Idejo, ampak ga živijo in v pričevanje lame asode. Ena je tista> ki jo skrbi za Nauk. Kot tak pa ne njem tudi uživajo, kolikor se je napisala komunistka An- more gledati učiteljev, ki se pač da. enot primorskega in gorenjskega partizanstva, od decembra Na megaproslavi desetletnice vstaje Primorske na Okro-glici, 1953, pa se mora ta isti general skriti med publiko. da ga udbovci ne di prepoznali in pregnali. Svoj comc back je dočakal šele ob 60-letnid istega dogodka. Ko je v Novi Gorici prišel na oder, je ljudstvo samo od sebe vstalo in začelo ploskati, Svojega generala torej Primord niso pozabili, Temeljno Človeško razliko med Kardeljem in Ambroži-Čem zaznamo tudi v psevdonimih, ki sta si jih sama izbrala. Kardelj je biJ SperarLs, Krištof, Brodar - tisti, ki upa, ki nese Upanje Čez vodo, skratka verski tip Človeka, ki zaupa v moč Ideje. Mladi In nejeverni Ambrožič pa si Že kot urednik dijaškega lista izbere ime Novljan: "Nov-jan kot dovek, ki ga zanimajo novotarije." Eden je v službi Ideje, dnigi, kljub temu je ta že razodela, še naprej išče. Taki ljudje pa se srečajo in ujamejo le v izjemnih trenutkih, kakršen je tisti, ko Krištof pošlje Novljana na Primorsko. To 1943 imenovanega IX. kor- so bili trenutki, ko se je dela- gela Vode (Skrili spomin, po tem Nauku ne ravnajo Ko ga Kardelj potrebuje, pus. General Novljan je nje- la Zgodovina. Knjiga Novija- Nova revija 2004). Druga pa povsem, ki kljub lemu, da je ga pokliče in mu zaupa veli- gov prvi komandant, že za novo stoletje je njeno vrhun- la, o kateri je beseda v tem vse že napisano, še nekaj po ko nalogo - po kapitulaciji življenja postane legenda. sko pričevanje. Romi ne Cigani SEDM CA Masihta Smolnikar Ne gUäc na to, kaUri politič- Izraz ägfin nekateri povezu- jega mesta inje lahko za ne- niso zapisali skoraj ničesar), tumike. umetnike in znanstve' koga huda žalitev, v drugem za muzikanta in brezskrbno Romi niso Hiteli osamljeni in nike (naj spomnim samo na zunaj družbe. V Zagrebu in m me: Zbiralci perja, Cigani rti opciji nekdo pripada, od so- jejo z besedo čegera. po tatarsko dobnega poklicnega politika kladivo, drugi z indijskim ple- pri^kujem, da poskuki ogenj menom Čangar, dr. Fran Mi- življenje ali za dobrega kova- pogasiti in ne razplameneti. klošič pa je po obsežni analizi ča. še zlasti med Slovenci, ki Reämo tako, kot je to v torkovi grških in finncoskih dokumen- se stoletja utapljamo v večjih televizijski oddaji Piramida tav zaključil, da so z Athinga- in močnejših kulturah in poskušal poslanec Slovenske ni označevali sekto, ki se je nam grozi izumrtje, pa bi valstva; pripadali so istemu nacionalne stranke Zmago Je- ukvarjala z vraieverstvom in lahko bila beseda cigan tudi družbenemu sloju kot mali tr- linčič Plemen iti, ko se je na so- se je po letu 80 O iz osrednje si no n im za na rodovo preti- govci, mesa rji. krojači, kloh u - ii «ČiJ zasmeh uje p red vso sh- Dubrovniku, verjetno pa tudi letijo v nebo, Kdo tam poje...). drugod, se niso, razen po zu- Paradoks je, da so poleg Židov nanjem videzu, v n ičemer raz- na jb rž največk rat opisa na etnična skupina in vendar likovali od avtohtonega prebi- najmanj dojeta in najbolj tuja. Namesto da jih Zmago ]e- govomika cinično obračal s Ci- Az\je razširila do Bizanca, in vetje čarii in drugi. Skozi stoktjaje vensko javnostjo, naj se od gan, Ogani. Ne samo, daje iz- od tod naj bi ljudstvo Rom do- raz vzet iz slovenskega besediš- bilo ime Cigan. Kljub sodobnim ustavam^ njihovo življenje postajalo če- njih raje Česa nauči; čeprav humanim izjavam, velikim dalje bolj grenko, mračno in nimajo svoje države, so ča, kot se je "plemeniti" pred S čim Zmago Jelinčič bese- besedam in deklaraäjam, osta- voditeljico oddaje hranil, po- do cigan povezuje, ne vem, ja resničnost Romov v sertci znajo ga vsi evropski jeziki: vsekakor je romski jezik ne predsodkov. Dejstvo jc, da v Turki rečgo Čingane, Italijani pozna. Glede na njegov rini- zgodnjem srednjem veku. ko so zingaro, Španci cingaro. Po- zem v Piramidi, sklepam, da se na evropskih tleh pojavili stoletjem preganjanja ohranili mnogo prvobitnega, skupnega v navadah, običajih, jeer so, so Romi ziku in svoje ime Romi obrobna družbena skupina, za sanskrtu beseda roma pomeni neizprosno. V Času Tretjega rajha se jim je godilo enako ali slabše kot Židom. rtugalci cigano, Rusi cygany, je izraz uporabljal v njego- prvi indijski nomadi fs pravlji' kar nosi del odgovornosti tudi ljudi, fci se ukvarjajo s petjem Madžari czigany in podobno. vem slabšal nem in ne poz i ti u- ro, da jimJe koza pojedla listje, večinsko prebivalstvo. Po drugi in glasbo), ki naj bi jih pove- lj očem reči, vprašanje ni. ali nem pomenu; v prvem prime- na katerem $0 imdi napisano strani je romsko ljudstvo Čisto zovalo z pradomovi- izraz slover^na pozna ali ne, ampak, kaj pomeni. ru je Cigan sinonim za ka. ki Še ni povsem našel svo- m posebno, svojsko etničr\o in kot no. Kar je treba občudovati, Romi opravičujejo, da o sebi talino navdihuje številne feu/- ne zasmehovati. % . .1 GORENJSKI GLAS petek, 1, decembra 2006 EKONOMIJ stefa n .zargi @B'gkis.si 19 V Tehniku izboljšali poslovanje Novo vodstvo škofjeloškega gradbenega podjetja SCP Tehnik zagotavlja, da jim je uspelo pomembno spremeniti trend poslovanja. Štefan Žargi polnjevala zahteve družbeno Uspeh le odvisen od ložaj na Gorenjskem, kar bo Skofja Loka - Dogajanja gradbenem podjetju SGP okolici. Tehnik v Škofji Loki še ved- odgovornega podjetja pred- motiviranih strokovnjakov nedvomno prispevalo k dej- vsem v Škofij Loki in njeni stvu, da sc bo Število delovnih V SGP Tehnik se po bese- mest v skupini povečevalo in dah Fenan6ča zavedajo, da nikakor ne zmanjševalo. no vznemirjajo in med Ijud- Vzoostavili so oroiektno ^^ ^^ "^P®^ podjetja kljuć- ^ 1* m m f • 1 . ^ • mi je mogoče slišati tudi veli- vodenje ko ćmih napovedi. Začelo se je z nenadno zamenjavo di- nega pomena visoko motivi- Rezultati ukrepe rani, strokovno izobraženi potrjujejo Seveda smo se obrnili tudi posamezniki s posluhom za rektorja konec januarja, ki je na direktorja družbe SGP timsko delo, zato so odprli Da vse povedano ni le na- ostala za javnost nepojasnje- Tehnik mag. Klemena Fer- tudi dve novi ključni delovni čelno govorjenje, potrjujejo na oziroma so o vzrokih pri- jančiča, magistra strojnih mesti na področju mženi- devetmesečni reztütati pošlo- Šle v javnost nasprotujoče si znanosti, ki trenutno pri- ringa in zaposlili osebi z razlage. Zlasti Še, ker je za- pravlja tudi doktorsko diser- univerzitetno izobrazbo, menjava praktično sledila tadjo, prišel pa je iz družbe Nova kadrovska strategija namieČ kažejo, da so v deve- vanja, ki jih je pretekli teden obravnaval nadzorni svet. Ti spremembam v lastništvu, ko je prepričljivo večinski delež (65 odstotkov) pristal v rokah Gora zda Faleta, lastnika podjetja Fagot, d. o. o., iz Slovenj Gradca. Glasni so bili namreč sumi o tem. da novi astnik in novo vodstvo ne nameravajo razvijati podjetja, pač pa ga. kljub do tedaj uspešnemu poslovanju in obilici dela tudi za naprej, kapitalsko izčrpati in zapreti. Čme govorice so se Čez poletje hranile tudi z odhodi nekaterih vodilnih ter strokovnih kadrov iz Tehnika in jeseni je že bilo mogoče sliša- Klemen Ferjančič ti, da je podjetje pred stečajem. Ko smo povprašali za Petrol, kjer je bil vodja razvo-mnenje ško^eloškega župa- ja. Povedal nam je, da so v družbe temelji na zahtevi, da se v različne oblike izob- tih mesecih dosegli s 5,5 mili» jarde tolarjev prihodkov in 41 milijoni tolarjev dobička boljše rezultate kot lani. Ocena poslovanja do konca leta kaže na petino več prihodkov in tretjino več dobička kot leto poprej, po poslovnem načrtu za prihodnje leto pa naj bi bili prihodki skoraj za polovico večji kot v letu 2005, Čisti dobiček pa večji za 126 odstotkov. Obljuba nove uprave in poslovodstva, da se bo poslovanje družbe razširilo tudi zunaj škofjeloškega območja, so se v slabega pol leta uresničile, saj je 11 objektov, Id jih je gradil oziroma jih gradi SGP Tehnik na širšem Gorenjskem in v Ljubljani, dva ob- na Igorja Drakslerja, ki nav- prvem poiJetju letošnjega raževanja vključujejo vsi za- jekta celo na siovensld obali, sezadnje prihaja prav iz tega leta začeli temeljito prevetri- posleni v družbi. V šestČlan- kar jim zagotavlja delo tudi v podjetja, je bil ta jedrnat in tev in reorganizacijo vseh skem poslovodstvu družbe zimski sezoni. Zgovoren je hkrati zgovoren: "Svoje del- področij poslovanja. Vzpo- so vsi univerzitetno izobra- podatek o realizaciji gradbene nice SGP Tehnika sem prodal!" Dovolj razlogov, da stavili so projektno vodenje, ženi. med njimi dva z magi- operative, ki je glavna dejav-trenutno poteka v družbi de- stenjem znanosti. Ob začet- nost SGP Tehnika. Ta je za 32 smo v Tehniku prosili za po- set vsebinsko različnih pro- ku leta 2006 je bilo v družbi odstotkov večja kot lani in za jasnila. jektov, njihov cilj pa je iz- deset zaposlenih z visoko iz- 28 odstotkov višja od povpre-boljšati učinkovitost pošlo- obrazbo, na začetku leta Čja zadnjih treh let Po sezna- SCP Tehnik je dolgoročna strateška naložba vanja in vzpostavitev ustreznih odgovornosti. Pričeli so vzpostavljati strateške funk- 2007 pa jih bo 18, od lega mu 5e nerešenih zadev iz pre- trije magistri znanosti. SCP Tehnik še nikoli ni imel toli- teklosti (med njimi tudi preko sto nerešenih primerov tožb, Pretekli teden se je sestal cije, kot prvi sta bili obliko- ko visoko izobraženih stro- pravd in izvršb zaradi nestro- nadzomi svet družbe SGP vani in vzpostavljeni funkd- kovnjakov, Tehnik in predsednik Go- ji strateške nabave in koope- razd Fale nam je poslal izja- racij. Veliko skrb posvečajo Usmerili so se v gradnjo vo, v kateri sporoča, da je nadzorni svet z devetmeseč- obvladovanju in nadzoru stroškov, čemur bo prilago- za trg in neustreznega vodenja), ki jih je za celo tipkano stran, pa bi lahko sodili, da "novo metlo" v SCP Tehnik čaka še veliko dela. nim poslovanjem Tehnika jena tudi nova organizacij- Nova strategija skupine Vlada v malem pri obrtnikih Obrtno zbornico Slovenije so v sredo obiskali kar štirje ministri. Štefan Žargi po njihovi oceni uresničenih ..............................................................................25, delno uresničenih deset, Ljubljana - V sredo so Obrt- v postopku sedem, za 12 za- no zbornico Slovenije (OZS) htev pa sami ugotavljajo, da obiskali kar štirje ministri niso uresničljive. Med sploš- slovenske vlade in se z vod- nimi zahtevami (pri teh je stvom pc^ovorili o izpolnje- ostala polovica neuresniče- vanju pričaJcovanj slovenske- nih) jih je največ na davč- ga malega gospodarstva, kar nem področju, med sekcij- zgovomo kaže na dober od- skimi zahtevami pa so naj- nos slovenske vlade do tega vse pomembnejšega dela glasnejši avtoprevozniki in gostinci. Načelno pa jepred- slovenskega gospodarstva, sednik Klun opozoril minis-OZS je. kot že vrsto let do- tre na to, da obrtniki pričaku- slej, oblikovala tako imenovane Zahteve slovenske obrti, te pa predstavljajo temelj odnosa te zveze slovenskih jejo pospešitev napovedanih reform, prenovitev delovno-pravne in obrtne zakonodaje, pocenitve in poenostavit- obrtnikov do države. Letno ve pri pridobivanju raznih ugotavljanje, kaj jebüoupoS- dovoljenj in znižanje zahfe- tevano. je postal način ko- vanih standardov na evrop- municiranja in sodelovanja z sko raven (sanitarni predpisi vlado. Predsednik 'obrtniške in varstvo pri delu). vlade' - upravnega odbora O pripravljenih ukrepih OZS, Štefan Pavljinek, je v in načrtih za prihodnje leto sredo zato ugotovil, da še ni- so nato, poleg ministra za kdar ni bilo tako dobrega so- gospodarstvo, spregovorili delovanja s slovenskimi ob- še minister za javno upravo lastmi, resorni minister An- Gregor Virant, minister za drej Vizjak pa tudi izrazil fiance Andrej Bajuk in mi- svoje zadovoljstvo nad takim nister za promet Janez Bo- načinom povsem konkretne- žič. Za zaključek omenimo ga sodelovanja in obračuna še zagotovilo ministra Vizja- storjenega. Predsednik OZS ka, da pripravljajo anketo Miroslav Klun je uvodoma med obrtniki, ki bo odločil- poročal, da je bilo v letu na pri tem, kako naj 2006 po Široki razpravi obli- novo obrtno zakonodajo kovanih 75 splošnih in 45 uredili status (zlasti način sekcijskih obrtnih zahtev in povezovanja članstva) od skupai 120 zahtev je bilo obrtni zbornici. zadovoljen, saj je upravi in ska shema in mesta odgo- Tehnik temelji na intenzivni poslovodstvu uspelo sanirati vomosti. Družba SGP Teh- usmeritvi v projekte gradnje številne nepravilnosti iz pre- nik, d. d., je v letu 2006 pri- za trg, učinkovitem upravlja- teklih let in vpeljati novi si- dobila certifikat ISO 9001 : nju strateških virov (kamno- steni vodenja, komunicira- 2000 in okoljevarstveno do- lomi, peskokopi, gramozni- nja in odgovornosti. Podpira- voljenje za predelavo grad- ce), posodobitvi betonam za zastavljeno ekonomsko in benih odpadkov. Na podro- povečanje zmogljivosti in iz- kadrovsko reorganizacijo po- čju plačevanja obveznosti je delavo visoko lo^itetnih be- slovanja skupine Tehnik, ki v preteklosti vladal velik ne- tonskih mešanic, posodobit- bo predstavljala zdrave teme- red, zato so veliko pozornost vi in optimizaciji železokriv- Ije za nadaljnjo rast in širitev posvetili vzpostavitvi in nice in gradbene mehaniza- poslovanja skupine. Ob tem spremljanju denarnega toka cije. Skupina Tehnik, pravi lastnik dodaja: "Naložba v družbe. V začetku septem- direktor FerjanČiČ. bo širila družbo SGP Tehnik pred- bra je družba vzpostavila si- in krepila osnovno gradbeno stavlja dolgoročno strateško stem rednega plačevanja za- dejavnost, hkrati pa se uspo- naložbo, ki je nikakor ne na- padlih nespornih obveznosti sobila za delovanje na podro- meravaino prodati iz kakrS- na valuto, kar pomeni, da Čju ekologije in eneigetike. V nihkoli Špekulativnih razlo- jim je v slabih Šestih mese- letu 2007 nameravajo vse poslovne procese v družbi ustrezno in sodobno infor- gov, ampak v prihodnje še cih uspelo zmanjšati povpre-okrepiti. Dmžba bo omogo- čno Število dni zapadlih občila dolgoročno socialno var- veznosti z 78 dni na dobrih macijsko podpreti. Z odgo-Številnim strokovno od- 20 dni, to pa je eden ključ- vomim pristopom uprave in govornim in lojalnim zapo- nih kazalcev, da družba SGP slenim in njihovim druži- Tehnik, d. d., postaja finanč- poslovodstva ter lojalnim in delovnim odnosom vseh za- nam, hkrati pa krepila svojo no stabilna in poslovno ori- poslenih bo skupina Tehnik razpoznavnost v okolju in iz- entirana. utrdila in okrepila svoj po- Svatovilna skupina INDIVIDA na novi lokaciji na Bledu Svetovalna skupina INDIVIDA vodilna n«o ko i^ro vzajemnih skladov, zavarovanj fn banCnin storitev prakti&f« vseh ponudnikov na slovenskem trgii (er moimst trgovanja z vrednostnimi papirji. Vse to Vam ponujamo na enem mestu, m sicer v TO BJed. L|uDljar)$ka cesta 4. od 1. de- oenibra 2006 dsl^e vsak delovni dan med 9. in 17. uro. Vsa do korK3(obruar}a2CK)7 Vas vabkno na dneve odprtih vrat y novo svetovalno pl^no na Bledu. Skupaj 2 enim izmed nallh partnerjev Stovenico Življenje d. d. smo 23 vse oOlskovalce pripravili posebno presetttćeM. Ve^ mformad? na IN DIVIDA A l'lIfM g _iJlwidH8 M na wčl 0B01418 POSREIXNALNICA VTTAUS vam nudi posredovanje stikov za resne zveze ali prijateljstva po vsej državi in tujini za v^ starostna obdobia. Pridružite se na$fm številnim zadovoljnrm uporabnikom. Diskretnost zagotovljena. Tel.:041/234-330, 031/782-870 MUAMlllNK ^ ION O d mroimocij©. 