oglašajte v
najboljšem
slovenskem
časopisu ★
^vršujemo vsakovrstne tiskovine
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXVI.—LETO XXXVI. THIS ISSUE IN TWO SECTIONS
Иагпе vesti iz sveta
je imel ameriški var-
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 1, 1953
SECTION I
ŠTEVILKA (NUMBER) 64
"ostni ^Ццац
svet, najvišji organ za 'jo politiko, sejo pod pred-' , Eisenhowerja. Seja je polnih osem ur in je bila

se, da je šlo za to ali na Koreji uporabi atom-orozje če ne pride do pre-
52 leto je bilo v Ameriki Ц sekucij obsojenih na smrt.
jih je preko sto, leto u Oe bilo še nižje, ko jih je " le 80.
^ Clevelandu je padlo mleko cent pri kvartu. Pojav je smo v času ko se produkcija mleka na far-
Tit • ^
in, ° Je bil sprejet v Beogradu lov ^ pozdravljen. Imej je na-o|)Q ^ katerem je trdil, da so sile obeh blokov v pa je gospodarje ђ ^^-P^'dnega bloka močnej-''^ђа bo vojne. Da je obram-W ''^ija Jugoslavije in Velike iioy. ista. Da čaka ali bodo 5у(Ј. ' pod Malenkovem priznali ^°sla	v politiki do Ju-

^gl
iji je 48-letna Ivy Spen-
topj^^®^ila trojčke. Menda je >0^ / ®'Učaj za to leto. Trojčki li) uce in ena od njih je glu-
If,

tajnik
>^^^Ženih narodov
York, si. marca-—Pet W ' so stalne članice Var-sveta, se je zedinilo na 8j^ Naslednika dosedanjega tajnika Zoruženih na-^ 'Ti'gyve Lieja. Naslednik v osebi švedskega di-in znanstvenika Dag
^ ^^skjold. Gre za prvi slu-Цјј je Kusija strinjala z Zapada. Imenovane-predlagala Francija. Važni moment v novi politiki je bil ta, da je Žij v sedaj uradno predlaga-narodom, da naj iniciativo za mir na ^ ko	je bijo javljeno,
Nsiij^.'^^'nisti ne vztrajajo na Vrnitvi vojnih ujetnikov.
^OVib
MARGARETI
QAif
Sjjjj 31. marca — Lon-

^nibassy Night Club je
, МагЕ k v 1,1 , *
.	za časa svečanosti
»K
'%il Л/Г
'Јб ^ , f^argareto Truman, da
ia Л, plačal $2,800 honor-
w ■'rn__________ _ . _
kraljice Elizabete.
ia. ^
^'^gareta Truman na to H sj. ° ^ odgovorila. S svo-se nahaja na enome-%јц oddihu na Havajskemu v	gre v London po
volj C,
tudi
dopustu, bo imela doza priprave.
h ' »apada
ste bile snoči na-bližini svojih domov strani mesta, ko sta
>^4 ђ ® 2 trgovin. 55 let staro
A,
Shiffer
13409
ДЈ,, oiiu-ier IZ
i>„ View Ave., je neki mo-
V jj""' iztrgal ročno tor-'ti teljp] ^
V	je torbica odprla
je $22, in zbežal.
P^dlo na cesto $1.75.
McCarthy nad Eisenhower j em? Ostra borba med republikanci
WASHINGTON, 31. marca—Politični opazovalci so glede taktike predsednika Eisenhowerja prišli do sledečega zaključka: Eisenhower povdarja, da je predsednik vseh Amerikancev. Sam za sebe nima iniciative, v strankarsko republikanskem smislu pa posnema znano taktiko drugih predsednikov, da čaka na razvoj dogodkov, gleda kje je večina za gotov predlog, nato si pa mišljenje večine osvoji za svoje. Ta taktika mu ne dovoljuje, da bi po segel v politično življenje aktivno in spolnil obljube, dane med volilno kampanjo. Na drugi strani jo izrabljajo drugi republikanci kot na primer McCarthy, ki postopa in se vmešava v posle, ki njega bistveno prav nič ne brigajo.
Glede zadnjega je značilen do-"*----—
"^.padu pa je neki Pobalin potegnil ro-g. Mrs. Mary Unger,
!«k;
60 Se
let
12 2167 W. 85 St.
.	okušala mladega na-
;	toda se mu je
'S5. ^bežati s plenom. Dobil
govor, ki ga je sklenil McCarthy z lastniki grških ladij, da ne bodo trgovali s severno Korejo in celinsko Kitajsko. Že na prvi pogled je jasno, da gre za dejanje, ki je že po ustavi, kakor tudi po tradiciji delokrog predsednika, oziroma državnega tajnika. Sedanja politika državnega tajnika Dullesa, seveda tudi predsednik Eisenhowerja, gre itak za tem, da se izvede neke vrste blokada Kitajske in severne Koreje. V zadeve državnega tajnika se je vmešal McCarthy. Upravnik ameriških fondov za pomoč tujini Stassen je prišel z McCarthyem v oster konflikt. McCarthyu je Stassen očital, da je njegova pogodba z grškimi lastniki ladij vmešavanje v posle, za katere ni kompetenten, na drugi strani pa polovičarsko delo. Te grške ladje bodo lahko imele opravka s Sovjetsko zvezo in njenimi satelitskimi državami. Kdo bo pa te lastnike lahko prisilil, da bodo svoje obveznosti, sprejete v dogovoru z McCarthyem, tudi izpolnili, če ne bo za to pogodbo ameriška izvršilna oblast, z drugimi besedami federalna vlada? Odgovor Mc-Carthya je bil kratek: "Moj odbor je dovršil delo, katerega ni mogel opraviti niti državni tajnik Dulles, niti Stassen. S tremi možmi tega odbora se je opravilo, česar ni bilo sposobno opraviti vse državno tajništvo pod vodstvom Achesona."
Delavci opominjajo Eisenhowerja
Delavski krogi so si v svesti kompliciranosti delavske zakonodaje. Zato se zavedajo, da poprava Taft-Hartleyevega zakona ne bo šla ne gladko, ne,hitro izpod rok. Od svoje strani so stavile delavske unije svoje predloge. Unijski voditelji so bili zaslišani pred kongresnimi odbori, ki se pečajo s to zakonodajo.
Ohijski senator Taft je zk sebe stavil svoje predloge. Enako drugi republikanci. Enako ameriški podjetniki. Ne pa predsednik Eisenhower, in ne njegov tajnik za delo Martin Dur kin.
