Štev. 3.                         V Ljubljani, l.sušca 1913.                     Leto XIV.
G3                     Pomlad se bliža!                     SD
Pomlad se bliža, nove nade                Up in premnoge želje vroče
prlnašajoča vsem stvarem!                 zdaj tudi v meni se budč,
Na solnčnih brdih cvetke mlade          ko zrem, kako prihajajoče
ljubč se klanjajo očem.                       potnladi si vse veselč.
Otroci z radostnimi lici                       Pogostoma pa misli moje
prihajajo iz vaških koč                       hite tja doli na Balkan
in kot da šli bi k veselici                   in spremljajo junaške boje,
hite veselo v breg cvetoč.                  ki bije bratski jih Slovan!
Vriskaje in pa prepevaje                     Da krvoločnega Turčina
cvetice pisane ber6                              pognal že s svoje bi zemljč —
in gledajo, kako smehljaje                  svobodna bodi domovina
ogreva solnce spet zemljč.                 in silnejša od dne do dne!
Sinica duplo si izbira,                          Da v bratovski objame slogi
doni ji pesem iz srca;                         slovanske nas potnladi žar,
v svet starček s praga se ozira,           da bi izdihnili trinogi —
vnuk cvetni šopek mu poda.              Slovan svoboden bo vsekdar!
»Pozdravljene, cvetice mile,               Ta up in te goreče želje
znanilke lepših, boljših dni!               zdaj k petju silijo me spet,
Nadloge zimske so mlnile,                  in bolj kot nekdaj mi veselje
up zopet mi poživlja kri!"                 zdaj zbuja pomladanski vcet!
v                                                                                                                                        v
Fr. Rojec
cJI        li====lF=:^\\^---"        "-------^
,                                                                                                                                        3