04/2^00-777. WWW.lOft.S dO 6 let GG mali oglasi 04/201 42 47, e-po^U: mai109lasi@g-glas.si www.Qorenjskiglas.si 4 i ¥ 20 KMETIJSTVO cv et o.za plot n GOREN)SKI GLAS petek, 1. decembra 200Ö i pica Lipicanko podarili Zvezi Sonček Kobilarni Lipica je bila v torek slovesnost, ns kateri je bilarna podarila Zvezi Sonček Itlriletno lipicansko kobilo m Slavino XXIIf. To bo že peti konj, ki ga bodo invali v Rekreacijskem centru Sonček Elerji nad Ankaranom lahko uporabljali za jahanje. Samo poleti se v centru zvrsti več kot petsto invalidnih otrok in odraslih, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi • plavanjem, veslanjem, fizioterapijo in tudi jahanjem. C. Z. kran) Hrana za najbolj ogrožene Evropska unfja je sprejela načrt za dobavo hrane iz intervencijskih zalog najbolj ogroženim ljudem. Evropska komisija bo prihodnje leto med petnajst driav Članic Evropske unije razdelila za 259 milijonov evrov firane, od tega Sloveniji za nekaj manj kot 1,3 milijona evrov oz. za 305 milijonov tolar-. Slovenija naj bi prejela 2.610 ton žita, 6S3 ton sladkorja ter za 90 tisoč evrov riža in za 528 tisoč evrov posnetega mleka v prahu. Ministrstvo za delo, družino In socialne zadeve je že objavilo javni razpis za izbor dobrodelnih organi* zacij, ki bodo v prihodnjih dveh letih razdeljevale hrano iz intervencijskih zalog med najbolj ogrožene prebivalce. C. Z. Brdo pri Lukovici Čebelji pridelki kot turistični spominki Čebelarska in turistična zveza bosta jutri, v soboto, pripravi« Ii v Čebelarskem centru na Brdu pri lukovici tretji posvet naslovom Čebelarstvo In turizem. Letošnja tema je Čebelji prideik turistični spominki. Za uvod v posvet bodo od- prli razstavo umetniških stvaritev iz pigmentfranega čebeljega voska avtorice Maje Sobar. C. Z. 89.H 91.1 Gorenjski prijatelj RADIO SORA RüdK» Sora d.0,0., Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-rridil: info^radio-sora .s i KRAM O^liA 13 220 &K. LOKA 70 3QS lUOOVUlCA &4/S3 30 44S TRŽIČ M/S9 71 iVl UU»tJANA 01/23 06 505 MED 04;S7 90 420 ALPETOUR / tudi več skrbi Kmetijstvo bo po predlaganem programu razvoja podeželja dobilo v obdobju 2007 - 2013 letno več denarja kot v minulih letih, a ob večjem znesku so večje tudi skrbi, kako denar čim bolje izkoristiti. CVFTO ZAPLOTN 1K bovala za pripravo dobrega programa razvoja podeželja več Časa in da je samo dva tedna premalo za javno obravnavo, Program premalo meni|o v kjer pričakujejo Kranj - Včeraj se je končala javrja obravnava predlaganega programa razvoja podeželja za obdobje 2007 • 2013. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podlagi pripomb v sodelovanju z različnimi organizacijami in ustanovami pripravilo končni predlog dokumenta. Predlagani program predvideva v naslednjih sedmih letih skupno približno 1,6 milijarde evrov denarja za razvoj podeželja, od tega 1,15 milijarde evrov javnili in še 448 milijonov evrov zasebnih razvojnih sredstev. Več kot tri četrtine javnih V naslednjem finančnem obdobju bo veČ denarja tudi za sredslev oz. 900 milijonov gozdarstvo, evrov naj bi prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj stvo ter za razvoj dopolnilnih gram predvideva tiidl nekate- in razpisov ter za äm manj- in dodatnih dejavnosti na re nove ukrepe za razvoj pod- še spreminjanje razpisnih kmetijah, enako kot doslej za jetniStva in turizma na kme- pogojev» predlagajo pa tudi, 1. probleme pri izvedbi, Še zlasti pri izvajanju novih Slovenija za sredstev nima vnaprej pripravljenih projektov, problem pa bo še ker bo prav v prvem letu izvajanja programa morala izkoristiti največ razvojnih sred- glede v pri» za odprte razpise, daljše razpisne roke, pravočasne objave predpisov na dosedanje pombah podeželja. V primerjavi s finančnim obdobjem 2004 -2006 nai bi bilo letno skoraj območja z omejenimi mož- tijah oz. na podeželju. da naj bi se ukrepi za posodabljanje kmetijskih gospodarstev delili lu dva dela • na večje, zahtevnejše investicije in na manjše, ki bi bile adnii-kmetijsko gozdarski nistrativno enostavne in za za posodabljanje kmetijskih jam pri prilaganju standar- zbornici ugotavljajo, da bi katere ne bi bilo zahtev po gospodarstev, več za gozdar- dom Evropske unije. Pro- tudi Slovenija tako kot druge ekonomski upravičenosti. dve pelini več denarja za nostmi za kmetijsko dejav- kmetijstvo in podeželje, sko- nost in za ukrepe Slovenske- Največji problemi bodo raj 18 odstotkov več za kme- ga kmetijsko okoljskega pro- j^vedbi ti)stvo m gozdarstvo kot go- grama (Skop) in skoraj tri-spodarski panogi, trikrat več krat mani za pomoč kmeti- Prevoz je brezplačen vse Emil Peternel, direktor KCZ Sava Lesce, zatrjuje, da sta pri uslužnostnem klanju prevoz goveda v avnici Kamnik in Škofja Loka in dostava mesa na dom brezplačna za zadružnike in tudi za tiste, ki niso njeni člani. C VFTO ZAI'LOTN I K jesenke • V uredništvo Gorenjskega glasa smo prejeli pismo o jeseniški klavnici, ki so ga podpisah "Kmetje iz Ker pismo brez znanega pisca velja za anonimno, ga ne objavljamo, nekaj trditev pa smo vendarle preverili. Kmetje med dnigim pišejo, da ni resnična informacija o brezplačnem prevozu živali v klavnice Bohinj, Škof-Loka in Kamnik. Prevoz naravnih lepot ogledovali dostava mesa nazaj brezplač-zaraščeno dolino in propa- na le, če se kmetje za to do- dajoče kmetije. govorijo preko zadružne ko- V pismu "nastopa" tudi merciale, ne pa v primeru, Emil Petemel, direktor KGZ ko se o tem sami dogovarjajo Sava Lesce - najprej kot mož, s klavnico. Razlika med Člani ki si je ob stečaju jeseniških in nečlani zadruge je le pri mesnin prizadeval za ponov- plačilu storitve klanja In stro- no odpitje klavnice, in nato škov aiialize na navzočnost kot človek, ki naj bi javnost bolezni BSE: kmetje, ki niso zavajal z informacijami o člani zadruge, namreč plača- il brezplačen le za Emil Peternel, direktor KCZ plačnem prevozu živali naj kmete, ki so vključeni v za- Sava Lesce drugo, medtem ko 'naj ostali prevoz živali do jo tri tolarje po kilogramu mesa višje stroške. Na očitek» da prejmejo meso iz klavnice Loka in Kamnik je zadruga nazaj šele v nekaj dneh, Pe-podpisala pogodbo o brez- teme! odgovarja, da ga v pri- od brezplačnem prevozu ži vali v klavnice. "Nikogar ne zavajam. S klavnicama Škofia amo. da se ne klavnico in dostavi mesa nazaj , Id volj a tako za zadružnike kot za tiste, Id niso člani meru. dveh let in ni na navzočnost bolezni BSE, dobijo nazaj naslednji delo- nice drago plačevali (tudi iS splača več delati na kmeti- zadruge. Takšne pogodbe pa vni dan. V primeru, da je za- tisoč tolarjev), poleg tega ji/'so zapisali v pismo in še nimamo z bohinjsko klavni- klano govedo staro več kot naj bi plačevali tudi prevoz dodah, da bo kmetjjstvo CO." pravi Emil Peternel in dve leti in je test na BSE ob mesa nazaj. "Če prištejemo Zgornjesavski dolini zamr- dodaja, da sla prevoz živine v vezen, pa meso še vse stroške ja, z ža- lo, turisti pa si bodo poleg Kamnik in Skofjo Loko ter delovni dan ŠCNČUF Spremembe pri neposrednih plačilih Kmetijska svetovalna služba vabi v ponedeljek ob io. uri v Dom krajanov v Šenčurju na predstavitev sprememb pri neposrednih plačilih v kmetijstvu v obdobju 2007 - 2013. Glavne teme predstavitve bodo regionalno plačilo, proizvodno vezana plačila in program razvoja podeželja. C. Z. Ljubljana Kontrola Evropskega računskega sodišča Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so se od torka do danes mudiH revizorji Evropskega računskega so- dišča s sedežem v Luksemburgu. Pregledovali so zanesij vost podatkov o subvencijskih zahtevkih, kontrolah in izplačilih za živali v letu 2004. C. Z. < 4 JL ¥ GORENJSKI GLAS petek, 1. decembra 2006 FIN cfeto. zaplot n ik @g-das. si 21 V varčevanje NLB Vita in NLB Skladi sta ponudili zavarovancem "produkt" NLB Naložba Vita Mega, ki je kombinacija zavarovanja in varčevanja v vzajemnih skladih. CVFTO Zaplotnik vembra predstavili prvi skup- diug skJad. Zavarovanci tudi skih družb za upravljanje je v ni "produkt" • NLB Naložba lahko kadarkoli prekinejo za- zadnjem letu dosegla skoraj Ljubljana • Varčevalne nava- Vita Mega, ki je kombinacija varovanje, vendai jim v NLB 32-odstotni delež, njen skup- de prebivalstva se predvsem zaradi nizkih obrestnih mer zavarovanja in varčevanja v tega ne priporočajo pred de- ni tržni delež po obsegu vzajemnih skladih. Tovrstno setimi leti» saj so tovrstna za- sredstev (brez vzajemnih pri depozitih spreminjajo, zavarovanje je zelo prilagod- varovanja šele potem opro- skladov privatizacijskega iz- vse več je naložb v vzajemne Ijivo. Zavarovanci lahko izbi- ščena plačila dohodnine. vora) pa je znašal 14,5 odstot sklade in v življenjsko zava- rajo oz. spreminjajo zavaro- Oružba NLB skladi uprav- ka. Kot poudarja predsednik rovanje. Spremenjenim var- valno premijo in zavarovalno Ija z dvanajstimi vzajemnimi uprave mag. Robert Klein- Čevalnim navadam se prila- vsoto, vključujejo ali izklju- skladi, v katerih je 13.200 via- dienst, se vlagatelji delijo v gajajo tudi v Skupini Nove Čujejo dodatna kritja, se odlo- gateljev ob koncu letošnjega dve skupini: na tiste, Id pre- Ljubljanske banke, kjer sta äjo za mirovanje plačila pre- septembra imelo 40 milijard cenjujejo tveganje, in na ti- njihovi družbi NLB Vita in mije ali za delni odkup ter tolarjev denarja. Pri vplačilih ste, ki zelo tvegajo in vlagajo NLB Skladi v začetku no- prenašajo denar iz enega v v vzajemne sklade sloven- na nizko likvidne trge. Na evre šele ob zajtrku Gospodarska zbornica predlaga, da bi gostinci, ki bodo organizirali silvestrovanje, prešli na evre šele i. januarja zjutraj, ob zajtrku. godka" in bo praktično nemogoče, da bi informacijske sisteme takoj prilagodili za poslovanje z evri. Gospodarska zbornica Slovenije zalo predlaga, da bi gostinsko tu-ristična podjetja prešla na poslovanje z evri 1. januarja zjutraj, ob zajtrku, ko se sipa bodo dolgoročno pri- ne bojijo, bolj zaskrbljeni so cer za gostince začne nov ...................................... hranki, ki jih bo prinesla gostinci, ki bodo organizira- delovni dan, ali pa Šele na Kranj • Menjava lolarja z ev- uporaba skupne valute, več- li silvestrovanje. Račune prvi običajni delovni dan v rom bo podjetjem kratko- ji od stroškov. Prilagoditev bodo odprli zvečer, ko bodo letu, to je 3. januarja- V skla- ročno povzročila velike stro- na evio bo najzahtevnejša veljali še tolarji, in jih za- du z zakonom o uvedbi evra ške za prilagoditev informa- za trgovska, gostinska in tu- ključili i. januarja zjutraj, ko bi že takoj po prehodu iz cijske tehnologije, dvojno ristična podjetja ter za ban- bo treba izstaviti račune v starega v novo leto spreje- označevanje cen, izdelavo fi- ke, ki poslujejo z gotovino evrih. Opolnoči, ko bo evro mali od gostov tudi plačila v nančnih izkazov in izobra- in neposredno s potrošniki, postal vodilna valuta, bodo evrih in jim vračali morebit- ževanje zaposlenih, vendar Trgovci se prehoda na evro ' šele sredi "poslovnega do- no razliko v evrih. Cveto Zaplotn t k V spomin Davorin Žvab (1020-2006) Umri je Davorin Žvab, pionir "industrijskega inženintva" v Sloveniji. Bilje "otrok" Iskre, kjer je zorel v vseh stopnjah -od rezkalca preko projektanta, vodje oddelka, komercialista do direktorja družbe B!! (Biro za industrijski inženiring). Želja po znanju ga je vodiUi vse do diplomiranega ekonomista in kritičnega analitika tedanje strokovne literature za obvladovanje podjetij. Bil je samonikla in karizmatična osebnost. ki mu je v osemdesetih Utih prejšnjega stoletja kot direktorju BIJ-ja uspelo prepričati skupino mladih tehničnih strokovnjakov, da je zapustila vame vode Iskrinega proračuna in se podala na tvegano pot pridobivanja posla na trgu, kjer seje bilo treba nenehno pot^'evati. Osnovna dejavnost B11-ja je b ilo podro^e študija dela, kjer je poleg direktorovanja vodil razvoj i n uvajanje metod industrijskega Inženirstva v ve^a in ugledna slovenska podjetja in ora I ledi no pri ozaveŠČa nju tedanjih vodstev podjet ij o pot rebi po nenehnem izboljševanju produktivnosti in kakovosti dela. Po Žvabovi ideji je BI! vse navedene metode ne samo poučeval, temveč tudi praktično uvajal po projehnem principu. Plačilo projekta je sledilo Šele ob zaključku, na osnovi dokazanih učinkov projekta. V notranjem poslovanju je uvedel za takratni čas zelo modeme prijeme (delo na domu. plačilo po uänku, poletno izobraževanje), ki so delavce Bil zdravo motivirali, dvigovali njihovo zavesi in krepili zavezanost kolektivu. Vse navedeno seje vse bolj razhajalo s tedanjo ideologijo združenega dela in dogovorno ekonomijo, zato je bilo neizbežno, da je Žvab prišel v konßikt s tedanjo oblastjo in si nakopal težave. Vneto je nadaljeval z delom kot samostojno zaposleni strokovnjak, vse do začetkov svoje bolezni in prezgodrye smrti. Bil je pravi vizionar, pustil je neizbrisen pečat v slover\skem p rostoru, njegovo delo nadaljujemo hvaležni sodelavci iz B //• ja, mnogi na vodilnih mestih v gospodarstvu ali pa ustanovi telji i n iostntki u^eifn f h svetovalnih m drugih podjetij. Iskraši kftan) Nove redne in priložnostne poštne znamke Poita Slovenije Je pred kratkim iidafa zadnje letošnje redne in priložnostne poStne znamke. Novembrski izid sta tudi letos zaznamovali znamki 2 novoletnim In božičnim motivom • s snežakom in koledniki, ki bosta v prodaji predvidoma od 9. decembra dalje, V seriji rednih znamk Sadne vrste v Sloveniji so izdali tri nove znamke, ki prikazujejo sadež kaki, ka-kijev cvet in Škodljivca ter medečega škržata. Serijo pri nostnih znamk 2 žlico po Sloveniji so dopolnili 2 znamkama, ki prikazujeta značilni jedi Haloz - haloški ftič in