Eisenhower se je med volilno borbo zavzel osebno za popravo Taft-Hartleyevega zakona in dal obljubo, da bo stavil svoje predloge, če bo izvoljen za predsednika. Eisenhower molči, njegov tajnik za delo Durkin molči. Delavstvo opozarja oba, da ni na mestu molk, ko je potrebna jasna in odkrita beseda ameriškega predsednika v tako važnem vprašanju kot je delavska zakonodaja, posebno še, ker je bila obljuba javno podana. Ali čaka Eisenhower, da se bo v raznih debatah in predlogih o premem-bi Taft-Hartleyevega zakona skristaliziralo neko večinsko mnenje, katerega bo potem Ei-senhow osvojil za svojega?,
Ameriška pomoč tujini
Mi smo politični izdajalci svojih volilcev! Nobejie od danih ob-' ljub nismo izpolnili! To trdijo
republikanski kongresniki, ki očitajo Eisenhowerju in njegovi vladi, da se ne znajde v položaju, ko bi morala pokazati lastno republikansko politiko, kakor jo je začrtala v volilni borbi. Ena glavnih točk je bilo znižanje federalnega proračuna in znižanje davkov. V tem je prizadeta ameriška pomoč tujini. Neštete konference med predsednikom Ei-senhowerjem in republikanskimi voditelji v kongresu v tem pogledu niso dovedle do nobenega uspeha. Eisenhower je celo napovedal zvišanje mesto znižanja izdatkov za ameriško obrambo, s tem pa tudi izdatkov za ameriške zaveznike. Zopet se je našel izgovor, da se vrši konferenca vojaške organizacije N.A.T.O. dne 24. aprila v Parizu, po izidu tega sestanka se bo igklepalo tudi o pomoči.
AFtiiA iiuSENBERGOVIH
WASHINGTON, 31. marca— Na smrt obsojena Rosenbergova sta skoristila rok, ki jima je bil dan do konca meseca marca, da stavita predlog na obnovo postopanja. Svoj predlog sta vložila in predlagata ponovno razpravo, ki naj dokaže, da sta bila obsojena na podlagi krivih pričevanj.
Rosenbergova sta bila obsojena na smrt, ker sta izdajala atomske tajnosti Sovjetski zvezi. Predsednik Eisenhower je prošnjo na pomilostitev odklonil.
Justično tajništvo ima rok 25 dni, da na predlog Rosenbergo-vih odgovori, če bi se odločilo, da se dovoli obnova postopanja, z drugo besedo ponovna razprava, bi prvo stopnjo sodišče moralo začeti z novim procesom. Na vsak način sta si Rosenbergova svoje življenje zopet podaljšala.
STARKI V SMRT
NEW YORK, 31. marca — Marion Rorchinsky, stara 91 let, in Sara Wolfson, stara 95 let, sta padli iz petega oziroma tretjega nadstropja na pločnik^in se ubili. Ali gre za samomor, ali nesrečo, ni znano.
SLOVO AMERIŠKEGA POSLANIKA
RIM, 31. marca — Dosedanji ameriški poslanik v Rimu Bunker je vzel formalno slovo od italijanske vlade. Nadomestila ga bo Clare Luce, ki bo prva poslan-kinja—ženski diplomat v Rimu.
KAKO GLEDA NEMKA NA AMERIKANKE
V Ameriki se mudi na študijskem potovanju Nemka Martha Gehrke in se je o Amerikankah takole izjavila:
Ugajajo ji ameriške ženske frizure, ki so skrbno negovane. Ugaja ji, da Ame-rikanke ne nosijo vedno klobukov. Ugaja 5i tudi to, da si ameriška mati ne bi upala prepovedati svoji 14-letni hčerki, da bi ne rabila barvila za usta.
Amerikanke so po mnenju Nemke lepo in lično oblečene, kakor da bi bilo vse kar nosijo, prišlo ravnokar iz pralnice. Amerikanke so moderne, imajo pa isti okus.
Nemki pa je posebno ugajalo, da so Amerikanke v resnici svobodne. Nemka se je pritoževala, da je imel mož v nemški družini preveč veljave, da je odločal o vzgoji, o zaposlitvi otrok, da je imel pravico upravljati premoženje žene in da ženska emancipacija tudi v sedanji dobi nima dobrih izgledov. Ravnokar je na dnevnem redu v nemškem parlamentu debata o zakonu, ki naj uredi tudi družinsko življenje. Zakon priznava pravico žene, vendar če gre za različna mišljenja med možem in ženo, bo končno odločal le mož.
Kitajska se
sovjetizira
PEKING, 31. marca — V svojem petletnem gospodarskem načrtu predvideva kitajska komunistična vlada tudi sovjetiza-cijo kitajskega kmetijstva. Ta načrt glede kmetijstva je bil sedaj objavljen in gre popolnoma po ruskem vzoru. Po ruskem vzoru se obljublja, da bodo kmetje obdržali tudi privatno lastnino. Rusi so opustili izraz "privatna," rabijo pa izraz "osebna" lastnina za tisti košček zemlje, ki ga kmet lahko sam obdeluje.
Kitajski načrt ne opušča nobenega dvoma, da je končni cilj tudi za kitajskega kmeta—socializem in komunizem. Vlada obljublja, da se bo ta cilj s časom in % potrebno vzgojo postopoma dosegel. Kako bodo sprejeli kitajski kmetje ta sklep njihove vlade, ni težko reči. Kitajski kmet je v vsej Aziji najbolj privezan na lastno zemljo, želja po lastni zemlji vsled pomanjkanja te zemlje pa sili Kitajce iz Kitajske doli na jug—v Indokino, Malajski polotok in sosednja območja.
Prva seja med zavezniki in komunisti; komunisti so dobili odgovor gen. Clarka
čE SE IZMENJAJO BOLNI IN , RANJENI-SE GRE NAPREJ
V bolnišnici
V Mt. Sinai bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Helen Svigel iz 968 E. 77 St. Prijatelji ji želijo, da bi čim preje popolnoma okrevala,
+
Mrs. Anna Kosak iz 3557 E. 81 St. se nahaja v Marymount bolnišnici; kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnjega okrevanja.
PANMUNIOM, Koreja, 31. marca—Danes se je sestala delegacija, ki jo je odredil general Clark, z delegacijo severnih Korejcev in Kitajcev. Sestanek je bil odrejen na zahtevo generala Clarka. Na sestanku se je izročil uradni odgovor generala Clarka na ponudbe komunistov o izmenjavi vojnih ujetnikov, ki so bolni in ranjeni in o nadaljevanju pogajanj za premirje na Koreji.
V istem kraju Panmuniomu"^'
so se dne 8. oktobra 1952 pogajanja prekinila, ker niso privedla do sporazuma glede izmenjave vojnih ujetnikov. ■
, Za ponudbo komunistične komande na Koreji, da se imenovani vojni ujetniki izmenjajo, je prišel kitajski ministrski predsednik En-Lai, ki je dal svoj pristanek kot šef vlade, da se vojni ujetniki izmenjajo, da se pogajanja na Koreji za premirje nadaljujejo in da se korejski spor konča.
Glede pomena koraka En-Laia se povdarja naslednje: En-Lai je načeljeval kitajski delegaciji,
ki se je udeležila pogreba Josipa Stalina. V Moskvi je imel razne konference s sovjetskimi predstavniki. Povsem jasno je, da tudi o Koreji. Neposredno po svojem prihodu v Peking je objavil po pekinšem radiju pogoje, da se konča vojna na Koreji. Zraven pa pristanek svoje vlade, da se izmenjajo bolni in ranjeni vojni ujetniki in kako naj se izmenjajo ostali vojni ujetniki.
En-Lai navaja v svojem predlogu dosežene uspehe obeh delegacij do vprašanja izmenjave vojnih ujetnikov. Slednja točka,
ki je jedro spora naj bo po En-Laiu rešena na tale način: Takoj po ukinitvi sovražnosti naj se izmenjajo vojni ujetniki, ki se hočejo vrniti v domovino. Ostali naj se odpravijo v nevtralne države. Toda glede te En-Lai ni jasen, kaj naj se namreč z njimi zgodi v nevtralnih državah in ali bodo prisiljeni na kakršenkoli način že iti domov tudi iz teh držav?
število vojnih ujetnikov
Zavezniki trdijo, da imajo priprtih 122,726 ujetnikov, bodisi severno oKrejcev, bodisi Kitajcev. 83,000 je pripravljenih, da se vrnejo, 39,726 odklanjajo po-vratek v domovino. Komunisti od svoje strani navajajo, da se je za povratek v domovino izreklo 116,000 vojnih ujetnikov, ki jih imajo v rokah zavezniki.
Posebna komisija bi nadzorovala izvedbo premirja, če bi se prebredla težava glede vojnih ujetnikov. Komunisti so predlagali zastopnike Poljske in Češke, zavezniki zastopnike Švice in švedske kot člane te komisije. In usoda Koreje?
Južno korejska vlada ne bo pripoznala nobenega sporazuma, ki bi predvideval nadaljnjo delitev Koreje med severno in južno. To je gotovo. Ta ponesrečena delitev Koreje, ki sicer v njeni zgodovini nikdar ni bila deljenj, je končno povzročila sedanje klanje. Kaj je zavezniški cilj?
Točno se ni javilo. V tej točki mora odločiti politika. Bivši ameriški državni tajnik Acheson je predvideval ponovno delitev med severno in južno Korejo, ko je dejal, da bi bil sporazum "okrog 38. paralele za Ameriko sprejemljiv." Da bi torej obstojala še naprej severna in južna Koreja, po vseh znakih sodeč pa naj bi se med obema ustanovilo neko nevtralno ozemlje? Nadaljnji odmevi v svetu
Po vesteh iz svetovnih presto-lic so mnenja o zadnjih komunističnih predlogih deljena. Indija pozdravlja nastop kitajskega predsednika vlade En-Laia. Indija je mnenja, da smo na poti do miru.
Obstoja vtis, da britanski do-minijoni, kakor na primer Kanada in Avstralija, niso pesimistični. Ne manjkajo pa glasovi kot "komunisti nudijo mir, kadar imajo težave doma."
PASTOR MORILEC
SYRACUSE, N. Y., 31. marca—Pastor George Hetenyi, po rodu Madžar, se je pred sodiščem moral zagovarjati radi umora svoje žene. Dne 22. aprila 1949 jo je ustrelil, truplo pa so našli v reki Genesee v bližini Rochester.
Razprava zoper Hetenyia je trajala 32 dni. Hetenyi je bil obsojen na 40 let zapora. Kazen je sprejel brezbrižno.
KOMUNIST NE kORE UČITI
PRINCETON, N. J., 31. marca—Zveza ameriških univerz, v kateri je včlanjenih 37 kolegijev in univerz, je sklenila, da komunist ni kvalificiran, da bi zasedel univerzitetno stolico, da bi torej poučeval kot profesor. Zveza je dalje sklenila, da je vprašanje notranje discipline, sprejema in odpusta učnega osobja stvar notranje uprave univerze, ne pa dnevne politike in političnih oblasti. ^
COCA-COLA DOBRO NESE
Družba Coca-Cola obstoja 67 let. V letu 1952 je dosegla višek v prometu, pa tudi v dobičku. Čisti dobiček je znašal $27,274,-774, na delnico $6.38. Leta 1951 je znašal čisti dobiček družbe $26,123,838 in $6.11 na delnico.
Nemirna Italija—-izgredi in aretacije
RIM, 31. marca—Po sprejetju novega volilnega zakona, ki daje politični stranki ali volilnemu bloku, ki dobi nad 50% glasov, 65% sedežev v parlamentu, so se vršile po celi Italiji divje demonstracije komunističnih in levičarskih elementov. Komunisti so poskušali najprvo s splošno 24 urno stavko, ki je bila, tudi oklicana, pa je propadla. Nato so priredili pd vsej Italiji protestne demonstracije in se je manifestacij udeležilo na tisoče demonstrantov. Notranji minister v vladi De Gasperija je Mario Scelba, po rodu Sicilijanec, znan kot policijski diktator, ki zna s svojim policijskem dobro oboroženim aparatom zatreti četudi v mlaki krvi vsake demonstracije. Na tisoče manifestan-jtov je dal aretirati in je končno izjavil, da je položaj v Italiji za-
dovoljiv. šlo je za ene največjih demonstracij politične zgodovine Italije v zadnjih letih. Zakaj so bili aretirani?
Ameriška časopisna podjetja imajo v Rimu svoje zastopnike, med katerimi so tudi fotografi. Ker so ti zastopniki Italijani po rodu in italijanski državljani, fotografirali posamezne prizore spopadov med policijo in demonstranti in da bi ne prišle slike v svet, jih je notranji minister Scelba vtaknil v zapor.
O novem volilnem zakonu se izraža demokratsko časopisje sveta zelo nelaskavo. Stranka, ki si da izglasovati tak zakon, da en procent oddanih glasov nad 50 procenti ima kar 15% poslanskih sedežev, kaže, da si ni sve-sta lastne politične moči in se mora zatekati pod izjemne zakone.
Najemnine v New Yorku
ALBANY, N. Y., 31. marca— Governer države New York je podpisal zakon, da se zaščita najemnin v državi New York podaljša za dve leti. Novi zakon predvideva 15% povišanje najemnin nad najemninami, ki so veljale dne 1. marca 1943. Mesta in posamezne pokrajine države New York imajo pravico, da kontrole nad najemninami ukinejo, če to želijo. Če gre za najemnine v enostanovanjskih ali dvostanovanjskih hišah, ki so bile do sedaj prazne, ali prazne po prvem aprilu 1953, potem za ta stanovanja zaščita najemnin ne velja. Lastnikom hiš je dovoljeno, da zahtevajo povračila potrebnih vzdrževalnih in popravilnih stroškov, če gre za prave stanovanjske hiše. Tudi v ostalem imajo lastniki hiš nadaljnje ugodnosti.