kvasenico. Priložnostna znamka iz serije Zgodovina prikazuje partizan« ske kurirje in veziste, s priložnostno znamko pa so zaznamovali tudi loo-letnico rojstva patra Simona ASiča. C. Z. Na podlagi 28, člena zakona o urejanju prostora (Ur. I. RS, št. 110/02 In 8/03iX)p> Občina Mengeš sklicuje 2. PROSTORSKO KONFERENCO, ki bo v sredo, 6. decembra 2006, ob 10. uri v sejni sobi upravne stavbe občine Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog za: OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT ZA OBMOČJE UREJANJA ME-281-OBMOČJE RTP 110/20 kV MENGEŠ S KABELSKIMI IN DAUNOVODNIMI PRIKLJUČKI NA OBSTOJEČE ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE Priporočila in usmeritve se lahko podajo pisno ali ustno na zapisnik, če udeleženci prostorske konference predložijo dokazila, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo. I Osnutek pn^grama priprave je na vpogled na občini Mengeš. Slovenska c. 30,1234 Mengeš. I Župan Občine Mengeš Franc Jerič Poslovni najem vozil Cveto Zaplotkik vrednosti vozila, saj voziio v ..............................................................................prvem letu izgubi v povpre- Ljubljana • Družba DBS Lea- Čju od 23 do 32 odstotkov sing, kd jo je ob koncu lan- vrednosti, v štirih letih skup- skega leta ustanovila Dežel- no od 54 do 68 odstotkov. V na banka Slovenije, je prejš* DBS Leasing so poslovni nji teden predstavila novo najem zasnovali kot celos- ponudbo • poslovni najem tno storitev, pri kateri na- oz. operativni lizing vozil, jemnlna vključuje vse dodat- predvsem gospodarskih (do ne storitve za nemoteno 3,3 tone) in osebnih. Kot na- uporabo vozila, med drugim vajajo, se za lizing odločajo obvezno in kasko zavarova- predvsem tisti, ki jim Gnanč* nje, registracijo, redno servi- no stanje ne omogoča naku- siranje, komplete pnevma- pa vozila in bi se radi izogni- tik, 24-umo pomoč na cesti li tveganjem, ki jih prinaša in nadomestno vozilo. Spre- lastništvo. Operativni lizing menljivi del najemnine je ima značilnosti najema in strošek zavarovanja, ki se posojila; voziio je vseskozi v letno usklajuje s škodnim lasti lizingodajalca, lizingo- rezultatom. Višina vračuna- jemalec pa obročno odplaču- nih stroškov servisiranja in je uporabo oz. obrabo. Za vzdrževanja je odvisna od lastnika je največje tveganje dolžine garancijske dobe in zmanjšanje preostanka pogostosti okvar. Škopja Loka Egoles izključili iz borznega trgovanja Uprava Ljubljanske borze je v torek s prostega trga iz^dju-čila delnice škofjeloškega Egolesa • v likvidaciji. Za to se je odločila na podlag) sklepa avgustovske skupščine delni* čarjev, C. Z. Svet Osnovne šole Žirovnica razpisuje delovno mesto RAVNATEUA (m/ž) Kandidati morajo za imenovanje na mesto ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske poQoje in posebne pogoje skladno z Zakonom o organizaciji In financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - (Ur. 1, RS, it. 98/05-uradro prečiščeno Isesedüo). Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 (et. Predvideni začetek dela je 15. n^rec 2007 oziroma hladno s soglasjem ministra. Kandidat! naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim žis^jenjepisom pošljejo v zaprti ovojnici z oznako "za razpis ravnatelja" na naslov Svet Osnovne šole Žirowitca, Zabreznica 4, 4274 Žirovnica, v roku 8 dni od objave tega razpisa. Vloga bo štela za pravočasno, če bo oddana zadnji dan roka kot priporočena pošiljka. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izbonj v zakonitem roku. SVET VRTCA BLED Trubarjeva 7. 4260 Bied razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/-ICE Kandidat/-ka mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur (. RS, št 90-2005). Mandat ravnatelja/-ice traja pet let, nastop dela bo 7 maja 2007. Pisne pnjave 2 dokazili o Izpolnjevanju zahtevanih pogojev In dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: VRTEC BLED, Trubarjeva 7, 4260 BLED, z oznako RAZPIS ZA RAVNATEUA. i i Prijava t>o šteta za pravočasno, če bo zadnji dan roka s I priporočeno pošiijko oddana na pošto. I i Kandidati/-ke bodo pisno obveščeni/-e o izbiri. ¥ 4 ¥ HALO-HALO, KAŽIPOT GORENJSKI GLAS petek, 1. decembra 2006 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 r r.'in.if o/ 90 Mi'. Jocc^Mfijlj iri^ftrtkiija !l 00 nNi^w m viiudb r'vti*' Qvti DbmqdfU upoit^Ä KftAWJ, lUid.&i SOBOTNA MAHNEJA GcstvJ«: GMd^liHd »Z&PIK« Ljubljane MALI POTEPUH Sobota, 2. d^cemb^r 2006^ ob 10« un, v Pr^i^movem sledahi^u Gorenlskiaas cs^v ^fSovafbres CQOOf^fAB LOTO Rezultati 96, kroga,- 29. n. 2006 9,14, 20, 22, 2$, 32,35 Lotko: 2, 8. 7, o, 2, 2 Garantirant sk dd < Predvideni sklad 97- kroga za Sedmico; 23.000.000 S i 97. kfoga za Lotko: u.000.000 SIT 4 i A Iv GORENJSKI GLAS petek, 1. decembra 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA info@g'das.si 23 Brstični ohrovt Boris Bergant Navadno ga kuhamo ali opa- ..............................................................................rimo. OdJičen je kot glavna Brstični ohrovt je nekakš- jed, kot prilogo pa ga ponudi- na posebna sorta majhnega mo k mesnim in krompirje- zelja» ki zraste na visokih les- viiti jedem. Zdo dobro Sö ob- natih steblih. To je prehran- nese v zimskih zelenjavnih sko najmočnejša vrsta kapus- juhah, kot paštela, v narast- nie, ki ji ob boku stoji le še ku, lahko pa ga postrežemo kak prav temno zelen ohrovt. tudi s kuhanim kostanjem. Ima izjemne hranilne vred- nosd; vsebuje veliko vlaknin. Marinirani brstični vitaminov, mineralov, kaHja, ohrovt s feto vitamina C in E, železa in beta karotena. Majhne mii\i Za 4 osebe potrebujemo: 50 zeljnate giave rastejo na ste- dag brstičmga ohrovta, 2 žlici blu, Id doseže v višino kakih oljčnega olja, 4 stroke česna. 4 80 do 100 centimetrov. Brsti- žlice ekstra deifiškega oljčnega pšeničnim zdrobom, man- strezite in dekorirajte z opeči imajo lahko v premem olja. 2 žlici kisa, 1 žličko sveže dlji, kislo smetano in parme- čenimi kruhovimi kockami. ve^ kot 4 centimetre, njihova sesekljanega peteršilja, sol, 15 zanom. Malo posolite in po- velikost pa je odvisna od dasfeta sira. poprajte ter dobro premešaj- 1 ososov file sorte. Barva brstičev variira Brstični ohrovt očistite in te. Z maso napolnite pomaš- ^ brstiČnim ohrovtom od svetlo zelene do temno ze- ga skuhajte v slanem kropu čen mode! za terine in pedte lene. lahko pa so tudi rdečka- ali še bolje nad soparo, če v vodni kopeli, v na 180 sto- Za 4 osebe potrebujemo: So sto obarvani- Brstični ohrovt imate možnost. Ekstra devi- pinj Celzija ogreti pečici 40 dag lososovima fil^a, 4 žlice olj- je tipična jesenska in zimska ško olje zmešajte s kisom in minut Pečeno terino ohladi- čnega olja, 1 manjšo sesekljano zelenjava, ki ji malo mraza segrejte. V mcšanici nekaj te, stresite iz modela, jo nare- Čebulo, 2 stroka nasekljan^a koristi, saj rahla pozeba nare- m in ut rahlo pr až ite kuha n žite na rezine in postrezite z Česna, 4 lističe žajblja, 2 oi wp- di aromo brstičev še bolj po- brstični ohrovt skupaj s se- rezinami paradižnika. dobno orehom. To je trpežna sekljanim česnom in peter-zelenjava, ki lahko prestane šiljem. Solite in pustite, da Kremna juha marsikaj, ampak najboljša je se ohladi. Ohlajen brstični brstičnega ohrovta seveda tista, ki je prišla na- ohrovt razdelite na krožnike ena in drobno narezana pa' radižnika, 40 dag brstičnega ohrovta. Lososov fde solite in ga razdelite na osem delov. V ravnost z vrta ali pa je tam in ga potresite z razdroblje- Za 4 osebe potrebujemo: 50 ponvi segrejte oljčno oje. vsaj pred kratkim bila. TakŠ- no feto ter postrezite. ni brsti so čvrsti, svežega vi- deza in brez temnejših peg ali porumenelih zunanjih listov. Nekaj dni jih lahko hranimo v hladilniku, večje koli- Za 4 osebe potrebujemo: Terina brstičnega ohrovta dag brstičnega ohrovta, 5 dag prepražite sesekljano čebu- ntasla, 5 dag škroba (gust ina), lo, česen in žajbelj ter dodaj- ;, 2 I mesne juhe ali vode, 1 dl te pa radižnik. Pokri j te in du- sladke smetane, sol, sveže mle- šite nekaj minut, dodajte ti poper. Brstični ohrovt očistite in očiščen in razpolovljen brstični ohrovt ter rezine loso- čine ali obilnejši domači pri- 70 dag brstičnega ohrovta, 3 narežite na polovice. Na sovega fileja, pokrijte in du-delek pa zamrznemo. Brstič- jajca,^Žlicepšeničnegazdroba, stopljenem maslu ga prepra- Šite 15 minut Solite in popo- prajte po okusu. Dušen brstični ohrovt zložite na krož- ni ohrovt pred uporabo naj- 1 žlico naribanih mandljev. žite, potresite s škrobom in prej očistimo: vsakemu brsti- j žlice kisle smetane, j žlico zalijte z juho. Kuhajte, do- ču odstranimo zunanje liste nanbanega parmezana, sol, kler se brstični ohrovt ne nike in nanj naložite rezine in steblo, nato brstiče opere- sveže ndeti poper. zmehča. S paličnim mešal- lososovega fileja, prelijte 2 mo in jih pustimo, da se od- Brstični ohrovt očistite in nikom juho prepasirajte, jo omako, ki je nastala med cedijo. Kakšen brstič brez ga skuhajte v slanem kropu. solite in popoprajte po oku- dušenjem, ter tako) postrezi- strahu zelo na drobno kar su- Kuhanega spasirajte v pire in su. zalijte s smetano in do- te z rižem ali s kuhanim rovega narežemo na solate. ohiadite. Pire zmešajte z jajci, bro prevrite. Juho takoj po- krompirjem. ZELENO IN CVETOČE IcoR Pavlič Okrasni ohrovt Ne gre za zelenjavo, ki je ninii listi, ali pa belo zelene imenitna priloga k mesnim kombinacije. Zraven posa« jedem, ampak vam napi- dimo mačehe, rese. krizan- šem nekaj o okrasni rastlini, teme ali zimzelene trajnice. ki Že nekaj let velja za izjemen okras jesenskih zasaditev. Če želite, da bo na va- kot so trave ali bršljan in imeli boste zanimiv vrtiček Čez celo zimo. Ohrovt odlič- šem vrtu tudi v poznih je- no uspeva na prostem in do- 2 senskih dneh kakšen cvebii bro prenese tudi najhujši okras, je ohrovt prava izbira. mraz, tja do februarja. Izra- mo ga v zemljo, kjer se ne kombinacijo z drugimi ro- Posejati ga morate že zgo- žito pisani in nazobčani listi zadržuje voda, biti mora ro- žami, je izbira res velika daj poleti, ga dvakrat presa- rozete so kot zimske rože, ki dovitna, torej dobro pogno-diti, da zraste v lepo rozeto jim mraz še poudari barvne jena, v suhih dneh ga je po-in v jesenskih dneh posaditi rozete. Hladneje je. bolj in- trebno zalivati, da listi ne in jo prilagodite vašemu okusu. Pa še nasvet za konec no- na stalno mesto. Tako vam ten2ivnih barv je, zato lahko ovenejo, saj s tem rozeta iz- vembra: prelopatite vrt, da bo krasil gredice v vrtu, ali ohrovt sadimo tudi bolj po- gubi obliko. Sadike ohrovta bo zemlja počivala do pom- posajen v po.sode, tja do pozne pomladi, ko požene zno. Okrasni ohrovt gojimo kot enoletnico. Pritlikave so- so lepe že same, sploh če ladi, in pograbite Se zadnje kombiniramo bele in vijolič- listje po travi, da se ne bodo tudi zanimiv cvet. Ohrovt je rte so visoke tja do 40 centi- ne sorte in dobimo pisano razvili vsemogoči škodijiv-lahko vijolične barve, ki se metrov in imajo rozeto lah- gredico, ki je lahko nekaj d. To preprečite tudi, Če po spreminja s spodnjimi zeie- ko veliko kot krožnik. Sadi- posebnega. Če si omislimo vrtu potrosite apno. # KUHARSKI RECEPTI Za vas (ZßiftA Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: goveja juha z vlivanci, telečji zrezki po pariško, zeljnata solata s krompirjem, dresdenska praznična štruca; Večerja: mesni sir, zeliščna skuta, ržen kruh. Ponedeljek • Kosilo: rlčet s kranjsko klobaso in zelenjavo, ocvrte kruhove "šnite", kompot; Većerja: govedina v solati s Čebulo» kislimi kumaricami, jajci in majonezo, žemljice, jogurt. Torek • Kosilo: gobova juha, Špageti z mletim mesom, radič s fižolom, kakijt; Večerja: krompirjevi žganci z ocvrto Čebulo in ocvirki, motovileč v solati, pečeni parkeljni, mleko. Sreda - Kosilo: ohrovtova mesna enolončnica, pečena jabolka, Miklavževe sladkarije; Večerja: krompirjevi svaljki z drobtinicami, motovileč s fižolom in jajcem, piškotki, sok. četrtek • Kosilo: Česnova juha, svinjska rebra 5 krompirjem Iz pečice^ endivija s fižolom; Večerja: pražena piščančja jetrca, motovileč z jabolki in sirom, koruzni kruh. Petek • Kosilo; čebulna juha s kruhovimi ocvrtki, zrezki morskega psa po pariško, krompir v koscih, mešana solata; Večerja: skutni cmoki, kompot. Sobota' Kosilo: kremna juha iz cvetače in brokolija, lovska pečenka iz mletega mesa, endivija s krompirjem, jabolčni zavitek; Večerja: topli kruhki, motovileč z jajcem, orehi in feto v soiati, bela kava. Dresdenska praznična štruca 50 dag rr\oke, 4 dag kvasa, 10 dag sladkorja, slabega četrt litra mlačnega mleka, 20 dag maslo, 2 jajci, 2 rumenjaka, naribana lupinico od fio I limone, pa noževo konico nariba nega muskatnega oreščko in zmletih nageljnovih Žbic, ščep soli, 5 dag naribanih mandeljnoi^, 12 dag rozin, 6 dag drobno narezanih arancinoi^, 5 dag masla za premaz, 5 dag sladkorja v prahu. Moko presejemo v skledo, na sredini naredimo jamico, vanjo nadrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja, nekaj žlic mleka, zmešamo skupaj z malo moke v gostljato zmes in pustimo na toplem vzhajati tako dolgo (15 minut), da se količina podvoji. Po robu moke naložimo maslo v kosmičih, dodamo jajca, rumenjak, limonino lupinico, muškatnt orešček, žbice, sol in naribane mandlje. Zmes potresemo s preostalirn sladkorjem in s preostalim mlekom vse skupaj zgnetemo v gladko testo. Mleko dodajamo postopoma in če moka ne "pije" preveč, ga bo Še nekaj ostalo. Testo namreč ne sme biti premehko, sicer se bo štruca preveč razlezla. Testo stepamo za potico), da se loči od kuhalnice ter pustimo 15 minut vzhajati. Nato v testo vgnetemo rozine In arandne, pustimo Še 20 minut vzhajati, nato pa oblikujemo lepo štruco, jo položimo na dobro pomaščen pekač in postavimo v ogreto pečico. Pečemo 50 do €0 minut pri 180 stopinjah Celzija. Pečeno Struco še vročo premažemo s staljenim maslom in jo na debelo potresemo s sladkorjem v prahu. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: malioglasi^@g-gla5.si www.gorenjsklglds.sl n SIMPLT CIIV[R '^iWflA fm^ NiA zwo .at «lovitt opm>o y t^oW ____ ^ ' V \ AvlohISa Vrtač, d.0.0. Kranj, Delavska c. 4, tel.: 04 27 00 235 A v 24 KAŽIPOT, MALI OGLASI info(§>S'glas.si GORENJSKI GLAS petek, i. decembra 2006 December bo v Gorenji vasi pester Mateja Rant §oli Ivana Tavčarja v Gorenji badmintonu, pod vodstvom ..............................................................................vasi bo Miklavž gostoval pri- Cirile Šmid bodo pekli med- Gorenja vas • Praznične de- hodnjo sredo ob 17. uri, v ene kruhke, Janez Kisovec cembrske dni bodo v G oren ji spremstvu paikeljnov pa bo bo predstavil diapozitive s vasi kot že nekaj let zapored otroke obdaroval že dan prej, treldnga v Peruju, za starejše tudi letos popestrili s številni' in sicer se bodo zbrali ob občane bodo pripravili pred- mi prireditvami. Vrhimec bo 16.15 pred gostilno pr' Sed- praznično srečanje z zabavo mic, nato pa se skozi Gore- in prodajo voSÖlnic ter se od-in Dolenjo Dobravo od- pravili na no6ii pohod z predstavljalo organizirano silvestrovanje f»d šotorom z gorenjevaškimi jamarji pred pravili do Dobravšc. Planin- klami do sv. Urbana. Konec trgovskim centrom, ki se bo sko društvo Gorenja vas in decembra bodo študenti voš-odvijalo na zadnji dan stare- skupina pohodnikov na Brda Čili pod Šotorom» ansambe ga leta od 21. ure dalje. Otroke bo že ta konec led- prihodnji petek organizira še pohod na Brda. Zbrali se Franca Miheliča pa bo pripravil novoletni koncert. Za na obiskal Miklavž, in sicer v bodo ob 18. uri pred občin- otroke bo poskrbela Jana Str- nedeljo ob 14. lui v dvoram skim domom v Gorenj i vasi. žinar s pravljično igrico Vi- Knietijske zadruge Hotavlje, ob iS. uri pa v podružnični šoli v Leskovici. Na Osnovni decembru se bo poleg tega odvijalo še državno linček Vili, svoj večer bodo imeli tudi gasilci in upoko- ienci. Strah Razstava za praznik Dijaki in delavci Srednje biotehniške Šole Kranj praznuje- letos stoletnico šole. bodo proslavili tudi s prodajno božično-novoletno razstavo, ki jo bodo odprli danes ob 13. uri v prostorih nove šole v Strahiniu. Razstava bo na ogfed danes do ure in jutr 9, in 17. uro. Tam predstavili adventne venčke n aranžmaje, sto fantazijskih vezav ter projektni nalogi dijakinj zaključnega letnika na temo Pogrinjki in novoletnih aran- Raziični žmajev. Obiskovalci se bodo lahko pridružili pri delu v de-avnicah. Danes od 75. do 16. ure bodo krasili piškote, od 16.1$ do 17.15 pa izdeloval praznične aranžmaje. Slednjo delavnico bodo ponovili te jutri med imz. uro. Ne-catere izdelke bo mogoče tudi kupiti. Po danalnjem odprtju bodo goste popeljali po razstavi in jih pogostili na družabnem srečanju. S. S. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-posta: maiiogldsl^g-glas vvww,gorenjskiqldS.$i Bled Z Miklavževim vikendom v veseli december Ta konec tedna se na Bledu pričenjajo praznične decembrske prireditve, ki bodo namenjene tako najmlajšim kot odraslim, domaČe Turistično druStvo Bled, Turizem Bled in Sava hotel Bled pa jih bodo skušali pripraviti tako po okusu domačinov kot gostov. Tako bo pn/i decembrski vikend namenjen predvsem Miklavžu, saj bo jutri in v nedeljo med 10. in 19. uro na terasi kavarne Park potekal Miklavžev sejem domače in umetnostne obrti z bogato izbiro un daril. Hkrati bo potekala razsta- va adventnlh venčkov {najboljši bodo nagrajeni), v kavarni Park pa pripravljajo sladki bife. Jutri ob 15. uri bo na terasi kavarne Park koncert pevskih zborov Pletna in Triglav, zvečer ob 20. uri pa bo v Festivalni dvorani izbor najlepše viže 2006. Mik avžev vikend se bo v nedeljo nadaljeval z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, ki bodo od 13.30 naprej potekale v kavarni hotela Park, zaključile pa se bodo s prihodom Miklavža in igrico ob iS-S^- vliklavž bo nato le v Festivalni dvorani ob 16. url. Otrolke prireditve bodo brezplačne, na prireditvi v Festivalni dvorani pa bodo zbirali prostovoljne prispevke za Anin sklad. V. S. Kran j Na stojnici proti nasilju nad ženskami Ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami med 25. novembrom in 10, decembrom v okrilju Društva za nenasilno komunikacijo poteka kampanja Bele pentlje. Kampanja promovira nenasilje moških nad ženskami; mol-ki si pripnejo belo pentljo, pa s tem simbolno sporočajo: nasilja ne povzročam, nasilja ne spregledam, nasilja ne spodbujam, ob nasilju primerno ukrepam, proti nasilju govorim in delujem. V kampanjo se je vključilo tudi Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske. Danes, 1, decembra, od 16.30 do 19. ure Mercaiorjevem centru na Primskovem postavilo stojnico. Tam bo tudi plakat, na katerega so se že podpisali in s tem proti nasilju izrekli znani Slovenci. Ob tej priložnosti se bodo iahko podpisali tudi vsi drugi moški, s tem podprli sporočilo kampanje in si pripeli belo pentljo. D. Ž. (^^rme (^opolšica SUPER UGODNO vse tja do 22. dec. 2006 cena polpenziona na dan ie od: 7.900 SIT (32.96 €) pri bivanju 5 dni ali več pa žd od: 7.735 SIT na dan 'S Zdravilišče, kjer [e vsak čas obogaten 8 toplino zadovoljstva in sprostitve Prepričane se sami (03) 896 31 02 Mali oglasi tel.: 201 42 47, 201 42 49 fax: 201 42 13 I oglasi se sprpjemsjo: za objavo v ;«tek -v sTKlo do 1330. in za obiavo v torek; do pet- kddQ 14.00! jđs. od do -1 S. ure "Čisto V zadnjem hipu". s 10 tuMko ^irm pcimagiti naSim brdicnn. kj v\m rftpnudtiKfcaj pccdju, kupili, u. Oglas 2d mrubrtko oddatewekv pc-do o$me me In /o vnfi v (etnA prav ulu^ da «m uie Cpna o^liUfil^S SIT (9.41 EUft).f mina (n ima največ81)2naia)v • kupon 7a iTule 09I» po redm ceni ojiiomd nj loiponu pa ^pr^jnnamo a lotfk v petek do dni-oe un m u p^rel; v sred) do pol cfy^. % venum«oo 43, 4000 Knni ut.fhx; 04/tH NAKUP Kranj, a znano stranko nujno mo dvosobno stanovanje, cea 45 ms, pml. »U u nadslr, v bbku. z balkonom. Kranj • tk. Lok^i išćemo zazidljive paKcI« od %oo7QO ma, komunalno urejene {pnključki vsaj v b iSmi}. prooa)a Blejska Dobrava, 406 in 675 m2, zaz idljivi parceli, pri I ob parceli. cena 90 EUR/mz m 05 EUS/mz. Mlinska u . Maribor, pe Ste Marie Mines 9/3 Telefon: 59 o\ofto 2011 STANOVANIA PRODAMO KRAN)' Maniru I, dvosobne. 79,26 ma, Ifl /4, 11. 1974 vzdrževano, odprt p^ gled. Cena: 24^5 mio sit (ioas23$,69 TR2k! • mesto, dvoinpol$obnc» $7 ma, I nad., obn. I aooo^ takoj vseljivo. Cena: 15,$ mio iit ($4680^3^ SUR). . $0 mz v mansard! ot) 1. seost lerasa mi. vrt, nad&treiek za avto» Cena 26,S mio sit (110.S82,S4 TR2(Ć • JrHobno, dvoeiažne, 74,15 kM, terasa v skali, obnovljeno v celoti I, 200V Cena: 22,7 mio $it KRAN) « Huje, Iriinpolsobno, m?, M/2, ebnovltenor galerija, 2 X Mirna. Cena: 36 miosit (150^5,34 EUR). hiSe prodamo 8RrrOF PRI KRANjU • dvo^n. hiia v skbpudvojčka. Ill gr.fua,cca*230m2 biv. povrSine, parcela cca* 500 ms. Cena: 35,9 mio iti (149.S0S EUR}» PODLJUBELJ • Loftan, hiia, 360 m2. $ianov»n)l popolnoma izdelani. Kri i manjka samo fasada, parcela 696 m:. ♦L 2001. Cena: 59,7 miosft (ža^ 1 DRULOVKA • tun. hi&a, vrstna, kon& na< 210 mz ^ 40 m2 neizddane man* sarde. parcela 141 ma, l.l 1994 zeleni pas» možen najem 1000 m2 zemljiiča. Cera 49 miosil {204473,32 EUR). PODNART * s(an. hil9, cu. \$o mz, pare ms. 11. 1939, potiebna f» potne p^rv^, bol| pnmema za nad^ mestno gradnjo* Cena: 26 mio $it PARCELE PRODAMO LANCOVO - 3 zazidljive parcele. 676 m^, 679 m? inl.050m2.Cena 2L567,6 srt (90 EUR/mjJ. ZALOG PRI CERKIJAH * zazidljiva par^ cela, na katen sto^l bivalna brunanca, SJO mj, ravrta, sonina Cena: 16,7 mio PODgUBELI * zazidljiva m2, ravna sončna, prav^otne oblike. I Cena: PODNART • zazidljiva parcela, >.>42 . m2, ravna, sončna, pravokotne oblike. rta' VIKENDE PRODAMO MORAVSKE TOPliCE * Prekmurska vas, vntna hiiica, 37,82 m2 v dveli cta-lah, atnj, l.i, zoos, opremljeno, bližina golf igriSća. Cena^ 12 mio sft (50^075,11 EUR). Moien tudi kraü III nad-Str., v^rtieri 90 mz, leto izgr* 1985, p^e* novljeno 2003, cena 34.5 rriio SIT EUR); Bled, alpski bloki, dvosobno^ k, II. nad^ str.^ V izmeri 72 mz, I. ögr-1989, cena 40,6 mio S(T (169420,79 EUR); Btad, alpski blold, dvosobno, II. nadstr., v izmen 53 mz, L izgr, 1989, cena 26,7 mio SIT {111410,00 EUR). Kranj, KoVrxa ^ dvosobno ^ kab., v iz* men $7 m2, pritJić|e, leto izgr. y^SA, ogrevanje na trda goriva, balkon. pobH pariimi prostor, kabel TV. telefon, del no obnovljeno» Cena 22,9 mio SfT (95 S6o,oo EUR) STANOVANJE «APARTMA PRODA^ MOAU ODDAMO V NAJEhft Ki^jaka Gora* središče, dvosobno K* IIL r>adst, cmere4449 m2,2% spaln)* ca, dnevna soba, kuhinja.kopalnica in shrambo v kJeti, opremljeno, brc ba1* kona. CK, kabelska TV, tde^n, leto izgradnje 1986, cena 34,5 mio SIT 94 EUR) a I e^amc v najem e u. 2006 • 1$, 03.200?, cena 16.000 SIT (66,76 EUR} na dan. STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: Kranj, okolica, tnsobno v stanovanjski hiii, L vgradnje 2003, mansarda v iz* meri 13s.cc ma. v celotf opremljeno. CK, n) leta 1894. ^eto prenov« 2003^ oprema' ADS U CK, kabelski imernet kkn^a. ^ (el^ fboov, balkon, garaža, terasa, več parkirnih mest, urejena zemljiška krifiga • br^i letni dvorec z vsem štabnim udobjem na v bJünh dostop na avtoc» sto, primemo tako za stanovanjsko na* membnest kot za poslovne^ zdravilstvo, zdravstvo, sarutonj. Cena ^460000,00 srt {i.5oacoo*ooSUR). Biraru Kranja • dntof. trofček* novograd nja. na parceli velikosti 175 mz. upo^bnc površine 140 mz ^r^jer^ bodo do poda* Ijianelll, gr. Ive. kuhinja, jedilni* a,dnAT)a50ba, WC shramba, pr^soba v r^dstropju dve otroški spainica. kopalnica (59 mz), podstrei^ ^ rr^oinost dodatnega prostora • 25 mz, HA* bodo s teraso m balkonom, ogreva^ ne predvidorm na plin. Vsaka h\li ima Ui pa^ima mesta m vrt os«* 35* 4S in 95 mz Predviden rok pršema konec Septem* bra leta 2006* Cena Ai = 33.739«9$6.oo SIT (i4KC03,C0 EUR); A2« 324^.911.00 SIT {135575.OQ EUR), A 3 • 34989.836,00 SIT (146010.00 EUR) DDV je 2e vkfjućen v ceno. kupec ne pU* ia provizije. pritlična, c^^tanovanjska, v IV. gradbeni fazi, dodsa zzo mz, na parceli velikosti 500 m2, voda. etektiika, CK, tele^ fbn, greznica, pnprav^jeno tudi za prikfju* na bnalizadfo, garaža za dva avtomobila Leto izgrsdnjp 2005/06, cena 65 000 000 SIT (271240,19 EUR). POSLON^I PROCTOR • PRODAMO Kiv^i Stražilče^ visoko pntlr{)e, v lzm^ ri 309 mz, leto izgradnje 1974 delno obnovljena 200Z,Tastno parkinS^e p mz, za trgovino ali podobno de^vr>05t, cena p mio SIT (133.5331^3 EUR). POSLOVNI PROSTOR«ODDAMO V NAJEM: dcdp Loica, L nad^., izmere 12$ mi, ieto irgr. 1990, za pisarne, me&ećna najemnina 299.550,00 SIT (1.2^,00 EUR) knstrofki in jS mz vpri^iČju, leto izgr. 1990, za mimo dejavnost mesei- rra najemnina iiS.3&2,oo SIT {494,00 EUR) instr<4ki SKLADIŠČNI PROSTORI • PROlZ- VODNE HALE - nK>DAMO - NAJEM Stegne pn Ijub^i^ velikosti 600 mz, sta* rost y> l«l. leto izgradnje ona 102,$ m« SIT (427.724,92 EUR), mo2non tudi najema ♦ cena 1 mio S (T/mesec + stroJki i^^7LS3 EUR rneseino * stroški). PARCELA ^ PftOOAMO Bližina Ske^ Lefce, zazidljiva, v tzmeri 746 mj, ceru iii mb SIT (111.900x0 EUR); JavomiŠU Rmt rwj jesenicami, v Izmeri 759 mz* na parceli cleMrika in telefon, &ond>a. dostop z javne ceste, geodetsko odmerjena^ celotna zazidlpra, S Icm od avtoceste, cena 9 mio SIT 07556.33 EUR); iko^ Loka«Po^jansb dolina (Gorenja vas) v izmeri 764 mz, lepa, sonCna, cena 10,5 mio Sn (43.816,00 EUR)» PARCELA ZA VIKEND • PRODAMO: Corenplo, Srednja vas pri Cori£ah, v eme-n 403 mi cena 9 m« SIT (37.556,31 EURJ, poWbei dof^sälo za že izdano gradbeoo dovoljer^m nadnza izddavo brunance PaloviČe ^ Bistnca nad triičem, v izmen 1.097 m2, cena 6 $82.000,00 SIT ličete nov dom ali kupca za svojo najemate stanovanje, hišo poslovni prostor? Celovita rešitev na enem mestu* Za vas delamo Aktrvno «Jasno • Preudarno Koroika cesta 4000 Kranj gsm: 03T/330^040 STANOVANJE PRODAM SK0F]A loka, Podiubnik: enosobno. 33,38 rns. V.yi2, Uzg 1977, delno opre* mljcno {kuhinja, kopalnica}. Vseljivo: dec 06 Cena 19.000.000.00 SIT {79.285,60 EUR)* KRANJ - dvosobno mantardno. 53.43 mz z gar^o 18 mz, L iz. 1955, v celoti obr>ov. 2C06, takoj vsei[ivo na lepr lokacij 1 blizu centra mesta. Cena 20.800 000,00 Srr {86.79$.86 CORICE ^ dvosobno mansard no mzzgaražo in delavnico. L izg. 19691 prevzem takoj. Potrebno vgnd^lt ped i za etalrio CK, 17,00z.458,00 SiT (70.950.00 EUR)^ KRANJ, SORUJEVO NASELjE - tri sobno, $4,8^ m2,1/3,1. u 69, obnov* |cno 2000, kuhinja opremljena. ZK ureiena, vseljivo marec 07. Cena ,00 (100.150,00 TRŽIĆ, CENTER • trisobno • dvosobno v IK nadstr. $6156 mz, enosobno v L nadstr* 3340 mz 2 dclavnico, dr* varnico, vrtno uro ter vrtom na pripa* ćijoitm zemtji56j 2^6 mz. Stan ova ^ nje Je v starejSi hiii, obnovljeno I. 2005, v celoti opremljervo. CK olje ali trda goriva, tel ISDN, ADSL Cena 20.968.500.00 SIT (87.500,00 EUR) HI So PRODAM ZC. BESNI CA • v I. 200$ moderno prenovljena rn delno opreml|ena sta* rejSa hi$a (P^M, delno klet) s 1I3 ms povrifne, zemljiSče cca. 400 mz. Iz* redno lepa lokacija* CK olje« tel ADSL Vseljivo po do^vorü* Cena 57J06.212,00 S1T (238.300.00 EUR) HlSO PRIMERNO ZA POSLOVNO STANOVANjSKI ALI VEĆ5TAN0V. OB)Eia PRODAM KRANJ okolica, zeml|ii11 EUR/m2). Za zrTano stranko najc^memo v Kranju dvornpo - do truobno m njero a 1 enosobno. Za znane strank« cca. 700-1200 m2 m vrtom na dvo' in trisobna in okolica, Naklo, ter Vikend do 50 mz, ki ež^ viS^e od x7oa m. www*a p.si I m o parcelo eno^ o. i ^ PESSTi d O. 0., nepremičninska družba. Stritarjeva ulica 5, Telefon: 236 73 73 fax. 236 73 70 Internet' wsvwv fessC SI STANOVANJA PRODAMO; KRAN j • PLANINA I: dvosobne stanovanje v bl^u. 63,1s mz 4 7.08 m2 kleli. III nadst.. I izg ^975. cena 24000000^00 Srf (100.150*22 EUR) KRAN) • certter: dvosobno, cca^ 56,00 ' m2. v stanovanjski hiš^Jl. nadstropje, v celoti obnovljeno 2006. cena 19.000000,00 SfT (EUR 79-285.00) KRAN| • Pbnina U garsonjera, pritličje. z6 mz, L izgradnje 1978, brez balkona, vsi pnMiučk^ vpisano v ZK. cena 14 750.000,00 SfT (EUR 61.550,65). RADOVUICA: dvoinpolsobno, 60^41 mz. 1171V . I '973 cena 26.000.000.00 SIT HlU PRHAMO SUSKA DOUNA • bližina Sonike planine starejii bralna hiSa, 70 mz povi.^ neizdelana mansarda. L izg. 1923,1. 2003 v cefoti obnovljena streha, 334 mz. cena 15.000000,00 SI m ¥ ■m GORENISKI GLAS petek, 1. decembra 2006 MALI OGLASI info^g-gUis.si 25 MEPAEMIĆniNE UlAl ESTATE SVEf HI Ö 0 O. KjWMij uUcA 13 4000 Tov«njsk«m obf«ktu v bližini vck dovo^nvga ^tpa^ od 4T mi do ^10 tni. Startövanja b6d6 sgnjtna do julija 2007* Cene od 407*072^ Sir (1.698,68 EUR) do 48V88S.00 SIT EUR)/na KRANJ • Zgornja Bhnj«: trisobno v nadsln^pju hiSe» mz. L^u* | nanja t«ra«a< zemlji iča 250 m:, last na CK ns oJj«^ garaia» parkihiće, vse* jivo raM 24 mio SfT KRANJ • Piamna III: dvosobno, 63.6 u nad.i I 1986^ pnjetrio m pros^ lomoi de^no preno^^IjSnö^ ZK v pO* stopku, vzhod, m balkona. Cena: 24,5 mio SIT (to2 237 EUR). KRANJ« Kofoika c: 4) m2. adapTira* no stanovanje L 2005, samostojna enota v hiSi, lastm vhod^ t2| vredno ogleda* čena 11 mio SIT (91.804 EUR). I KRAN; * Planina II: dvoso^bno, 69.26 m2i j./y^ih, prijetno slanovanje, v7Hodna stran, L 1982. velrk balkon. Cena 26,$ mio SIT {110.583 EUR). KRANJ • Planina 1: n^.So ma^ man* sardno stanovanje v ve^Unevanj&kl stavbi, nad* 272* Stanovar^je je pro^ tornOi fo^en bivalni in spalni del, 2 klimi, opremljeno, CK^plin* Cena 56 mioSfT (150.225 EUfi}. KRANJ • nebotičnik: itimobno, 87,4 mi, 7./12., L 1964, proslorno, klima» Stanovanju pripada lutii garaža. Cena >3.3 mio SIT EUR). I KRANJ - bl^ina centra: dvosobno mansard no, v večstanovanjski hi$i, 5M3 rnt. L 1950. v no. Cena 19 mio SlT (79.286 EuR^ KRANJ - Planina k dvosobno, 70^26 m2 (63,18 m2 bivalne povriine ^n 7,08 ma kleft), L T975, y nad/j. Cena 24 mio SIT (100J50 EUR). TRŽIČ • Si^rica: dvosobno^ 65,04 m2,1T 98^1 y2držeyanei dobra r^zporedriev, vseijjvo februarja 2007. Cena 20.