Napadalec aretiran
Harry Smith, star 65 let, iz 2275 E. 101 St., je včeraj imel opravek v poslopju glavnega poštnega urada. Za njim je prišel neki moški, ki je zahteval, da mu Smith plača dolg, znašajoč $20. Ker mu slednji ni hotel izročiti denarja, ga je neznanec pritisnil k sieni in mu grozil z nožem.* Poklicana je bila policija, ki je nasilneža aretirala. Policijsko poročilo pove, da je to neki 34 let star moški iz Loraina, za katerega pravi Smith, da ga ni še nikoli videl. Smith je malo pred tem menjal v neki restavraciji svoj penzijski ček za $63.
Okradena v knjižnici
Neki mlad moški je včeraj prišel do knjižničarke Miss Imo E. Beam v knjižnici Fenn kolegija, in jo vprašal po neki inženirski knjigi, o kateri je bila Miss Beam v dvoma, da jo knjižnifca poseduje, šla je v oddelek s temi knjigam, da pregleda seznam. Moški je ostal in pregledoval druge knjige. Vrnivši se, je knjižničarka opazila, da moškega ni več, kmalu nato pa je tudi opazila, da ji manjka »ročna torbica, katera je bila v predalu njene pisalne mize, in v kateri je imela svojo plačo znašajoč $131.
Zemljiški davki
Okrajni blagajnik Leslie R. Monroe sporoča, da se bo v ponedeljek, 6. aprila pričelo sprejemati plačilo zemljiških davkov v Cuyahoga okraju, in sicer za ■irvo polovico leta 1952. Zaključek bo v soboto, 25. aprila.
Redna seja.
Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk v Slov. del. doma na Waterloo Rd.' Ukrepalo se bo o majski prireditvi in posetu televizijske postaje. Prosi se članice, da tudi prinesejo prodajne znamke, da se jih lahko vnovči predno prekine njih veljavnost. Vabi se članice na polnoštevilno udeležbo.
Krožek št. 3 Prog. Slov.
Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja krožka št. 3 Prog. Slovenk v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Vabi se članice na polnoštevilno udeležbo ker bo več važnih stvari na dnevnem redu.
it
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndeison 1-5311 — HEndersan 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Sest mesecev) Por Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
(2)
Zakaj ne večji obseg lista? Zakaj inserati spodrivajo prostor za branje, ki je itak že v časopisu skopo? Zakaj toliko o društvih, dramskih in pevskih nastopih?
Človek, ki živi v velikem svetu, dobi svoje oči. Čisto naravno je, da mu rtjegov list, ki mu prinaša vesti v materinem jeziku, prihaja pred oči še manjši in manj pomemben kot je v resnici, če ga primerja z ameriškimi časopisi, ki so kakor cele knjige. V takem položaju radi izgubimo pravilno presojo in se ne zavedamo, kako majhni da smo, s kakim kapitalom razpolagamo in končno koliko plačamo letne naročnine in kaj naj se s temi dolarji daje.
List, ki izhaja samostojno, je navezan sam nase. Nima za seboj društvenih blagajn in ne kake cele organizacije, kjer se prispevki za glasilo takorekoč prisilno plačujejo in iztirjujejo. Današnja gospodarska podlaga ameriškemu listu je inserat. Pa tudi naše življenje ga zahteva\ Tako smo vzgojeni in to je tudi eden od ameriških načinov življenja. Gre torej za gospodarsko podlago in gre za zunanji dokaz, da se list giblje v ameriškemu območju in v ameriškem toku življenja.
Obširna poročila o društvenem življenju, o prireditvah, najsi gre za petje ali za dramatsko predstavo, so za mnoge preobširna in prepogosta. Zakaj toliko o "Beneški roži," katero je priredil slovenski delavec na Waterloo? Zakaj toliko pisanja o igrah na St. Clairu ali kjerkoli po naših društvenih domovih?
S to kritiko ee tolčemo sami sebe po zobeh. Povdarjamo na eni strani, da nam jo za kulturo. Vsak igrokaz pa najsi bo predstavljen v petju ali v igri, je zunanja predstava notranjega našega življenja. Nekdo je pogledal v človeško notranjost globlje in jo prikazal drugim, ki za to nimajo oči in ne globokega razumevanja. Če gre za podajanje vsebine tega komada in če kdo to poročilo bere, bere kulturni odlomek našega življenja. Gre torej za branje v malem obsegu, kar sicer knjiga podaja na široko. Vrhu tega gre najbrže tudi za dobro branje. Sicer bi taki igralski in pevski komadi ne šli po odrih od rodu do rodu.
Zdi se nam pa, da je glavni povdarek vendarle na sledečem dejstvu:
Kje pa se neguje med Slovenci v Ameriki naš slovenski materni jezik? Ali v šoli, ali v cerkvi? Gotovo ne! Ali v poslovnem svetu? Gotovo ne! Ali po tovarnah in podjetjih, kjer se iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz leta v leto dvigajo roke slovenskega delavca delu v pozdrav? Gotovo ne! Neguje se v tistih malih celicah našega društvenega življenja, ki jih označujemo z društvi kot so dramatska in pevska društva, ne samo v Clevelandu, marveč širom Amerike.
Vsak igralec, vsaka igralka je kakor učitelj ali učiteljica. Ko se izobrazuje sam v nazorni predstavi, podaja izobrazbo tudi na zunaj gledalcem, ki so pri predstavi prisotni. Poglobimo se v dušo tega igralca in te igralke!
V Ameriki je vsako delo, katerekoli vrste že, načelno plačano. Gre za dolar! Ali je plačan ta igralec, ki po vsakdanjem delu žrtvuje svoj prosti čas sebi in nam v izobrazbo in v kulturni užitek, ko prisostvujemo predstavam? Nasprotno! Svoje učitelje, glasbene vodje, redoma še plačuje iz svojega žepa! Poglobimo se v njegovo notranjost še nadalje. Igralec se hoče poglobiti v osebo, ki jo predstavlja tako globoko, da se znebi svoje lastne osebnosti in se poosebi v življenju dotičnega, ki ga predstavlja. To je pravzaprav osnovno splošno pravilo vsakega igralca, vsakega pevca brez razlike narodnosti in jeziki Ko pa je ta tolmač človeške notranjosti, lahko rabimo izraz "zaljubljen" v svoje delo, je tudi prepričan, da mora o svoji zaljubljenosti povedati kako besedo še komu drugemu. Kadar poroča in piše sestavke, kaj bo podal, misli, da se svet suče okrog njega. Pustimo mu to veselje, te notranje izlive, ki končno zagledajo beli dan v poročilu in vabilih v slovenskem časopisu! Saj gre za našega človeka, od katerega je dolžina našega slovenskega življenja v Ameriki po našem mnenju še najbolj odvisna. Edini vrelec, iz katerega bo tekla narodna voda, dokler, če se razmere ne spremenijo, ne bo tudi sam usahnil.	'
Nekaj vprašanj in nekaj odgovorov, ki so tudi za "Enakopravnost" aktualna. Kdor se potrudi, da jih stavi sam sebi in jim da odgovor, nam bo dal prav. L.Č.
Oh Tihem oceanu
Piše: FRANK KERŽE
DVA SVETOVA
Zopet prihaja čas, ko se začno ljudje pripravljati na obisk stare domovine. Res je sicer, da gredo nekateri na zimo, ampak teh ni veliko. Zakaj samo poleti je skoro nemogoče razumeti. Kakor tukaj v naši Ameriki, je prav posebno v stari domovini v navadi, da so vse važne prireditve v zimskem času. Tedaj bi človek lahko obiskal dramo, opero, koncerte, predavanja in mnogo podobnega, da bi ljudje res imeli pisati kaj o svojem obisku. -	^
Naš narod tukaj—naš narod tam—in vendar taka razlika. Hodim skoro slednji dan v krasni večni kalifornijski pomladi od kraja v kraj. Lansko leto sem bil posebno priden v tem oziru, to pa zato, ker se skoro nikdar nisem vrnil brez gob. Letos jih pa ni. Vzrok? Jako malo dežja. Lansko leto ga je bilo okoli 27 palcev, letos pa komaj "sedem. In prvo, kar je odpovedalo, so bile gobe. Trije zimski meseci— december, januar in februar so navadno deževni in tedaj je vedno dovolj gob, če ene vrste ne, pa druge.
No tako vidite, da si vsak po svoje krajša čas. To naj bo za nekak uvod v razpravo, katera nosi. gornji naslov. Dva svetova. Kaj je to, in kako bi se dalo razumeti? Recimo: kaj vleče ljudi v stari kraj ? Odgovor bi bil, ljubezen do tistih, ki smo jih pustili doma. Ljubezen—tako lepa in velika beseda—ki pa prinese marsikatero razočaranje in brit-kost. Ko smo mi odhajali iz doma, je bilo vse mlado in veselo, četudi je vsega manjkalo. Danes se pa vrnejo ljudje po mnogih letih odsotnosti in najdejo—samo izpremembo. Mnogo jih je šlo v večna lovišča, odkoder ni nobenega povratka. Mnogo jih je nanovo prišlo—lahko so lepi in mladi—a nas ne zanimajo. Mi želimo videti one, ki smo jih pustili doma in take, kakoršni so bili. Ampak—kaj je ampak? Želje so le želje—te ne izpremene položaja, človek nehote začuti dva svetova—prvega, kakoršne-ga je pustil, ko je odšel v svet, drugega pa, kar je našel, ko se je vrnil. Kar nekako ne more razumeti, kaj in zakaj je to. On ali ona—seveda sta prav tista, kakor tedaj, ko sta zapustila lastno domovino. To se pravi, oba vidita leta na drugih, ne pa na sebi.
Ko človek pregleda malo tiste, radi katerih je odšel t je, iz-kuša najti nekaj, kar čuti, pa ne ve, kako bi povedal. Vse se mu zdi nekaj drugače, kakor je bilo. Ko je nekaj časa tam, se začne izpraševati, kaj je drugačnega, kaj izpremenjenega. Včasih se mu je zdelo vse tako pravilno, tako lepo, tako nenavadno, da je hodilo desetletja z njim, ne da bi bilo obledelo. Danes pa vidi, da ni več ljudi, kakor so bili nekdaj, da niso več taki, da se ne počuti tako, kakor pred leti. Vse, kar je bilo nekdaj lepo in zanimivo, je kar nekam šlo. Več niso tisti in ne taki, kakor so bili. Iz enega samega sveta sta nastala dva. Tisti, ki so ostali doma, so svet sam zase, tisti, ki so odšli po svetu, pa tudi. In tako je samo pravilno in pošteno, da se to prizna in vpošteva.
Res, mi ameriški Slovenci smo nekaj drugega in drugačnega, kakor naši na drugi strani Atlantika. Pa kaj je tisto, ki nas napravlja drugačne, kakor smo bili? Včim se izpremenimo, kar je tako jasno in razločno opisal neki pokojni slovenski župnik z besedami:
"Ko prileze naš človek semkaj, je ves starokrajski. Srečam ga takoj prvo nedeljo v moji cerkvi, če me sreča zunaj, se ponižno odkrije in dostavi: 'Dober dan jim želim.'
"Tako gre prvih par tednov.
Ko ga zopet srečam na ulici, mu čepi klobuk na glavi, kakor pribit, v očeh mu zaigra nekaj upornega, drugačnega, kakor je bilo. Dvigne desnico v zrak in zavpije brez vsakega uvoda— 'haloooo'."
Odkod je to prišlo in zakaj je v stari domovini drugače? Človek mora dolgo misliti in globoko premišljevati, predno najde odgovor. Dva svetova—eden tukaj, eden tam. In kaj se je iz-premenilo, da je tako drugače? Javno mnenje!
V starem kraju človek raste in živi v večni kontroli naroda. Koder si rojen, tam ostaneš—po veliki večini. Vsled tega se ljudje poznajo ne samo v svoji lastni vasi, ampak še precej okoli. In menijo se od vseh. Kar je dobrega in pravilnega, se le mimogrede omenja. Če je pa kaj negotovega in ali slabega, pa gre od človeka do človeka. In to tako, da skoro nikdar ne neha. Tam ni tisti čas, ki ga poznajo drugje po svetu, ko pravijo— čas izbriše vse. Ne pri našem narodu v starem kraju. Tam ima —posebno kar je slabega—takorekoč večno življenje. Tam vas ne dobiva dnevnega časopisja—a tudi če pride, je takoj majhno v primeri z ameriškimi, da ga ni skoro nič.
Je pa drug časopis, ki poseka vse ameriške. Javno mnenje. S trenutkom, ko je človek rojen, gre ž njim iz dneva v dan. Doma, na cesti, v lastni vasi in pri sosedih—povsod gre ljudsko oko za človekom, oČi gledajo, ušesa poslušajo in jezik naredi svoje, kadar je prilika. Kar se zgodi, je vse tako javno, kakor bi bilo na odru pred vsem občinstvom. Ne gleda se toliko, kaj je bilo in kako, ker za taka vprašanja se zadeve rešujejo v možganih. Če ni človeku tako, kakor bi sam rad, nekaj malega doda—čisto nekaj malenkostnega, pa je cela podoba drugačna. Ko gre tako seme med ljudi, požene pri slednjem človeku vsaj po eno vejico, da imamo konec konca povest, kakoršnih se malo čita.
Ljudsko mnenje se vtakne v vse zadeve in ne odneha, dokler ne spravi človeka tje, kamor bi prijal. če se slučajno srečata dekle in fant ter postojita par trenutkov, se kmalu začne govorica, da bodo zibali. Če se jim to ne izpolni, premene vso zadevo po svoje in zastran splošne privlačnosti dodajajo kaj slabega. To potem garantira, da bo dol^o na svetu.
Človek v starem kraju živi pod večno kontrolo, največje vlade na svetu—ljudstva. Zato ni nič čudnega, da se ljudje resnično boje te vlade in store vse, da ne pridejo med zobe. Noben časopis na svetu ni tako močan in tako popolen in vsegamogoč, kakor govorica živega naroda.