$ mio SIT (8^.544 EUR) TR2(C • cefiten dvoinpolsobno. 67 m2, 2, nad., K v večstanovanj^ skl Kiil, ogrevanje na trda gorivai def^ no renpvirano» Cena: is.S mio SIT SK0F}A lOKA * center, dvosobno. 49.65 mansardnOe opremijeno, urejeno in adaptirano L 2003. Stano« vanje je vseljivo takoj Cena 21 mio S1T (91.804 EUR). skof ja loka ^ Podlubnik II: dvo-sobno. 62i>6 m2i \2. nad«! I* 1980, delno obnovljeno^ prijetno^ mirnOi čudovit razgled, ZK urej«na. Cena: J2,5miö SIT (93.891 EUR) skopja loka • Podlubr^ife ll; eno* sobno^ m2, i 1977, ZK. izredno lepo stanovanje, kompletno prenov* Ijcno L1998. kopalnica I. zooi Vselji* vo konec leta* Cena: 19 mio SIT (79 236 EUR). HiSE prodamo sk. loka • Crenc lepo urejena dvo-stanovanj&ka hiia. eca. 150 m2 bival* niK povriin, v cefoli adapti- rana L 2QOO, 1964^ 360 m: parcele* H^Sa je vredna ogleda. Cena 48 mio S(T(200.3CM» EUR). KRANJ • Stražiiče: 180 ma bivalne povrSine. L 1978, parcela 503 mz, adaptirana L 2004. nadsireiek za 2 avta» sončna lega. Cena S9iS SIT S6NĆUR: 182 mz, v zahodnem delu naselja so naprodaj tri li^e enodru* ifnske hi$e, zgrajene do 3. podaljšane faze. Hiie so podkfeter^e, klasično grajene, z dobrim izkoristkom prostora in zasebnostjo posameznih enot. Iz dnevne sobe fmajo izhod na zeier>ico^ vsaka hiia ima tudi balkon in nadstrešek za dva avtomobila Parcele merijo 293,306 oz. 372 ma* Cena: 43 mio Sit (180.000 EUR), Kupci ne plačajo provizije. ZEM g iSćE prodamo Podvi n • Mol nje: 559 m2, sončna, ravna parcela pravilne oblike v ob^ mo^jij iokatijskega načrta novega naselja «nostanovanjsk^h hii. Cena 23 964 SiT/ma (100 EUR). tk. Lok»-Sv« Duh: zazidljivo Zemlji S* Čt. cca. 700 m2 skupaj s cesto, rav* no» Cer^a 3h>53,oo SlT ^130 I I KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov t/g »a, 4000 Kran) TH. 04/2021353,2022566 GSM CKIA20 700. Email. in(b^k34«m*Si poslovni PftOSTORr: Oddamo: KRANJ: pisarne v izmeri 185 ni2 v pritličju in mz v nadstropju, obnovljeno pred 10 letij lastna parkirišča, cena « ^ EUR/mz {Kt98i20 S IT/mi), KRANJ: mestno jedro, 2 pisarni 16 ir 20 ma^ souporaba WC in čajne )(uhin)e^ v L nad*^ obnova 2002^ primerno za mirne dejavnosti (odvetnik, servisi^ storitve}^ cena €UR/m2 {2^396.40 SiT/mz). KRANJ • Planina: poslovni prostor v samostojnem objektu ^ mz in mZr v pritličju^ primerno za mirno dejavnost, staro 22 let. cena » 8 EUR/m2 (1.9 >7,00 SjT/m2}. Prodamo: XRANJ - proizvodne, skladi$^r>i, tr* govskf prostori izmeri cca $*000 mz v prilličju in 5.0OO ma v K nad.. letnik 1992, takoj na voljo, možnost nakupa po delih, cena = 420 £UR/m2 za nad. {100*648,80 SiT/ma) in 520 EUR/ma za pritličje (124.612,80 S IT/m2}» KRANf^ libort « proizvod no^ skladiščni prostor 656 mz v pritličju objekta, obn. leta 2004. samostojen vhod, klimati, takoj na vol|0, cena m 151.802,00 SrT/m2 {550 EUR/m2)» HIS& Prodamo: BESNtCA: 30 let staro KiSo na parceli 960 m2, hiia Ima klet, prrtličje, nad stropje in podstrehe, vsaka etaža 90 m2e ločena je garaža 15 m2 In rnanjža brunarica, cena ■ 48.0 mio SI HRA^rjE: stan. hiSa ti I 80, velikosti 11,90 t 8,60 m, na parceli 637 mz, j« SIT S8, 7 mio stara 45 e1, n klet. pritličje in prazna, cena w (24^.000 EUR)^ ^rulcvka: stan. phmema tudf za stan. povrSina 2^70 mi, velikost parcele 1.000 m2, cena « mio SIT (22$.5ao EUft). VEIESOVO: stan. h)!a letnik 1979, cca* 83 m2 na et&žo (K, P, N in podstrešje}. parcela 681 mz, dva ločer^a cena « 44.0 rnio SIT .M EUR). $ENĆUR: stan. hiia. letnik 60, uporabne povrSme 200 m2, obnova v fetu 2004. izdelana klet. pritličje in mansarda, parcela 900 mi. cena « 45,0 mio SIT (187781 EUR). VIRMANE: stan. hiSa veL 9:111 m, ^ pritli^e in mansarda}, parcela 320 mz^ letnik 1965, obnovljena leta 2000 {streha, fasada, okna, vrata, tla* ki)i cena ^ 49^5 mio SlT {206*559 EJfi). V bliitni TRŽIČA sun. hiSa s tlori-som 10,80 X 12 m, staro 30 let. na parceli 700 m2i Ima stanovanje cca. 100 mz v pritličju in nadstropju^ primerna za dve družini, hüa je pod* kletena in izdelamo podstreho, cena » 48.0 mio SIT (200J00 EUR). ZEMgiSČA: Prodamo; &ritof• Voge: stavfc» pan:eia ?i7m2, s plačanim komunalnim prispevkom, cer>d « 45» 135,00 SIT/mz (i8c EUR/m2j. Coriče: stav. parcelo 998 m2 po 2^765^00 5rT/m2 (95 EUR/mz), STANOVANJA: Prodamo; CORIĆE: trisobno v pritličju hi$e 81 mz, kiet 8 ma, terasa 14 ma in 34 mž, vrt 227 m2, obnovljeno leta 2002, cena « 27,0 mio SlT (112. KRANJ, Vodovodni stolpr tnsobno 71,73 m2 v 4. nad«, obnova delno 200S» vsi priključki na voljo po dogovoru, cena » 27^0 mio SIT (112.669 EUR). KRANJ) Planina t: dvosobno 60 m2 v 9* nad«! letnik 7Si cena « 22.50 mio SIT {93.890 EUR)^ KRANJ^ Ptanina I: trisobno 77^0 mz v 9* nad./i2 nad., letnik 74, cena m 25.000*000,00 SIT (104*323 EUR)* ŠKOF}A LOKA, Podlubnik: trisobno 77 m2 v 4. nad., letnik 82^ južna lega, cena « 27^0 mio SIT (>12.669 KRANJ^ Zlato polje trisobno 79,6 ma v visokem pntličju. niz^ blok, obno* va 2003, cena » 28^5 mio SI (118*928 EUR}. CARAŽE: KRANIi Planina I • vel. ia ma. pritličju garažnega objekta, 1983^ takoj na voljo^ cena » 2,2 mio SIT {9.180 EUR)* wsvw*k t *ker n*si Tel. Caroline 66, d. o. o. P£ Kranj, Jezerska cesta 41 (Dem krajanov Primskovo} 04/2341988^^04/234^9 c sm 04vios 95S PROOAMO: KRANJ • OKOLICA, bila lahko rKTvanjska. na panreli 1033 n>2. leto cz* ^dnje 1980, urejena* vzdrževana, vdik vrti v mirnem naselju* Cena: 60.000 OOOIOOSIT {EUR 271.240,20) ZQ. BITNJE, 2a2idljiva, ravna, sončna parcela v izn>er) 723012. Cena; 31.133.20 SfT/m2 (EUR 130.00). KftANI«oentaTi dvosobr>Oi adaptirar>o 2006. $8 ma. talno op^nfi v kuHmfi m kopalnici, klima. Cena: 23.724000,00 SIT (EUR 98*998,50)* ZC. eESNIOV 1/2 hi$e,T70 rtu, na iz-redr>o lepi lokaciji, adaptirana i. 2001, 150 m2 vrta, 300 m2 skupneja dvo* rlžča. Cen a: 31*000.000,00 SIT (EUR 129.360 JI)* SKOFJA loka * Frankovo nas, dy> sobno, 57 m2, lepo, vzdrževano, 2, nads., adaptirano 1998, kuhinja ^ dnevna soba - oprema po meri, pro^ iivlomna vrata. Cena: 27.500*000,00 SIT (EUR 11475s47). Organiairamo tudi javne dražbe nepremičnin in voziL Vsi zainteresiram pokličite! Zbiramo prijave! POTRUDIU SE BOMO ZA VASI aktualna powdba nepremičnin: GG mali oglasi 04/2014247, e-posta: mdlioglasi^9-glds.si www.Qorenjskiglds.si gekko projekti nepremičnine eriuiT TU. 4COO Krwt| 02.236,69 EUR MIO SIT). TRŽIČ • DETELJICA: dvosobno. 61 ma, I, vzdfiBvan<>,Vlega, 4.nad., nizek blok. Cena 85.545 EUR (20.5 MfO SIT). ^KOFJA LOKA- ZMINEC: samostojna hiša» novogradnja III. pod. gr. fazd, 250 m2, parcela $8$ m2, nlzkoene^ijska, v riasdju novih hi§, razgled. Cena: 154,398,26 EUR {37 MIO SIT), KUPIMO; Bivalni vikend v okolici Kranja, do «25,187.73 EUR (30 MIO SIT). Enosobno In dvosobno v Kranju. Htio v Kranju ali bližnji okolic) do 20S.646 EUR (50 MIO SIT). CELOTNO PONUDBO NEPREMIČNIN NAJDETE NA NA§! SPLETNI STRANI www*mp*proi9kl*$i NEPREMIČNINE stanovanja_ PftODAM ENOSOBNO. slanovdnre 38 mS, tx^z balkona v v9&stdnovanj$ki hiii. cana 15.5 mio SIT, v StrazJšču prt Kranju, V soi04ao Jcw«ka C. 54/a PE Sučeva 2?. KfainJ V 30. dneh prodamo vašo nepremičnino 04/23 44 050,041/626 581, 041/366896.041/734 198 24ur/dan nftp re mkninc^dst.si STANOVANJE, v Tržiču • Ravne, v celoti renovirano I. 06, cena 17,9 mio Sn, «031/435-02^ ODDAM s080, v Kranju »msk«mu uposlene- mu moškemu. 9 041/947-677 eo 10"« POUANE nađ ŽK. LoKo, Z59.65 mZ. li.nad.,l.96,strožk] in varščina, na^m 71.892 SFT/mes, (300 EUR). Jelen Jarez s.p.. Partizanska c. 40, Loka. « 04l/6r&-l23 eoio«>3 TRISOBNO, sranovanie z ba konom v 03 V«31*358 riu, vsk pr 020 041/902- «010490 hiše PRODAM ŽelezniKi oKolica v [lli flr. lazi, novogradnja 2004, na sončni parceli ob fobu gozda, oriključki urejeni, 9 ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAlSTfiOVTftC 7. 4000 KRANJ TEL: 04/23 Si420, 041/755*2961 040/204^619 041 /900-009 MAVwJtd*Dfus.si HtŠO v Ško^i Loki. samostojna. 194e« vzdrževana, v prftlj6|u bar, oarceta 401 m2. 38.000.000 Str {158.571 EUR), AQencija. 0*o*o*. ZelosKa 69. U. v 041/77S-678, MMv/.agenoa MI^T) KUPIM HIŠO. polrvono obnc?v9, Kran), Blvd, Radovljca^ Bohinj, Kranjska Qora ali bližnia okolica. • 031/539^104 hitriKREDIT.com i HIPOTEKARNI do 100% DO 50 LFT POTROŠNIŠKI ZA VSAK O. O. KiOriceva c. 12 tel. 04/20 28 405 mob' 040/ S2i 660 hl$0, (dvojček, vrstna) ali štmsobno 16 (2«'2) V nizkem tioku v Kra« «.okolici, «041/59&015 0010440 MANJŠO HIŠO, <30 cca. 130 rrt2, s parcelo do SOO m2 v okolici Kranja (Sirazišce. Klanec, Primskovo, Zlato polje) ali ož^l okolici Šk. Loke, « 040/396-820_soioiftg ViKBN&i, APARTMAJI PRODAM MAÜ VIKEND, na sončnem griču, z malo sadja in trte, bližina Celja, 9 10*1 B VIKEND, Podčelrtfrk Aqualuna apart* ma 30 m2. ogr. atrif 20 m2, opremljen za 6 oseb, KTV, te lefon oroflam oz. zamenjam ta OS avto do 4,S mio 3rr • prevzem takoj, • 041 /366-993 SAiOMd posesti PAODAM RADOVUlCA' LANCOVO, prodam več zazidljivih parcel, komunalno urejenih S031/4S1-82? scooM« ZAZIDUlVA PARCELA Šk. Loka • Sv. Duh. 500 m2. vsa Infrastruktura v bližini. Cena 31.200 sit/m2 02. 130 ©ur/mS, »051/681-104 ZAZIDUlVO PARCELO, na Greneu Dri škotji Loki. cca. SOD m2, cena 31.153,20 SIT/m2 (130 EUR), • 031/706^03 8011» 37 NAJAMEM KMETIJSKO ZEMUIŠĆE, 9 POSLOVNI PROSTORI PRODAM SKUOIŠČNO POSLOVNI OBJEKT Jesenice, dOO m2, na parcalr 906 m2. industrijska cona, bližina železnk:e, tt ecosfii' ODDAM UREJENE, poslovne prostore 148 m2 možno 46 * 96 m2) v posl, sredlKü Kotje Loke, bližma mestnega tedra, dostopno 2 03. vozilom, dolgoročno za oostovne in mirne storitvene dejavnosti. cena po dosovorv, 9 04/512^» 70 6010*91 garaže ODDAM GARAŽO, 70 a>2, pnmemo za skladid* če ah obrt, cena 60.000 SiT/mes.. Aleš,'« 041/533*773 wioae» MOTORNA VOZILA avtomobili PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS, ra&lje-r^ih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj, d.o.o., Kran;, Savska 34, Krsnj, 04/20-11-413, 041/707-145, «01Q4S7 Bmioy PruEr^rrik tO. 4202 t^M ^^ Pg KfVuU cttin 22.4X2 NeNlo PRODAJA [N MONrAZA: • pnevmaiikt^ in pjatiSća • aftior(i^$r|i tpo^jc^t niln servis voz • avtoopiikA v$e ^a podvo^jfr VOZI - izpušm SJSleniL ( Töl ^^ Http: wWW noganta r,«i * AUD» Adi I 03. 6S.000 km, dvojr^ kiK ma» 1i la&tfiiK, 3 vraU, novi mcde cena: 50.000,00 SJT SniCMM AVTOMOeiLI. odkup'PCalr bag . 03, 1. iia aoiMM RENAULT, Twingo, I. 02, klima, lepo ohraaren, kredit na položnice, možna menjava, gotovirisU popusi, Avtomaš, d.o.o., Ćešnjevek 22. Cerklje, 8 031/490-012 RENAULT, Laguna 1.6, 16V. I. 99, klima In ostala oprema, lepo ohranjen, kredH na položnice, možna menjava, ?3tovjnaki popust, Momaš, tf o.o,, ešrijevek 22, Cerklje, 8 031/490- 012 «oiCM's RENAULT, Tvringo. I. 99, lepo ohranjen, kredil na položnice, možna rn^* njava, gotovinski popust, Avtomaš. d.o.o,, ĆdšnjeveK 22. Cerklje, 8 031 /490-012 «010444 RENAULT CUO 1.2,1. 96, kov. temno rdeče ban/e, nove zimske gume, reg. celo leto, «041/503-222 «0I(M?4 SEAT, Ibiza, I. 99. khmaln ostala opre- rna, lepo ohranjen, kredit na Dofožni-ce, možna menjava, gotovinskj popust. Avtomaš, d.0,0., Cesnjevek 22, Cer- a0i04M Skoda TEUCIA 1,6, i, 97, reg. äo 6/07, cena po Pogovoru, 8 041/963-526 »IMTO GOLF II, I. 87, 8 04/2&-31-751 6010993 GOLF JX bencm, I. 91. 2. lastnica, dobro ohranjer^, cena po dogovoru, 9 041 /293-608 flOlOiZB VW PASSAT karavan 1.9 TDi, I. 130 KM, vsa možna oproma, 8 041/92&-d86 03, VW TOURAN 1,9 TOl, I. 04, veliko oprerrte, kol nov, cena: 3.450.000,00 Sn. «041/259-272 »i03W KUPIM OPEL Astra 1 4.1. 00, AU Seatlbiza 00, 8 04/531-S&-64 €010357 RENAULT MEGAN 1.4, ali 1.6, I. 96- 97, Od 1. lastnika, 8 041/970-807 avtodeli in oprema PRODAM 4 OUME, SsKiTio S3 dimenzije 175/S5/14, «040/633-Ö51 PNEVMATIKE IN PLATIŠČA, 175 70 H13, 2jmske Sava E>act M-i-S, cena poctogovoru, « 041/733-427 SNEŽNE VERIGE, Rival 4 14S dO 165x13 Venga Leece, nerabljend, ugodno, « 031 /600-666 OOiOi&S SPREDNJI ODSIslAČ, za Alfa Romeo 125 in la^ftno pokrivalo za Hyundai C010436 ŠTIRI, zimske gume W£I^/TER G 86 T MH 185/65R16 GO 3, zelo malo ra^ -14-15 KARAMBOLIAANA vozila KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi totalka • ponujam naiveć, takojšen ot^kup, pr^ 012 «010447 tfO? i 26 MALI OGLASI, ZAHVALE GOREN)SKi GLAS petek, i. decembra 2006 TEHNIKA PftODAM GSM SONY. Ericsson Tedf $ cem, odlično ohranjen, » 041/562« 59? eoiCMäs POOAniM RABUEN. lelevizor.« 041/448-149 STROJI IN ORODJA PRODAM INDUSTRIJSKO, likalno mizo, 040/795-630 »i0.tu SERVISIRAN, namizni šivalni stroi 6.000. 40 lei star radio. 80 lei siaro*- salnlstroi, • 051/427-576 60104 30 SNEŽNi PLUG, šir 2.80 om m špic DJug si', 200 cm, « 04J/511-675 SOIO»^ OPREMA PRODAM ZARADI, zaiMl]a frgovina v Kranju prodam nekai r^alov in otroške konfoKc^ le. • 051/603-611 eoio^r? GRADBENI MATERIAL gradbeni material PflODAV 2 m3, trnovih pJor>ov m 5 m3 javorje-vin ptohov, 9 04/513-31-67 »icmm HRASTOVE, hlode, .17. JESSNOVE, hrasiove m Kostanjeve D obe, « 031/271-151 STREŠNO OPEKO, Dravograd, 3000 kom, « 04/259-15-25 «to-s? SUKA, bukova drva, 041/827-940 SUHE. hrastove plohe, 304 6QICMM ŠPIROVCE, dini 12x14, ^ m2 smrekovega opaža njeve Oesko. Oeb. 3 cm. dol, 8m l€r »n Suhe češ- MI04M TRI, kopalniške pipe Sn^idl, rnaio raO- heno »n regal dnevne sot)e, 9 040/647.S64 floie^ti KUPIH 30 m2, neazbesine aalonilne knllne. ucoaDs 300 KOSOV, stresne kritine, betonski sareznik, • 040/490-490 «oiom BETONSKE, robnike, plosce in Ti^u3vce, • 040/656^06 «oiMn ODKUPUJEMO, smrekovo hlodovino, plačilo (aKoj, ža9d Verea, d.o.o., 9 04/26-81-209. 041/Se5-360 C010}39 STREŠNO, kritino 041/276.48S > SIVO. stavbno pohištvo PRODAM NOTRANJA, vrata 660x200 m 7750x200. 9 051/200-255 kurivo PRODAM KVALITETNE BUTARE, • 04/256< 11*32 6910«'6 LESNE, brikete za Kuoavo. ugodno. • 04/5:^^-648. 040/86-74.25 »«O Oi SUHA. Ogkovadrva, 13 m3, « 04/51-46-797,051/206-602 «OI©MP SUHA. bukova In meSana drva z dostavo, «041/705-177 »10*» SUHA, bukova. 031/561-707 drva, BAlfl«?