To je torej en svet. Ko pride naš človek v Ameriko, je prva stvar, da si nekoliko ogleda sosede. To se godi hote ali nehote. Posledice so pa vselej ene in tiste. Kdo je ta človek? Ne vemo. In ta zraven? Tudi ne vemo. Oni od zgoraj ? Se ne brigamo zanj.
Od plota, katerega je zgradila starokrajska vas, lete plan-ke na vse strani. Ozre se človek okoli sebe—od vseh strani je varen. Polahko prileze od nekod tisto, kar bi rad, pa si ni upal v starem kraju zastran ljudi. Tukaj v Ameriki pride lahko vse na dan takšno, kakor je, pa če je komu prav ali ne. Človek se polagoma razleze na vse strani. Nekaj malega mu še ostaja, ampak ne dosti.
In tako nekako se začne rojstvo novega človeka—po vzorcih Amerike. Ljudje pravijo ti premembi — svoboda, prostost, plot brez meja na desno in levo. Zavest, da sme vse, preminja njegove misli in meče iz njega
tisto, kar se je v vasi godilo pod vplivom vseh, ki so ga poznali. Briše razlike in postaja tak, kakor so vsi v Ameriki.
Kdor je v starokrajski vasi kaj veljal, je moral nekaj znati. V Ameriki pa ni treba drugega, kakor par dolarjev, pa raste človek med enakimi. Kdor ima nekaj sreče, da si zna nabrati nekaj več dolarčkov, je kar popolen in enak vsem, brez ozira, kje in kaj so. Če njegova dejanja izzovejo kakšno kritiko, ni treba drugega, kakor da privleče staro in obrabljeno frazo: "Zakaj pa ne? Saj smo v Ameriki!"
Na ta način nastaneta dva svetova med enim in tistim narodom. V enem svetu se človek razvija v kontroli svoje vasi, ki se potem lahko razširi n& trg, mesto in tudi na ves narod. Tako nastajajo v resnici veliki ljudje, katerih rabi vsak narod, prav posebno pa bi jih rabili mi —ameriški Slovenci. Med nami se je namreč tako izenačilo vse, da zna vsak vse in zmore prav-tako. Treba ni drugega, kakor ozreti se na naše časopisje ali kar je že publiciranega, pa boste kmalu uvideli, da se kar sproti menjava vloga učenca in učitelja. Nedavno je eden izmed naših urednikov zapisal, da imamo v Ameriki med nami resnično pomanjkanje zmožnih ljudi—
v	tem slučaju za časopise. To je pa zato, ker smo v ameriški atmosferi postali vsi enaki.
Ne rečem, da smo dobili kdaj dovolj ljudi iz starega kraja, ki bi bili zmožni za to ali ono. Ampak jih je le bilo nekaj. A mi jih nismo hoteli izpoznati niti jim ■priznati, kar so imeli. In posledice ? Da so se izgubili, ali umaknili ali obupali nad tem, kar je. Tako nam je naše pojmovanje svobode, prostosti in enakopravnosti pokvarilo vse. Je sicer še precej naroda, manjka pa tistih, ki bi vodili, učili, pisali in govorili. Zakaj, koder vse govori ali piše, nikdo ne govori in ne piše. Naša duševna hrana je podobna zmrzlemu zraku, ki daje samo občutke, a nikjer nič ne zaleže.
Na ti točki smo torej danes Slovenci v Ameriki; Zato pa ne moremo drugega, kakor reči tistim, ki mislijo drugače, kakor mi: počakajte malo. Šlo je drugim, šlo je nam, pa pridete tudi
vi	na vrsto. Zakaj, kar dela ameriška atmosfera z nami, to dela z vsemi narodi na svetu, ki pridejo sem. In kdor ne verjame temu, naj malo počaka. Kar ni, še pride.
Pevcu v počasi
CLEVELAND, Ohio — Tem potom čestitamo rojaku in so-pevcu Anton Smith, ki se nahaja v ameriško-slovenskem pevskem krogu že nad 36 let.
Njegova ponižnost, njegova mirna osebnost, in vestnost pri pevskem sodelovanju bo ostala nam v zgled in v navdahnjen je.
Želimo mu še mnogo let zdravja in veselja v naših vrstah.
Pevci Glasbene Matice
Pevci Adrije vabijo na% koncert
EUCLID, Ohio — V nedeljo, 12. aprila, 1953 priredi pevski zbor Adrija iz Euclida svoj spomladanski koncert v American Jugoslav Center. Program se prične ob 4:00 popoldne pod direkcijo g. Anton Schubel. Zbor Adrija tvori mlada skupina pevcev, ki so vsi rojeni v Ameriki, in se vneto zanimajo za slovensko kulturo. Poleg zbora se predstavi tenor solo, mešan trio in mešan kvartet, da bo torej vsem, ki ljubijo petje in glasbo v zadovoljstvo. Na obisku bo tudi kvartet Slovana, ki vam zapoje par pesmi.
John Grabnar in njegovi mu-zikantje pa vam bodo igrali poskočne komade, tako da bo vse plesalo. Za lačne in žejne bo tudi dovolj na izbiro.
.Na svidenje vabi
Mary Pečjak
PRED PETINDVAJSETIMI LETI
OD 25. MARCA DO L APRILA 1928
Mussolini je zaprl 531 slovenskih in hrvatskih šol. S tem hoče zatreti vso našo kulturo v Primorju, kar pomeni narodno smrt Slovencev in Hrvatov.
-f
Kandidat za republikansko predsedniško nominacijo senator Frank B. Willis, je nagloma umrl. Podlegel je možganski kapi baš ko je hotel imeti govor pred prebivalstvom svojega kraja v Delaware, O.
+
V visoki starosti 76 let je umrl skladatelj Fran Serafin Vilhar. Rodil se je v Senožečah kot sin pesnika in skladatelja Miroslava Vilhar ja.
Pisal je za moške in ženske zbore, a najbolj je poznan in priljubljen radi samospevov "Mornar" in "Nezakonoska mati."
Ob priliki njegove 70-letnice se je predvajalo opero "Lopudska sirotica," ki je njegovo delo.
f
Polkovnik Charles A. Lindbergh se je naveličal vsega češče-nja in se želi umakniti in imeti mir.
Zgodovinsko letalo "Spirit of
St. Louis" bo izročil muzejske®" zavodu v Washingtonu.
Na stotine prošenj je španski kralj Alfonz od revni" podanikov. Kralj bo namreč Veliki četrtek posnemal in umil noge 12 starcem. Vs dobi potem lepo darilo.
■f
V Clevelandu je umrla čehinP Mrs. Mary Uher, stara lOG '
Izredno slabo vreme. DoČin) f bil februara izredno lep,
sedaj sneg in dež.
^	"Ж
Umrla je Fannie Terbez |
poznana društvena delavka. ® ra je bila 42 let.
. јл
Frank Poje je odprl kroja'^" na 629 E. 185 St.