« STANOVANJSKA OPREMA pohištvo PRODAM JEDILNI KOT. 2 n^izo. slaro eno leto. 9 040/623^58 «oio^i^ NOVO. iestogisto mi20, ugodno, 04/202-83-73 »iW63 PODARIM KOTNO, sedežno garnituro, zelo bfO ohranjeno. « 031 /3S2-248 eoiMe? gospodinjski aparati PRODAM DVE ZAMRZOVALNI, skni ijiLTH, ZS 210 in ZS 370, ie zapaJura .m, ugodno. 9 041/706-931 HLADILNIK, Gorenje, t igodno, 9 031 /337-660 JEOiLNI PRIBOR, 66 Oelni, okrasni v kovčku, pnmeren za danlo, 8 04/253-1C^7 LIKALNt STROJ, EInapn ikalnik na vali in poniiva m siroi Candy. 9 04/252-14-81 M10421 ZAMRZOVALNO, omaro in n aOi ec meka, 8 D4l/576-666 601C ogrevalria tehnika. d o.o., Zagrebška cesta 20, Maribor, « 02/426-01-61, 041/839-146 Ml o 14) PEĆ, na olje 2 ventilacijo m kompresor He Iti z dvema glavama, trofazni, 9 04/20-46-690, 031/292-212 «OiM» GLASBILA PRODAM ELEKTRIČNI, klavir Yamaha CLP 120 kot nov, cer^a 270.000 SIT. 9 04/596-10-11, 041/764-014 wi04is SOLA HUDIM SOLA, matematike ire V3$ otrok probiSTio, - izosraZevanje VEoko. 8 enacea.ra8pietu,com naj m pokboteENAČ^ s,p,, Miie 67, SPORT, REKREACIJA PRODAM NOVE. lesene sanke, tn velikosti z gurlno sli lesenf seäez, «04/533-62- 69. 051 /330-293 eoiwe* HOBI PRODAM MOOELE. iä ođlr^ie boilćnih ^süc. velikost figur 22 cm. 15 flgunc, 9 031/241-254 80i0<6t KUPIM STAR, denar, srebrnike, zlatnike in druge stvan. 8 040/366-682 UMETNINE, NAKIT PRODAM TAPISERIJE. 2 kreaciji (31 izd), na te/no Kristusov krilev pot Ocenjeno (la 24 mio sit. 9 031/225-870soio^e; OTROŠKA OPREMA PRODAM VELIKO, oiro&kih ne, 9ted. , ^po ohranie- «icuda ŽIVALI RASTLINE PRODAM BS^NSKI.. čki naoiodai. eo-uo? PRITLIKAVE, srnine stare 7 tednov, čistokrvne, nika. ugodno, 04 O/258-205 , mladice btez fodov--013, ZAJCE, in ptičke skobčevke. kanarčke. galebčke in nimte, 9 04/204> 66*40 9010«?» PODARIM OOBflIM UUDEM. v bližfnt Krano podarimo prijaznega labradorca, ceDtiefi. kastriran, • 04/23-26-019 tO'Qi't ME^ANČKA, rr»ed ovcariem in berrv cem. starega 3 leta, 2aradi pomanjkanj časa, 8 031 /688-533 «o>CMai PODARIM PSA. 8 04/26-23-104 MICM6« PSA, rrvešanca, 031/326-147 rri 6010350 4 VELIKE, asparaguse. Podreća 43. Mavčiče KMETIJSTVO kmetijski stroj« PRODAM GOZDARSKO, traktorsko prikolico z dvigalom In vrle in I stroj MK3, 9 041 /203-456. eo 16. uri aoi047s HRIBOVSKO, r^kJad^no m3, 8 041/982-291 20 QOio«ie NAKLADALNI, onkoUci 30 in 40 m3, cisterno 50001, Kiper prikolico 81, si-okombajn Mengele, odjemalec silaze in razmetovdinik travne silaže, V 041/275-170 TELESKOP, s puhalnikom In dozIrDO mzo, puhalnik za žilo, ventilator za suknje sena, sejafnico Amasone 2,5 m, zgrabljalntk 2,6 m in kosilnico 165 cm. TRAKTOR, Zetdr 25 KM in večjo koln čino Ofsti \z nl^vo. 8 04/580-20-40. 031/442-038 «0i04» KUPIM TRAKTOR. Zetor. Uncverzal ali šiore od lastnika, plačilo takoj, 8 031/24^ 239 eoiiM^' TRAKTOR, cca. 80 KS od lastnika, 8 041 /320-434 soicu^o TRA KTORS KO, orevoz hlodov. B 041/831 «010M4 pridelki PRODAM BELI, J .8 aoioiu BRINOVE JAGODE, cena 450 si cca. 500 kg. moinost dostave, 8 041/926-011 W10SM DOBRO, doma-če vino cviček ir> ne-skropliena jabolka. Sr. Dobrava 14. Kropa, 8 04/533*66-19 «oii>««i DOMAĆE, žganio. 8 041/849-013 OOMAĆi, kaki m kvalitetno vino, možna dostava, 8 051/31-31 -67 ecu o**) HRUŠKE, krl*ilje, slive in orehe v lupini, 8 04/51-20-195 601C423 JABOLKA, hru&ke. mošt, suho sadie. svežo m kislo zelje, Malijov-Jegtič, Podbrezje 192, 8 04/533-11-44 fMmu KftAŠKI, teran In meiano belo snno, cena ugodr^a, možna dostava, 9 fiOlC^D KROMPIRzakrmo « 04/26-71-696 NEŠKROPLJENA, jabolka več sort, 8 04/572-50-60 «IO*M RDEČA. In bela vipavska vina. ustekleničena odprta, 8 05/36*86-075, 041/118-171 $0103'» SUHE. orehe.« 04/257-15-54 Old»' UGODNA PONUDBA, ^bolk ior>agold, voičonk, gloster drugih, «04/267-11^3 . mutsu in VINO. cviček ter rrodra a, rr^ož-na dostava. 8 041/83CM61 eoiowe vzrejhb živali_ PRODAM BIKCA, In teličko ČB, stara 10 dni. s 041/342-350 aoiCNu BIKCA, simenialca 135 kg in desko 160x70, tntočkovn 031 /378*946 «CllO'7? BIKCA, mesne sece. pasme, starega 4 me- ĆB TELtCO. brejo 9 mesecev, 04/255-14.68 «Di^d» DVE, breji srnasti kozi, 8 051/206* ooiQsaj GOVEJE, meso 8 04/51-«5-4 59 «010469 KRAVO, simentalko, 8 04/S1-86O37 3 mesece. UIOMS KRAVO, simentatko s teletom, 04/57-21-671 coio«is KUNCE, za pleme. « 040/509-160 dfiiDiaft MESO. mlade 151 031/271- eoiosTj MLADO, kravo, pr.nč telila, 650 kg z bikcem 100 kg. 14 dni simentatka, 8 fiCIDSB' MLADO, va 40. . te^220kg. RpancH «OlCM&S PRAŠIČA, za zak<^, domača Krma, 041/g66-900 PRAŠIČE, za zakol, domača krma. 01/632*53-77 MiosM PRAŠIČE, ležke od 100 do 140 kg. domača krma, popoldan, 8 04^905- «0103SB TE HO O, simentalko, težko 650 04/57-20-102 eoio^rs TELICO, Simentalko. visoko br^jo, 8 031 /356-86 9 «o i o^rt TELIČKI, simentalki, stan pol lota, 8 051/322*87$ 6oioi« TELIČKO, simentalko. slaro 6 mesecev, 8 04/595*78-24 to>Wi TELIČKO, križano, staro 4 tedne, 04/58-06-206 60i03S« TELIČKO dni. . staro 20 «(CMC« TEÜCKO, Simentalko, težko 140 kg, eoicuM TELIČKO, simentalko, staro dva meseca, «04/51-61-066 «ouMro TRf, mlade bur^e koze, stare 3 mesece po 15,000 SfT. 8 04/510-90*91 601041? več ovc, 8 04/531-40-61 ZAJKLJE, in zajce za pleme ali zakof, 01/832*43*66 «OKMI« TELIČKO, simentalko. 041/640-724 14 dni, 601CI4M KUPIM BIKCA, mesne pasme ali simenlalca. dO tn ledne, 8 051/392-885 BIKCA, sio^nlalca starega do 20 dni, SOlMT« KRAVO, simentalko, visoko brejo, po motnosti oaino, 8 041/320-434 (O »COM VEČ. simentatcev od 200 do 300 Kg. zvečer. 8 04/252-16-95 «losae ostalo PRODAM BETONSKE, rešetke za prosto rejo in molzni siroj. Iri enote, « 041/295- 102 60103? PAR KOMATOV, 24 In 25 col, 2x ral> jena, 8 031/804-281 «oiose? STEKLENICE, različnih oblik ir^ N«liko-sti. čreva za koline pakirane aH v rfnfi^ zi, v^ to In še več v trgovil Korotan v Struževem. pokličHe, 8 04/23-88-710 6010231 ZAPOSLITVE HUDIM GOSTILNA SORA, Brekovice Zjri CO. 17. 041/774-737 IŠČEMO, prijelno dek^« u streho v Kava Daru in doKte za stivlbo ob vik«(v di^i. Jakel/ m oslaii dn.Oo Senedikova 1. Kranj. 9 031 /764-399 «OiO^Od V KRANJU, iščemo pnjetno za s(i«zt>ov kava bani, Uat^Kfisirais.D., C Slanftta Žagana 53 b, Kranj, • 041/710759. 051 /81M20 ZAPOSLIMO, natakarico za delo v k^a baru v popol^rvoKvm časa, Kamazi, d.o.o . Cesta i%a Brao 30, Krarrj, • O31/ei8-7S0. 041/36&051 ZAPOSLIM, voinika vlaiilca, 90 % vb-tenj SLO-A-SLO. Dar\ilo Lpara.pLa- hovče 77. Cerklje, « 041/6>8^417 tudi si^eiko je lahko prižgati, a Uveliavljeno podjetje d. 0.zastopnik za la^no kometa kc Kemon ler opremo in vs$ tehni& ne pripomočke za frizerske salone, ''prodajnega zastopnika' za ob-moQe Gorenj in Ljub^iane. Pi$ne ponudDe: TrimuSja; d. o. Om Oretiov- l|e2A. S291 Miren pri Novi GorKl ZAfOSUMO. vznika za provoze v ti> jmo, tzprt C kal.. Kebler, C.o.o.. Pot za kraiem 16. Kranj, • 04l/67&4d6 M10390 ZAPOSLIMO, voznika C In E kat za vožnjo v rriednarodnerT> prometu • EU, Agro mobil, d^o.o^ Letališka uL 37. r 9 041 /698*385 ZA TRŽENJE, tinaninih sMad ZAPOSLIMO, takoj vestnega In zanee^ Ijivega delavca/ko za dvolzmensko delo v pro^odn]i, MEMO A8, d.0.0.. Kidnceva 43b. 4220 škofja Loka, • 04/51 0400 eci03^4 ZAPOSLIMO, čistilko, Hotel Kanu, 7. Smlednik ^^mat AVTOMEHANIK. dobi redno zaposli tev v avlo-moto centru Jertin, Ručiga* MIZARJA, in več pomoinih delavcev zaposlimo v proizvodnji ma8rt/ne9a hištvs. Delovno razn>efje se sklene za nedoločen čas 8 3 mes. poskusnim rokom, Pohi^o üpar, d.o.o., Lahovće 31, Cerklje, « 04/252-90-80 eoiiMe« ZAPOSÜMO, serviseoa visokotlačnih aparatov Karcher (ključavničar, metia* nik) in detavca v avtopralnicu GiTAS. d.o.o., Zg. Brinje i, 420d Žabnica, S 04/23V&$^0 Miotic ZAPOSLIMO, razkaloa/slrugala za nedoločen 6as, osebni dohodek nad 180,000 SIT neto, Fanell, d.o.o.^ Stara C. 4, Nakfo, « 04l/$6-77-53 101 f T is6Ey OUO ROLO. i rka obletnicah, porokah z rxarodnozabvi^ no glasbo, «041/224-907 «loiu IŠČEM DELO, kot varuška otroka na svojem domu Siraiiiče, • 040/849- 0010152 tŠCEM DSLO. kol varuikazi nasvqem domu. 60ia3$S iSČEM OELO, Kot prodajalka a1i v gostinstvu. sem zanosljr^a in izkuiena, • §01 STORITVE NUDIM AKCIJA popusla na ban/anje fa* sad in r>apuičev do konca leta. Mega-matrix, d.o.o., Starelova ul. 39> Kr^nj. • 041/S709S7 «CI0144 ASTERIK$ SENČILA, Rozman Peter s.p,. Sertcno 7, Knže. tol.: 5^5^170, 041/733-709; žali£lia, rek^i. rolete, la* meine zave», plese zavese, komamiki, marluze, wwsv.astenks.rtet ^o^^as BVTYQI BENE IN OSTAU Stn^ ževo 3a, Kranja czv^^ vsa gradbena dela, notranje omete« lasada. adaplaciie, üi^ ianje in , z vasim ali Hm materi^m, škarpe s Hamenietn m betonom, 8 041/6£1^38 coioo^j BYTYQI SKALA d n.o., Slmzevo 3a, Kranj, izvajamo dela od temehev do štrene, notranje omete, lasade, adaptacije. kamnile ikarpe, ure^nje m tla- kovanfe di/onšč. z našim a)^ vašim materia om, « 041/2?2'741 IZDELAVA PODSTREŠNIH STA NO« VANJ, po sfalemu Knauf< monlaia strešnih oken VeJux ir\ polaganje lami-nalov, izd, bn,^naric in nadstreškov* Mesec Damjan s.p.. Jazbine 3. Poljane 9 IZVAJAM, vsa shkopleskaraka dela, glajenje sten in stropov, beljenje, odstranjevanje tapet ter dekotat^ni omeii in opleski, Pavec (vo s.p.. Podbrezi« 179, Naklo. • 031 /39*29-09 ^^lom OMETI, predelnih sten, laie, Janez Šavs Preddvor, cementn s.p.. Dvorski •170 m d0i03r? PRENAVUAMO HIŠE, in stanovanja v kranju m okolici • rezen/lrafte svoj ter* mm, Megarhairu, d.o.o«, ^arelova ul* 39. Kranj, « 041/570-96? U3iüu2 SPLOŠNA GRAOeENA. dela. zidane betonske šKarte in kamnite škarte. no-trar>ji omeli, lasade. polaganje ttakov*^ cev. Gradbenik Oarri in osia}^ d.n.o.. Tončka Dežmana 10. Kranj, » TESNJENJE OKEN IN VRAT« uvoze-na tosnila do 30 % phhranka pri ogre-vaniu. Prepiha In prahu m večl Zmani-ian hrup. 10 lel garancije. BE & MA, d.o*o., Eksierieva 6, KammK, * 01/&3-1&057, 041/S94-229 ao^o^se VODOVODNE INSTAUCIJE, artaptd-cijo kopalnic, novogradnje, popravilo in zan^onjava pip, odtočnih cevi inven-Mlov vse z garancijo. Ismet ZuKič 8.Q.. T. Dežmana 4, Kranj, B 04/23-28- 025.040/710^93 ŽALUZUE, notranje (na veri&co. za* temnHev), zunanje« larrvelrw in p(i$e za* ve$e, screen senčila, izdelamo i n>on-tiramo. Rono ser>čifd, d.o.o., Mavsa> lava cesta 46, Notranje Corice, 9 -247 liČBM IŠČEMO, veslno In natančno gospodinjsko pomočnico za čisčenie/likanje za več ur tedensko v Škof|i Loki, 9 041 /527-180, vsak dan od 16* do 2i üre floifls« POSLOVNI STIKI KREDITI Do 7 let. ra osebni dohodek ali pokojnino» do 50 % obremenitve. krediti na osnovi vozila, terleasmgi za vo2(ld stara do 10 let MOŽNOST OI^LAOLA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOMl NUMERO UNO Robert Kukovec Mlinska ul. 22, MaAor ItL 02/252^26, fnotfi odiMc^ FESST d.o.Qo PE SlrHarleva 5. Kranj Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti ^ a«e. tana h. IMA ZASEBNI STIKI ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE, poseduje za potenc zveze, vse starosti po vsej SLO. Unogo s« jih le že spoznalo, na] se Vas še več', 03V60Ö-495 «oio'sb RAZNO PODARIM ORODJE, In matenal za fmomehanika, ra2ne Smuči, zv«zke za ddlim&r avto* motate. 9 041/602-395 ®i03»f iz srca odgnali ZAHVALA V 71. letu nas je nenadoma zapusti) naS dragi mož, oče, stari oče» tast, brat, stric Luka Hafner p. d. Molćkov ata Ob boleÜ izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sonxlnikoin, prijateljem, sodclavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke za svete maše. Posebno zahvalo izrekamo sosedom, nosačem, pevcem, trobentaču, gospodu žup« niku Alojzu Snoju za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Akris. Zahvaljujemo se tudi reševalni ekipi ZD Škofia Lx>ka, njegovi osebni zdravnici dr. Dcmšarjevi. članom zveze borcev ler vsem imenovanim in neimenovanim it enkrat iskrena hvaJa. Žalujoči vsi njegovi A v I GORENISKI GLAS petek. I. decembra 2006 ZAHVALE i nfo@g-glas.si 27 t • ZAHVAU V 73. letu starosti je prenehalo biti srce našega ^ očeta, starega očeta» piadcda, tasta, brata in strica Antona Aliča p. 6. Elčevega ata iz Pevna Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani» izrazili sožalje. darovali cvetje In sveče» se še zadnjič poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Alojzu Snoju za lep pogrebni obred» pevcem za zapete žalostinke v cerkvi in ob grobu. Hvala tudi pationažni službi ZD Skofja Loka, zdravniškemu osebju bolnišnice Golnik, ker so mu pomagali v njegovih zadnjili trenutkih. Hvala sodelavcem in sodelavkam KŽK Kranj, Lokateksa ško^a Loka. LTH Škof)a Loka, KOTO» d. d., Ljubljana, pc^ebni službi Akris, Vsem imenovanim in neimenovanim» ki ste ga imeli radi in kakorkoli počastili njegov spomin, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Pevno, 22. novembra 2006 , pogrešali te bomo, li bo lahka zemlia ZAHVALA katero s: neizmenio ljubil. 71. letu nas je zapustil dragi mož, skrbni ati, ata. tast in brat Viljem Zore Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem» sosedom» sorodnikom in znancem za izražena uscna in pisna sožalja, darovano cvetje. sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Antonu MarkJju za lepo o pravi j en obred. H vala zastavonoši Francu Rozmanu, Posebna zahvala gre prostovoljnemu gasilskemu društvu Zg. Pimi^e. ki so z gasilskimi častmi pospremili našega atija na pokopališče. Posebna zahvala gasilcem nosačem in predsedniku Marku Luštreku za poslovibii govor. Hvala pevcem za zapete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala tudi sosedu Zvonetu Nago4etu za zahvalni govor v imenu domaäh. Hvala podjetju Hipnos za pomoč in opravljeno pogrebno sloritev, HvaJa vsem, ki ste atija pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi: žena Marija, sin Damjan, hčerki Majda in Slavi z družinami ter sestra Slavka Zg. Pimiče, 25. novembra 2006 ZAHVALA Solze žalost nam blažijo. a spomin naU m ', U v «ČKOStt Živijo na svetu puščajo sledi. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica In tasta Jerneja Pernuša st. 24. 4.1955 • 14.11. 2006 se iz vsega srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-jem» bivšim sodelavcem in znancem za izrečene besede tolažbe in sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in za potrebe cerkve. Lepo se zahva]jujemo tudi Jernejevim sodelavcem iz Group 4 in Majdinim sodelavcem iz Repro-p rinta. Lepa zahvala tudi gospodu tupnlku, pevcem, praporščak» §e posebej pogrebni službi Navček, Iskrena hvala vsem. ki ste nam kakorkoli stali ob strani in ste našega ljubljenega očeta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Njegovi: tena Minka, sin )emej z Mojco in hčerka Mafda z družino Srednja B^ Oči zapremo, p spominu znoi^a tf. uzremo. te ni, in to boli... ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v ata, biat, stric, tast . letu sklenil dragi mož, ata, stari Franc Ušlakar st. iz Predosdj 73 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Gorenjskega tiska in Metroja ter bivšim sodelavcem pokojnika iz Savatech - Cevarna za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvalo smo dolžni dr. ßavd- ku za zdravniško oskrbo, g. župniku iz Predoselj in g. kaplanu iz Šenčurja za pogrebni obred, pevcem iz Predoselj. govorniku g, Bitencu. g. Jermanu, ge. Veri, pogrebni služlji Navček, nosačem, praporščakom. Še enkrat hvala vsem, ki ste se poslovili od ata in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI V grenki nasmeh zažareloje lice. stisnili roko smo li v slovo, s/išfli nisi več krikov resnice. si za vedno, nazaj tc ne bo. ZAHVALA V So. letu starosti nas jc za vedno zapustil naš dragi Franc Gašperlin p. d. Potov Freok tz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in maše. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti- Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Šenčur. 23. novembra 2006 Kdor živi v spominu dru^h, rti mrtev, jc samo oddaljen. Mrt^v je ti st/, fc/ ga pozabijo. (Kani) OSMRTNICA V 80. letu starosti je zapustil nas in ta svet naŠ dragi Andrej Krapež od njega se pokopališču v poslovili danes, v petek. 1. decembra 2006, ob 14. uri na ju. Žara bo na dan pogreba od 10, ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Našega ljubega Andreja se bomo vedno z veseljem spominjali! Žena Vida, sin Bojao z Mojco, Atis, Pia in Petra z Mihom, Nataša T druilno in ostalo sorodstvo ZAHVAIA V 91. starosti nas le zapustila draga mama Slavka Purgar za Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom. izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem -za zapete žalostinke, pogrebni službi Akris, nosačem in praporščakom. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Posavec, Podbrezje, november 2006 ZAHVALA Clej. zemlju sije vzela, kar je njeno, kar rti njeno, nam ne more vzeti. 10. kar je neskončno dragoceno, večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, sina, brata in strica Vinka Prevca se iskjeno zahvaljujemo vsem, ki sle nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče ter denar. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta in pogrebni Akris. Hvala lepa sodelavcem Gorenjskega glasa, Orodj.irstva jana Kuharja, Tehtaiice. pS Selca in OS ŽelezTiiki. Hvala Tininim sošolcem in učiteljem iz osnovne šole. gimnazije ter prijateljem in vodstvu študentskega doma Janeza F. Gnidovca iz ŠenMda. Hvala Ivovim sošolcem in učiteljem iz osnovne šole ter strokovne gimnazije Tehniškega šolskega ccntra Kranj. Hvala Daninim sošolcem in učiteljem iz osnovne šole ter gimnazije Škofja Loka, Hvala Zininim sošolcem in učiteljicL Prav lepo se zahvaljujemo duhovnikom Damjanu Proštu, Bojanu Likarju, Ivanu Miheliču ter Jemeju Marenku za lepo opravljen pogrebni obred ter besede slovesa. Hvala gasilcem. Čebelarjem. Športnemu drizštvu Selca in Marjanu Krajniku ter rokomernemu društvu Alples. Najlepša hvala sosedom, pevcem cerkvenega pevskega zbora iz Selc. zborovodji Vinku Rovtar^u ter organistu Klemenu Karlinu. HvaJa vsem, ki ste se od našega dragega poslovili na našem domu ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Nada. otroci Tina, Ivo, Dana, Zina, mama Tdka. sestri Martina in Mira ter brat Majdan z družinami in ostalo sorodsWo Selca, Škofja Loka, 17. novembra 2006 f 28 i nfo (§>i-slas.si GOREN)SKi GUS petek, i. decembra 2006 Anketa Denarje denar Boštjan Bogataj Uvedba evra je vse bližja, ta teden so pripeljali evrske kovance. Ste jih že naročili v banki? Pričakujete težave ob zamenjavi valute? Se bo spremenilo? Fet« Mira Kapun: "Evro mi ne bo povzročal težav. Nekaj jih imam že doma, zato jih decembra ne bom menjala v banki. Imeli pa bomo nižjo plačo in vi$je cene, zaokroževalo se bo navzgor. II Igor Japelj: "Uvedba evra me ne gane. Na veliko se bo dražilo, saj so lopovi na vsakem koraku. Večjega Šoka ne pričakujem^ tako aii tako se moramo s tem sprijazniti." Franc Krajnik: "Danes sem kupil nekaj ev-rov, pred novim letom bom pa Še kovance, sicer pa se nič ne pripravljam. Denar je denar" Šerifa Stupan "Nekaj evrov imamo doma pripravljenih, pričakujem pa le to, da se bo vse podražilo, pri najemanju kreditov pa boljše pogoje zaradi manjših obresti." Stanislava 2akeli: Imam občutek, da ne bo II tako grozno, kot se govori. Na tolar smo se hitro nava-. enako bo 2 evrom. Nič se ne bi smelo podražiti, vendar..." Lani sneg t Letošnja jesen je ena najtoplejših v zadnjih stotih letih. Medtem ko je bila lani v tem času tudi v nižinah nekaj deset centimetrov debela snežna odeja, letos zaradi tople jeseni očitno še rastejo jurčki Ana Hartman jjtošnia jesen res ne sko- veliko obetajo od zimskih počitnic in praznikov. Topla jesen je v sredo raz- pari z lepimi in toplimi dne- veselila strastnega gobarja vi. Če si iTinogi inanejo roke Zvoneta Košnjeka z Zgoi- ob dejstvu» da so precej pri- njega Brnika, ki }e pod šen- hranili pri ogrevanju, je to- turško goro naše) jurčka. pla jesen manj razveseljujo- ZgodiJo se je že, da je jurčke ča za žičničarje. Medtem ko našel v začetku novembra, so lani smučarji od 26. no- a da ga bo kdaj utrgal tako vembra dalje lahko vijugali pozno, si ni mislil. Letošnja po belih strminah na Krvav- jesen bo ena najtoplejših v cu, danes pogled nanj prav zadnjih stotih letih. Kol je poiasnil Boris Zupančič z ne spominja na zimsko idilo. "Snega nimamo nič v.sak dan je za nas izgub Ijen," je potarnal direkto RTC Xrvavec Srečko Retuz nlk. "Najhuje je to, da niti lahko pripisujemo global- goro utrgal jurčka. umetTie^a snega ne more mo dela ti - Tem peratuje b i se bam. Po letu 1980 je močno no odejo, v Ratečah pa 1. de- naj bi snežilo le v višjih le- moraJe spustiti na minus šti ri stopinje Celzija, zdaj pa vztrajajo na agencije za okolje, je zelo podobna jeseni leta 1926, katere povprečna temperatura je znašala 13,2 stopinje. "To Zvone KoŠnjek z Zgornjega Brnika je v sredo pod Senturško nim podnebnim spremem opazen trend toplejše jeseni. cembra že 103 centimetre gah," je napovedal Zupan-Če se bo to na<^jevajo, lah- snega» letos meteorologi še öt. Na vprašanje, ali topla je- ko pričakujemo jesensko pinjah," je dodai. Na Voglu, segrevanje za eno stopinjo kjer potrebujejo tri Četrt me- na 14 let," je razložil. tra debelo snežno odejo ne napovedujejo prihoda "starke zime". "Zaenkrat nič ne kaže na znaten padec sen prinaša tudi toplo zimo» je odgovoril* " nujno, res pa je, da je glede na podneb- Medtem ko so 26. novem- temperature zraka. Verjet- ne spremembe vse manj upajo, da bo sneg zapadel bra lani v Ljubljani namerili nost padavin je nakazana za možnosti za dolge in hladne vsaj sredi decembra, saj si 37 centimetrov debelo snež- konec priliodnjega tedna, a zime. i) ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM Jesenice, 25. novembra • Gradimir Trajkov in Verica čkovič z Jesenic. Kranj, 25. novembra • Ferdinand VonČina in Bernardka Frelih Iz Kranja. Gorerijski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarja polletno naročnino Časopisa. KraniSkaCora Pohod parkeljnov treh dežel v Kranjski Gori v nedeljo pripravljajo Pohod parkeljnov treh dežel. Kot je povedal Matjaž Podlipnik iz LTO Kranjska Gora, pričakujejo okoli 60 peklenščkov iz Cozd-Martuljka, Kranjske Gore, Podkorena, Rateč, italijanskega Coccaua in avstrijskega Arnoldsteina. Parkeijni se bodo zbrali ob 19. uri pri gostišču OŠtarija pri Stirisedežnici Dolenčev rut. U, P. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno. Proti večeru se bo začelo jasniti. jutri bo zjutraj in dopoldne pretežno jasno. Popoldne se bo zmerno pooblačilo. V nedeljo bo zmerno oblačno. Afmcija I^S zi cteljc , Urad sa Mrt^tkeijO PETEK 3/7®C SOBOTA -4/7X NEDELjA 1/8'^C o Celovec 6/01 , "C v A. r/i-cJ o mx, o Rohj iv ko c Okostja tudi za obzidjem Za grajskim zidom Škofjeloškega gradu so arheologi našli vsaj štiri okostja. Bo^ak Bogataj obisku razen kosti §e niso našli nobenih predmetov, kj Skofja Loka • Po sondažruh bi lahko potrjevali domneve. izkopih na grajskem vrtu je ekipa arheologov in antropologov na čelu z Draškom Jo- da so tu pokopani domo» branci. MorišČe so našli v skalni sipovičem in dr. Petro Leben vdolbini ob grajskem obzid- Seljak opravila Še izkop ob ju» zato bodo z deli nadalje- grajskem zidu. Že kmalu vali ob obzidju. Vse od sobo- pod površino so naleteli na te naprej pa je loäka komisi- prva okostja. "Zaenkrat so ja opravljala sondažne izko- dobro vidna štiri okostja, pena vrtu Škofjeloškega gra- vendar jili je pod njimi lahko du. "Znotraj grajskega kom- še več. Ne bi rad ugibal, ven- pleksa posmrtnih ostankov dar jih je lahko več kot de- nismo našli. Kljub temu pa set," nam je včeraj povedal so izkopavanja pokazala, da arheolog josipovič, medtem so bila med Škoparjevo hišo ko Leben Seljakova še ni mo- in plesiščem grobišča, saj je gla zagotoviti, aÜ so tu poko- bil tu izkopan jarek, nasut 2 pani civilisti, domobranci ali gradbenim materialom. OČit- nemški vojaki. "Po vojni je no so bila grobišča pred leti bilo na gradu zaprtih več ti- očiščena, " pravi Janez Pin-soč nemških vojakov, zato je tar. Vse najdene posmrtne težko na pamet govoriti, kdo ostanke bodo forenzično obje tu pokopan," pravi Janez delali in skušali določiti svoj-Pintar, predsednik škofielo- ce, če to ne bo mogoče, pa jih ške komisije za urejanje po- bodo prestavili v mrliško ve- vojnih grobišč. Ob našem žico na pokopališču Lipica. Včeraj so bila dobro vidna štiri okostja v izkopanem grobišču za obzidjem Skoi^eloškega gradu./foi« cotu^KM^e PlO 97,nil], ^ RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva ul. 6. KRANJ tELb^ON. (04) (04) 2Si2 \ (04) 2022 (OSI) »tCOOHAM ■«üwKMtwa*) iVAM^I» FA*. (CM) 281 a (04) 20 i 2 C DO^O r pdl oh r io-hr a nj. totalno «front www« r 4 di^k r an l.^i ^i^v.^^iiitj »m^sinj^; im (uikhw^kmti , / 1 GG f^ GLASBy / PHEK 1.12.2006 TELEVIZIJ Ognjena opera Aida je prestavljena Operna predstava Aids, ki je biia napovedana za soboto« 2. decembra, v Hali Tivoli, je prestavljena na i. april 2007. Že kupljene vstopnice veljajo za nov termin. Tisti, ki se predstave tedaj ne bodo mogli udeležiti, dobijo vrnjeno kupnino za vstopnice pri prodajalcu, pri katerem so vstopnice kupili. Razlogi za predstavitev dätuma naj bi bil tehnične narave. S. K. TV šov Prvi na vasi v nedeljo ob 20. uri bo na TV Pika oddaja Pn/i na vasi. Voditeljici Klavdiji Kerin bo delal družbo nepogrešljivi Lujzek, ki ga čuva osebni stražar Lisica. Nastopiii bodo Boštjan Konečnik, Werner, Brigita Šuler, Zakapane In Team band. Na fotografiji se dobro vidi, v kakšnem "srčnem ritmu" utripa oddaja. Fante iz skupine Max bend, k so tudi avtorji oddaje, spremljajo plesalke iz plesne skupine Štupi. S. K. Kaj je novega na CTV GTV • Gorenjska televizija bo jutri ob 18.30 neposredno prenašala svečano akademijo iz Prešernovega gledališča ob prazniku Mestne občine Kranj, Ponovitvi bosta v nedeljo ob 15.30 In v ponedeljek ob 22.10. V pogovorni oddaji "V jedru resničnosti" pa bodo ob Svetovnem dnevu aidsa, v ponedeljek ob 20. uri, gostili vodjo laboratorija za diagnostiko aidsa, prof. dr. Maha Poljaka In pisateljico Marinko Fritz Kune. V oddaji boste s svojimi vprašanji lahko sodelovali tudi televizijski gledalci. S. K. NAGRADNO VPRAŠANJE Koncert Dina Merlina V soboto, 9. decembra» ob 2i. uri bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani nastopil Dino Merlin. Trem bralkam ali bralcem bomo podarili po dve vstopnici za koncert, če boste pravilno odgovorili na nagradno vprašanje in če boste imeli nekaj sreče pri žrebu. Nagradno vprašanje je: Kako se imenuje zadnji album Dma Merilna? Odgovore bomo sprejemali do vključno torka, 5. decembra, na SMS pod šifro merlin, pripišite rešitev + ime in priimek na številko 03i/69-ii-ii, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova i, 4000 Kranj, s pripisom "Merlin". Imena nagrajencev bomo objavili v petek, 8. decembra, v Gorenjskem glasu. «(«C meuwAAMc«. s »b TtBi Gorenjska RADIO 2 A R A 96 MHz O V C D N arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ^ Knjigo prejme KARMEN CIBAŠEK iz Komende. Izpada iz Bara Tina in Ines, ki sta v prvem trenutku delovali precej užaljeno, še zdaleč ne jemljeta kot poraz, ampak kot del igre, sta poudarili in dodali, da je normalno, da te take novice šokirajo. J3 Ana Hartman vojčici Tina in Ines sta v teh dneh precej zaposleni z dajanjem izjav za medije. Diplomantki športne fakultete na pravo ponudbo za delo še čakata. Kot sta pojasnili, si želita dinamično « službo na področju medijev, | turizma ali Sporta. | Se je s finančnega vidika splačalo iti Bar? Tina: "Nobena od naju ni šla v Bar zaradi denarja, a se "Na cesti naju ljudje ustavljajo, pa tudi po telefonu naju kličejo. Veseli sva, da so nji- Tina velja za sproščeno» Ines pa odlc^Čnc Ob izpadu sta reagirali užaljeno. Zakaj? Bosta ohranili stike z Žigom in KJemenom? Tina: "Sva športnici in znava sprejemati poraze, čeprav izpada ne jemljeva kot poraz, ajnpak kot del igre. Žiga lit i9. uri bo v domu komedija Gugalntk v izvedbi KD "KRUH" Križe. Kulturni teden se bo zaključil 9. decembra. S. K. Jesenice Kekec in Bedanec iz oči v oči v gledališču Toneta Cufarja jesenice bo v soboto ob 19.30 premiera avtorskega projekta Andreje Kovač Kekec po motivih Josipa Vandota. S. K. Tržič Veseli dnevi kulture V soboto bodo člani Mladinskega gledališča Tržič obeležili 30-letnlco dela, za to priložnost so izdali brošuro z naslovom Začetki: kdaj, zakaj in kdo? V nedeljo ob 16. uri pa bo v Domu krajanov v Lomu pod Storifčem Veseli decembrski večer Predstavili se bodo otroci iz domačega vrtca, igralska skupina KUD Lom, ansambla Zarja in Neumarktel blues band, "Joža z Lub-nega" in pevka NuŠa Derenda kot gostja večera. 