Cvetličarno sta odprla , Slapnik in Joseph Kmett, na 15513 Waterloo Rd.
Na 1. aprila: so bile sledeče P reditve: Na St. Clair Ave- . venski Sokol, na Waterloo koncert zbora Jadran, na Ave. igr'a zbora Lilija.
PRED DESETIMI LETI
OD 28. MARCA DO 4. APRILA 1943
Angleška zračna sila je zopet napadla Berlin. Na mesto je bilo vrženih 900 ton bomb.
Angleška osma armada je zajela 6,000 Nemcev. Četam maršala Rommela sb dnevi šteti. Nemci beže.
Nemci zahtevajo, da morajo vse francoske ladje odpluti v Italijo, odkoder bodo poslane v Afriko.
Ruske čete se približujejo No-vorosisku. Dež in blato ovirajo operacije.
Sto ameriških letečih trdnjav je napadlo Cagliari, važno pristanišče v Sardiniji.
Nemci zahtevajo od Francije nadaljnih 10,000 delavcev, ki bi utrjevali italijansko obalo pred invazijo.
Okoli 1. junija se bo pričelo
pozivati očete v vojaško službo. +
Progresivne Slovenke krožek št. 3 so podale dramo v treh dejanjih "Vrnitev."
Nastopili so sledeči: Andy Ogrin, Gusti Zupančič, Jakob Strekal, Frank Žigman, Steve Barton, John Ludvig, Joseph Godec, Manca Bashel, Mary Or^žem-Gregoire, Eleanore Ster, Alfred Grill, Bertha Novak in Elsie Zignian.
Igro je režiral J. M. Stebla j.
Vprizoritev- je bila v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
Vile rojenice so se oglas^^®!, družini Mr. in Mrs. John Sa 1282 E. 169 St., in pustile kega sinčka.
Družini Mr. in Mrs. vac, 1160 Norwood Rd., s"
prinesle fantka-prvorojenca-
}c
ist"
Umrli so: Joseph Nose, E. 65 St.; Frank Poje,

631 E. 185 St.; Anton - .m 6201 Dibble Ave.; Ignac ^ Ш
kr<

8818 St. Catherine Ave.
1
Na 31. marca je kazal mer 76 stopinj vročine v landu.
Metropolitan operna ^ J. bo gostovala v Cleveland^ J do 10. aprila. V otvoritveni o j ''La Forza del destino" , usode) bo nastopila v [o5 gi Zinka Milonova. (Tudi bo pela v isti vlogi.)
nii
Joe Pograjc javlja v Ioni, da naŠ3 gospodinje rajo," da ni putra. Naš Loj Starman ga je moral stran 100 funtov ker ga gel prodati.

Pri igri "Vrnitev" se Pograjc jokal, ker je ' imela igralka dva moza, Š3 nikoli nobene žene.

V stari kraj!
Predno zasedem in zajaham velikega orla, ki bo plaval po zraku z menoj, ter me nesel proti mojemu rojstnemu kraju Sentrupertu na Dolenjskem, katerega nisem videl celih 51 let, pošiljam pozdrave vsem mojim; sorodnikom, prijateljem in znancem, ter onim, ki so že darovali, kakor tudi onim, ki bodo še poslali za "ambulanco" v Šsntru-pert.—Blagajnik Janez Sitar, 254 Ridgewood Ave., Brooklyn, New York, težko čaka na vaša prispevke.
Posebne pozdrave mojemu sinu in hčeri, kakor tudi mojim vnukom! Zahvaljujem se predsedniku Ambulančnega odbora John Simončiču, ki me je na zrakoplovišču čakal pri mojem prihodu iz Saint i<*ranciske z mojim sosedom in mojim starim prijateljem še iz otroške dobe, ter me zopet spremila predno sem se podal čez široko lužo.
Pred 51. leti je bil Štrukljev Polde edini, ki me je spremil na Ljubljanski kolodvor, ko sem prvič odšel v to deželo, po toli- j kih letih pa zopet počakal in
peljal v svojo hišo, kjer ^ јке. sprejet od njegove žene " hčerke Mimi, ter brata
Veliko—veliko smo si
povedati, kar pa bom opisal.	pO'
Vsem Slovencem še zdrav, ter ne pozabite
.h., ВГ®"*;,
(LorkoW gt.,
573-%^
Oakland, Ca'

bulanco." John Вге^
Sin išče očeta
Moj oče Kozmus Магк^^^ђГ^ šel v Ameriko meseca dec 1913 leta. Nazadnje se 3® iz Greykhton, Pa., pred ter od tu od danes ni sledu o njem. Kdor vaS pfg* ve kaj o njegovi usodi,
lepo prosim, da mi ^ Oče se je rodil okoli 1^7 ^ sladolu pri Rajhenburg venija.—Ves poročila na: Leo Strukel, 261 ^ St., Hempstead, L. I-,	'
ali pa direktno sinu, vam vnaprej zahvaljuj- ф Anton K« 1 J' Lončarje^ Sevnica—-J

1См,1!смГ>ТС

I, ki	Najšič, hrvaški
lil prisegel, da bo va-)fij	pravice; tako je
^ ®n prvih dostojanstve-iyj?®'°'vine proti domovini! ^j^^inski, karlovški in sla-Ч 2Л JG ležala vojaška j^tj, ^B^ti v banski Krajini l^^ijci, ki jih je mora-hrvaško ljudstvo.
3® vladala dunajska
Иад. ,'^^^gajna. Slavonijo je ^ lakr-----
^ŠEnoa:
Razgovor v mesečini

lomnost na pol pro-
—taka je bila jj "^aške dežele, v kateri jedro in usahnilo ljubiti, varovati in svojo domovino. Vjj '^tem trenutku, ko je bi-^^dejano in razkrojeno, Si'ozni plamen.
'Ulj l^ iunija proti večeru, ђу je dirjalo nekaj konje-^ieželno hišo je stal 'fepi ^°)k°vnije barona Mol-oj^^ši. Ob tej mračni uri ^ И10 oblečen Klef eld kora-farkov trg proti Gos-je z zaskrbije-in s povešeno gla-kP ^^troge in kriva sablja
Ч(ј
pri posvetoval-srečal človeka, ogv-
zvonkljale po Maku. Ravno je hotel
dolg plašč.
mosieur le baron," v ^^il meščan. i{l o^^Siiifice Jankovič!" je 4 polkovnik in za ko-"Kam?"
Vatli,')
nameraval jaz." se odpravljate na
,Л^]о, Kostanjevico, še
na Turke?" ^jišnike. Krajišnlki gr-se vzdignili kot vi-l^^Podlii gg oficirje, ubili poročnika Gnegoroviča \ skupščino v Komo-'Јј^д^^ог stg, jih poklicala Kljug in pop Filip
№
hočejo ti ljudje?" I ^	odgovoril Kle-
^W^SQil z ramo "menda na vašo gospodo, plačuje," je dodal
polkovnik in pogledal Jankoviča izpod čela. "Ste tudi vi istih misli?"