5. S. Za več vsebin pošljite SMS z vsetrino P KRNEKI na 1919 PRAZNIČNI MOTIVI tlAhSti le SKURfil TWM C fMnUl QIA&XrlOfAtKCÜl I9U:T JtLMl OlAULi lOJtÜUi OUUfc u Wkl nwjticeiuu TtWi Q2A&A: M lozicu 1 hMkiii TTMAi TIHA: I tUTAlOCl MELODIJE & UVERTURE PETEK 1.12.2006 ^GRy KRIŽ) KONCERT Live THE BEST OF 'S \ .dlnbitifrlT LJUBLJANA GOSPODARSKO RAZSTAVILE SOBOTA, 9. DECEMBER 2006 ob'^21 h iÜr Pg h it i te. zagotovite si cenejše vstopnice v pred prodaji; KRANJr KOMPAS, BiG BANG, tur. agencija ODISEJ; ŠK. LOKA: KOMPAS, potovalna agencija ALPETOUR; TRŽiC: ALPETOUR POTOVALNA AGENCUA; RADOVLJICA: ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA; JESENICE: KOMPAS, BIG BANG; lnternetnaprodaja:WWW.EVENTIM.SL WWW.VSTOPNICE.COM,WWW.POTOVANJE.SI INFO: 031 349 000 (DELOVNIKI MED 9. IN 18. URO) PfW.ZA DI KC uocnhq fiOZDK« JAS* PEVEC NASUK3 -«MT JAPCMSKA DRSALKA (HlOOfU PL£SHA l0fiA2A NAJPAAjiB onoKf NEGATIVNI DM ZEüiCM wrroc Zi 12 'k^f f LDUA OSTCRC UOML voau^ cmoat OKAAMA Msniu, TI OOftEk/SKJ GLAS HftTTHA KMT. LOPATICA HM BUMARC JAKMKA lASELNA IGRA VOOA 13 24 TINKAM KOnt VWA SKLfPOV STARO 21 HOCW KREATC« STAjq SLOVANI 11 &UKAA HA« 16 SESTAVIL f.KALU HAJHNA MTA VOZNIK F-1 PROST 9WTHI SMCVCtt RAJANJE OPERNA PEWA BRATUŽ, KACJAN haSA UlfTKA PUSALM rCArJANA] VELK afriSKI jOAMO) fiH/SAM. S£N NAflZEMN DEL R£Pe PRVO NAftAVMO TEV^LO DEL 23 19 Aiua ClAS PfSCALI KROWA 007«." KIPOOPRA Titonvv VERSKI NAUK mrafo- APAMJA SKEPiA VEFCUEVA OPEAA SlOVNIČAft fiOHOCtlĆ 'iSS' NASOJE KUIUD '.V! M DPf Oino MerllR najpopularnejši izvajalec na j&močjti biv$e Jagoslavije. Kot Ironhnan skupine "Marlin" je pisal giasbo In besedila za pesmi. Po peMh albumih lata 199T zapusti skupino in nadal/uje s so/o (lariero. Neto \2itd tri albuma, en pasnetek koncMt^ in eno kompilacilo. Njegov najuspešnejši album ja nedvomno "Sradlnom**, najbolj prodajani albom v zadnjih desetih lellh. Z zadnjim albumom "Burek" (2DQ4) je dosegel vrhunec kariere. Album le že v prvem tednu prodan v 60.0QD Uvodih. Na njem je tubi znana pesem Superman v duetu z i. Joksimovičem. Poleg teh uspehov se Dino lahko pohvali Utdl s tam, (ta je avtor prve bosaiako hercegovske himne in dveh pesmi, ki sta sodeloval na Evrovtzllf. tar z «spehi na llevllnih mednarodnih festivalih. Njegovo glasbo, M Je Uta uportbijana'fvdl v soundtracku britanskega ti Ima Lo/tdoo to Brighton izmagovalac latoinjega mednarodnega filmskega festivala v Edinburghu). bodo slovanski oboževalsl lahko ponov/io positfiali 9. decembra na Gospodarskem razslaviiču v Ljubljani. DIno v Ljubljani obljublja velik spektakeL voormj MAMU jUWTAVTDft 17 VAS »filCU PRIPAIMK OSKOV SLAVKO KOTNK JUD. NAGOVOR ZA JUftUA KAi >Af. non Iz brtfaitki) poil|lli n doplsnlcsh do snd». 13. Uumlirt 2009, m StftnJskI titt. Zoimt I. 4001 KraiU, fl. p. 124. Oopfsiilcs lihkt «Itfatt lutfl v aiblrilntfc (•rtnJkkiBS olra na Zthov11 PETEKJ.12.2006 05 CORAZDŠINIK J w NOMIN \JOH Kot da smo se nekako spro- Bledu prav nobene od Kranju stili, oddahnili od lokalne poli- podobnih bolezni Kraj ni nič tične tekme? Toliko leplega in kriv, krivi smo ljudje, ki tvori- zanimivega se dogaja zadnji mo, bog daj» da uspele zgodbe, ćas. Morda nas je oni zgoraj v Ena od sijočih gorenjskih ter tem Čudovitem adventnem blejskih turistično poslovnih času obšel z bolj radostnim zgodb je zagotovo hotel Lovec, razpoloženjem. Nekaj t^ se ki si je ob svoji prvi obletnid je daJo občutiti minuli konec obnove ponosno pripel nagra- tedna v RoŽenvenski cerkvi, v do za kakovost največje sveto- starem delu Kranja. Cerkev vne hotelske verige Best We- poznogotske arhitekture, ob stem, katere "Premier" Član dana z arkadami nad PleČni- sta ljubljanski hotel Slon, Ögar kovim stopniščem in vodnja- last je Lovec. Direktor hoteb komjezatrivečerespremeni- Goian Križnar je na prvi žu- Romana, Olivera in Mirjana la svojo notranjost Ali pa ji je panski nastop povabil Janeza Mat|až Bffiuš. cvetličar Mak, Fajfaria. ki mu je vsakršen Na "Sefovskem" mestu ga je Žiga irt Metoda Del)eljak, Luka, Sandi Dime in Vane Nemec Ko je gospodinja hotela tinski Grafigna - svrah. Vmes odličen čilenski merlot Gasil- skozi sijočo razsta\ijeno podo protokol pisan na kožo. Ko se zamenjal nekoč politik Domi- Mira Džosič. direktor Goran smo klepetali, delili mnenja in lero del Diablo. Bučne širuklje nik S. Čemfak. Ali že kaj "smr- f^ižnar ji je posvetil poseben se spraševali o občutkih. Prve- pa smo ob konai prelivali z di" in diši po snegu, pa me je kompliment in jo imenoval ga v Mercatorju Žigo Debelja- oljčnim in bučnim oljem ter zanimalo ob srečanju s cve- kar "mama hotela", zarezala v ka, z Ženo Metodo sta redna se pozno v noč igrali z okusi in ,1 ^^ i . tom kranjskogorskega turiz- slavnostno torto, je Šlo popol-ma, dnižabnega ter športnega dansko druženje h koncu. In življenjas Simpatična Romana mi novim izzivom naproti. gosta Sršenov^ omizja, je v družbi borznika Saodija Dim-ca pozdravil znani kamniški našim sprejemanjem različ- nojšb. i i. k- Kotnik - Oman, hčerka znane- Kulinaričnega izzivanja se podjetnik Ivan Nemec, Matič* Velikega osebnega, poslovnega in kulinaričnega izzh^ pa se te dni loteva "tamladi" Her- I ** t .. i ga gostinca Jožeta Kotnika, je lotilo "gorenjsko • blejsko" kov lovsld kolega. Ivan, za pri- pred dvema mandatoma žu- omizje gibanja Slow Food - jatelje Vaoe, nafprej Stražiš- lec, Gre^, sin Mat^ Herieca, pana Kranjske Gore, je vedela počasnih jedcev, ki so si za in Š«le nato Kamničan, je prvega direktorja Adriatica na povedati, kaj pravijo stari svoje tokratno okušanje izbra- v letošnji lovski sezoni imel Gorenjskem, odhajajočega iz Kranjskogord in kakšne so li gostilno Pr' Matičku, kjer s kar dober pogled in mimo PE Gorenjske banke v Skofie t«. njene napovedi. Sneg kuhankimi spretnostmi vse roko. Vsaj pravijo tako. Mlade- Loke na mesto prvega v Zava- -.. Mak-Matjaž Beguš bo adventnih aranžmajev do- bo Čez dolga leta poslavljal od tem je prav tako prepričana bolj slovi Matjaž Erzar. Pod niČ Luka, sin simpatične Mir- rovalnico Maribor v Kranj- Ob Mirjana Benedik. dekliško zelo strokovnim vodenjem jane Dime Perko, Članice tejgnedpamušesinreče-ata Vavpotič, žena znanega smu- omizja Tomaža Sršena, d^u- uprave v Gorenju, žal jc bila jaz bi pa gostilno. In jo ima, Čarja Gre^ Benedika. skupaj vodita družinsko turistično statorja in sommelirja IL, zna- službejio zadržajia, pa je pov- Kranjska gostilnica so jo po-nogi kulinaričn^a ocenjeval- sem "gastro" navdušenec in imenovali. Domovanje ima na dal še bolj mistično podobo. Meditativno. Čarobno osvet- župansNa, mu predlagam agencijo in apartmaje Rožle. ca, je zelo obiskano omizje knjižno zgodbo, koga vse je Mirjani, včasih plesalki nepo- okušalo na inovativen način namerava šolanje nadaljevati na znajii švicarski hotelirsko- Planini v Podjetniške m centru. 2a kuharski del bo skrbel pre- lje na notranjost, ob spremljavi spremljal po Bledu, kaj se je zabneskupire Krik. ter Roma- pripravljene divjačinske do- turistični šoli v Luzani. Igra izkušeni Blaž Kočevar, včasih ambientabie glasbe, vonj ku- zgodilo za "zaveso" Vile Bled, hanega vina in obvezni pre- \q ji je dolga leta direktoroval, mislek ob pogledih na inova- Ker m je menda 'povozil" čas, so ga v Savi zamenjali. Komu je bolj žal. ve le malo ljudi. tivno avtorjevo predstavitev, je navduševala zares številne obiskovalce, Matjaž ki družbi mladega in uspešnega s svojo "obrtjo" zanesljivo naj- vodje prodaje v Lovai Miloša AŽmana, "pravega" Blejca iz zelo znane družine Ažmano- dlje vztraja na Glavnem trgu, če ne že kar v samem mestu, ni kar tako aktualni državni pr- vih, so nazdravüi poslovnemu vak v floristiki. Se enkrat veČ je uspehu in domiselnim šalam navdušil in za drzno idejo, pri- župana laneza Fajfaija, ki je praviti adventiio razstavo vcer- minuli petek tudi uradno pre- levi, mu moramo Čestitati. Ideji in čestitid se je pridružil tudi novi Župan Kranja, pravi Kranjčan Damijan Perne, ki prav danes, v petek, uradno pi'evzema županovanje. Ce I» vzel posle od odhajajočega Jožeta AntcmiČa. Obema srečno. Poslovne sreče in uspeha je Ja- Mariana - Rožič in Hribar nez Fajfar v svojem prvem uradnem nagovom privoščil zaposlenim v Lovcu Icr s svoji- Mira Džosič in Goran Križnar Blaž Kočevar, Matej in Grega Heriec ru sta se z nasmehom pridna- brote, ki so jiii tokrat spremlja- okusov je šla naprej, Matiček, prva kuhalnica pri Krištofih in žili te Olivera Vaupotič, Šefinja la tuja rdeča vina. ie začetno, v sosednji Avstriji so ga po- pri JB-ju v Podvinu, kjer pa ob župan, sicer psihiater, mesto mi izkušnjami poudaril, kako marketinga v Slonu, pravijo, stoječo dobrodošlico fazano- imenovali slovenski Jamie Oli« konai leta zapirajo vrata, Gie- ozdiavil, recimo temu depresi- zelo pomemben je prvi vtis na da prihaja na šefovsko mesto vih src s figami m slanino je ver di\iaänske kuhinje, je pri Ut Heriec obljublja italijansko- je in shizofrenije, in se bomo v gosta. Ker je neponovljiv, ker ^ Bled, k]er direktorica Turiz- pospremila Sirkova rebula. pravil še divjega zajca v "aj- francoski stil. Se pravi od ri- mestu pogo.sleje srečevali z je prvi in lahko tudi zadnji. ma Bled Eva Štravs Podk)gar, Vse drugo je šlo iz nabora zna- nasmehom na obrazih, bo Dobrih želja je privoščil tudi vedno dobro razpoložena, za- nega globalnega vinarskega mohtuvbučno testo pa je zavil "zelhano" klobaso iz med- žotk, testenin do "resnega" mesa. Če nam bodo pripraviE boljši in dober župan. Nekaj podobnega čaka no- in^ Marjan Hribar, general-ni director Direktorata za turi- nesljivo ve, da je novi župan odlična izbira za turistični in "mogotca" Ricarda Pemoda, vedjega mesa in čmih trobent kakšno zanimivost in bo posel čigar ponudbo je predstavljala Španski rdeči Gampo Viejo - šel, ga bo tudi oče Matej vesel. vega župana na Bledu, lingvi- zem, ki je uspehu nazdravil v protokolarni biser. In vse štiri Lili Voduš^. Fazanje prsi je Crianza {leto hrastovega soda) Mi pa vsi skupaj Čestitamo na- sta in svetovno znanega maga slovensk^a turizma )ar>eza Fajfaria. Čeprav ne gre očitati družbi dr. Marjana Rožiča, do skupaj dajejo veliko upanje izzval avstralski syrali cabernet je biJo skoraj vino večera, [ere- pred nekaj dnevi še predsedni- turistični podobi. Fajn Jacob's Creek, pršut gamsj^ bičje prsi z beio čokolado in ku Turistične zveze Slovenije. P^ce, m kaj. "kozleta" z oljkami pa amen- tartufovim rižem pa je začaral šemu uredniku Jožetu Košnje-ku za 6 različnih desetletij. Slika bo! Župan Damijan Perne tu . 1 ; I i £ Miloš Ažman, Coran Križnar in župan janež Fajfar m Matiček POVPRAŠAJTE in REZERVIRAJTE IcQlsk« kd^l« • ladlisbf v&iovnic« • Aotf «vstopnic« ^ pcstevn^ polcvd^i)^ 1.% ttl I SohH» J* 7 «t, let II u 22, 29.1S,1. fjt WÖ « $ r7K*.1««lJ Q O v> Ž o if III ^ ^ itJAZ^l V^it 3 N lM2.j lOAMravtc^ OAN.dvuiw 1 1»« 24.12. t ONI 7 »f gorenjska.ikompas.si KO.'^^AURisKRosAcc 0J/20IJ 261 04/2014 267 KOMPAS$oti)iOKiifI 04. Sin 770>KCUPASPEaAii{siHicii«i tiO mm^mä 06 PETEK 1.12.2006 HUMOR / KRATEK Ci U novo 80g 0 fn tlo aa^iiii.! |irirn/ti>l 1 DooohiKa Krvin.i mm/.i s,iI)imIi.|i|o si?'' '1 I'l'li^ V. ...... |||(| I I. i tN iN^lfi^^ 'P • tiHij.1t** III piiMiif l|Kr IM P^* N /(>• % I* ♦ M IHIii >MLMr Ih'i I I III e! I J'M'^ g^ ........n vii^i m 0, iii^l^i IKU'N^'i MuV»*- iii|i 0 ruiv .^n^ ptiu^^^ Tildi učenje je lahko prijetno jc J ^ I ; . r'f'./ i/rr i/f f' i . ' Tvv^ . /öjfiH^W.VN /r? ............. Z' Tudi učenje je Lahko prijetno 2.500SIT, (10.43€) 20% popusta* Gorenjski Glas naročanje , telefon: 04 201 42 41 | e-pošla: narocnine@g-glas.si TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka v prihodnjem tednu na SMS pod štfro uganka, pripišite rešitev 4 ime in priimek na številko 03i/69-u-n» ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripi- "Tisoč som odrasle". ugank Skupaj sta kot eno, vendar par to ni. On» kot mož, ni z ženo, kdo je z njim vse dni? Nagradili bomo dva pra« vilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeti preko SMS, m drugega, ki ga bomo prejeli po poŠti). Izžrebanci prejmejo nagrado Gorenjskega glasa. Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi: barva. Izžrebali smo Pavlo Demšar. KMA Pft 6i!£5 JI NÄ KNjt^W SyCAAV Jr V tLiK St QpfA aAM.0 UO- ' i TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Prihodnost" Šlo, bo do zamenjave pri "Nujno" določenih ljudeh, a vi s tem sami. Usoda vam obeta boljše Čase, na vas pa je, če jih Vedno berem horoskop m ne boste ogroženi. Novice, Upam, da mi boste posedali boste opazili, sprejeli in iz- odgovore. Tudi jaz se obro- ih sprejmete še v tem veselega, soj sem v slabi ili sebi v prid. Kmalu v čom no vas, ker me zanima, i^tu, bodo za vas ugodne. psihični formi. Ze mislim, do začetku novega leta boste kokino bo moje iivljtrje na- v zakonu ste že nekaj časa se ^om pobrala in priila na imeli dobro finančno spre-prej. Za odgovor se vam naj- in |oIii VRTIMO GLOBUS Bushevi hčeri ukradli torbico Barbara Bush, ena od hčeri dvojčic ameriškega predsednika Busha, je bila med potepanjem po Argentini tarča tatov. Barbara in Jenna »ta jedil v neki restavraciji v San Telmu, priljubljeni turistični četrti Buenos Airesa, nakar je Barbara opazila, da ji je nekdo izrrakrtil torbico, v kateri je imela mobilni telefon. Mladenki sta tatvino nemudoma prijavili, a jima argentir>ske oblasti niso mogle pomagati, ker storilca nI nihče videl. Pri vsej Stvari je Še rtajbolj nerodno to, da agenti varnostne službe 'Secret Service' niso ničesar opazili. Novi Bond uspel 9 Danielu Craigu ni bilo lahko, ko ie bil Izbran za novega Jamesa Bonda, pn/i odzivi javr^osti so bili izrazito negativni, Češ da ne bo kos tako karizmatiČni vlogi. Vendar pa je film Casino Royate že po prvih dneh predvajanja beležil rekordno gledanost. BrUanec pa se je po raziskavah internetnih iskalnikov zavihtel na drugo mesto lestvice najbolj iskanih zvezdnikov. Igralec, ki je v zasebnem žlvije proti posedovanju orožja, se zavzema tudi za to, da bi v naslednji Bondov film vključili homoseksualne prizore. Zdržala le štiri mesece Pamela Anderson in Kid Rock se po komaj štirih mesecih zakonskega življenja ločujeta, kar je seksipiina blondinka na svoji spletni strani potrdila s kratkim "Da, res je, a na žalost nemogoče". Oba sta v Los Angelesu skoraj Istočasno vložlia dokumente za razvezo, v katerih kot razlog navajata nepremostljive razlike. Zakaj sta tako hitro obupala, ni povsem jasno, tabloidi so poročali, da je imela Igralka pred kratkim spontani splav, rockerja pa naj bi dodobra razjezilo tudi Pamelino sodelovanje z Boratom. Naomi blestela Po lanskem obisku Andie McDowell je Di-nersovo zabavo, ki se Je bila v ponedeljek r^^ečer v ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, s svojo jdeležbo počastila vroče-kn/na Naomi Campbell« Temnopolta lepo-tica se je tokrat obnašala brezhibno, tudi na manj prijetna vprašanja je odgovarjala nasmeškom. Näomln obisk je nekoliko zasenčil prihod hol- lywnryisk^ igralice Tara R&d, ki je že na brniškem letališču povedala, da se je v Ljubljano prišla predvsem zabavat. Najlepša soseda 200$ )e 24-letna Katja Majhenič Iz Domžal. Katja je bodoča profesorica nemškega jezika, svoj prosti čas pa večinoma preživlja v letalih, saj je ste* vardesa pri Adrii Airways, je komunikativna In iskrena oseba, ki jI veliko pomeni romantika. y