Jankovič je molče premeril polkovnika г očmi.
"Pustiva to," je nadaljeval Kle-feld. "Zakaj ste me hoteli obiskati ?"
"Zaradi Belizarja vendar!"
"Ah, da! Težka zadeva. Neumna, mlada kri ob nepravem času."
"Kaj" je?"
"Ubiti stotnik ima mogočne sorodnike. Vpijejo na vse grlo. Mučil sem se na vse pretege. Komaj toliko sem dosegel, da je preiskava za sedaj odložena in da jo bodo prepustili meni. Potr-pite, ne bojte se ničesar."
"Toda fant gine."
"Verjamem. Mislil sem na to in zvezo z Amalijo. Nekaj sem dosegel. Vsak večer se Belizar lahko sprehaja, da ga ne vidijo ljudje, toda samo sredi mestnega obzidja. Na častno besedo. Tu je dovoljenje."
"Častna beseda." *
"Vi me ne razumete. Varujte mi mojo hišo. Žena in hči vas bosta lepo sprejeli ..."
"Belizarja seveda. To ste mi hoteli reči?"
"Ne samo to. Pojdite z menoj pred Dverce."
Oba sta stopila skozi vratca pred mestni zid.
"Jaz moiam zdaj v Krajino in ne morem ničesar storiti," je rekel polkovnik. "Delajte vi. Sami dobro veste, da se Najšič in Bužan oklepata podbana Rau-cha. On Bužana prezira, ker ve, da je podkupljiva duša. Toda ljudje delajo na videz zanj, spadajo v isto stranko, sestavljajo trdno četo. In to četo je treba razgnati, spreti med seboj."
"To je gordijski vozel."
"Ni. Poslušajte! Nekoč, ko sva bila še prijatelja, sem se vozil s podbanom v kočiji. Govorila sva o raznih ljudeh, tudi o Bužanu. Malo divje je, sem dejal, toda stara, poštena duša. Mislite, se je nasmehnil podban; jaz pa vam povem, da je ta človek zaslužil vislice. Kako to? Ali veste, da je bil Bužan pajdaš razbojnikov, pravih razbojni-
ŽELITE SPOZNATI SLOVENSKE ČIPKE?
ZAVAROVALNINO
Q	PROTI
tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
ŽELE IN SINOVI
ENdicott 1-0583
POGREBNI ZAVOD,
AVE.
bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago, K ^ snio vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
бЛбт	COLLINWOODSKI URAD:
^52nd STREET	Tel.; IVanhoe 1-3118
^BOVE-STREHE
popravimo in nadomestimo
GLAVAČ Sheet Metal & Roofing Co.
1052 ADDISON ROAD
. LAKE SHORE
& EGG COMPANY
St. Clair Ave.-EN 1-5134
vseh vrst in najboljše kvalitete.

Gfutnir
^'ščena perutnina - sveža jajca - zmerne cene. ^^sele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Slovenija je polna prirodnih lepot, ki so privlačne za turizem, ima pa tudi močno razvito gospodarstvo in je na visoki kulturni stopnji. Kljub razviti industrializaciji so se ohranile v posameznih delih republike različne tradicionalne panoge domače obrti, v katerih je ohranjeno mnogo pristne ljudske umetnosti ter s tem preko rodov podedovana slika narodove kulture, njegovega življenja, posebnosti in gospodarsko-socialnih prilik, v katerih je narod živel.
Med temi panogami imajo najodličnejše mesto plemenite ročno kekljane čipke, ki se od-
je
kov, da. In z njimi je delil plen. Od tod njegovo bogastvo. Jaz sem ga rešil."
"Jeli mogoče?" Jankovič pogledal Klefelda.
"Seveda," se je zarežal polkovnik. "Je tak spor res gordijski vozel?"
"Ni! Ha, ha! Zato ni treba Aleksandra Velikega."
"Res ne! Poiščite kakšno čvekalo pošepetajte to kakšni ženski, spravite stvar v svet pa boste zanetili prepir med njimi. Mar ne? In Bužan bo naš."
Jankovič je prikimal.
"To je eno. V Požunu kuhajo važne stvari. Klobušički se ne bo več vrnil."
"Res?"
"Zagrebška škofija je važno mesto. Kaj mislite o Krčeliču? Razumen človek, brez plemiških predsodkov. Stara Serma-ževka ima zveze. Samo da bi nam škof ne nagajal."
"Dobro," je rekel Jankovič.
"Na grofico Terezijo pazite. Ta Diana ali Kleopatra je najbolj nevarna. Zdaj veste približno vse, magnifice."
"Popolna instrukcija," je odgovoril Jankovič.
"No, chevalier, lahko noč! Pojdiva vsak po svojih potih. Ni dobro, da bi пајд videli skupaj."
"Adie, vhec colonel, srečno pot! Vi zatrite punt, jaz pa bom kopal podkope."
Klef eld je naglo odšel, Jankovič je pa dolgo stal in gledal skozi nočno tišino po lepi pokrajini pod seboj, kjer se je na Savi lesketal srebrn mesec.
(Odlomek iz romana "Diage-nes")
liku jejo s svojo lahkotno in fino izdelavo, okusom bogate fantazije v izbiri motivov ter narodno ornamentiko.
Začetki slovenskega čipkar-stva segajo že v 16. stoletje. Od primitivnih začetkov se je ^az-vilo do izredne stopnje tehnične dovršenosti in kvalitete. Za slovenske čipke je značilno predvsem bogastvo vzorcev, ki imajo svoj izvor v stilno posebno čistih neresančnih in baročnih motivih pa tudi v favni in flori (ptički, metulji, nageljčki, klasje, krizanteme, itd.) ter v originalnih, narodopisnih elementih (srčki, lunice, zibelke in podobno).
Strpkovno znanje čipkaric se
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, Ki JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.grdinatj'sons Funeral Directors
»CACCi^i lOM Em? «7«ST.
лзммт* нт
stalno dviga s čipkarskimi strokovnimi šolami in nadaljevalnimi tečaji, zato lahko izdelujejo čipke tudi po naročilih kupcev, po njihovih lastnih osnutkih in merah. Ta dejavnost se razvija v posebnih čipkarskih zadrugah, ki skrbijo za neprekinjenost in dobro organizacijo proizvodnje čipk. Danes se izdelujejo predvsem dekorativni in modni predmeti: prti, prtički, metrske čipke, razni okraski za obleke, čipkaste bluze, dragocene namizne garniture, pa tudi zavese in pregrinjala iz samih čipk ali kombinirane z raznimi tkaninami.
Slovenske čipke so zelo cenjene doma in v tujini ter dosegajo na mednarodnih razstavah velika priznanja. Na mednarodni
razstavi dekorativne umetnosti in umetne obrti v Parizu leta 1925 so dobile diplomo z zlato kolajno, leta 1937 na mednarodni razstavi umetnosti in tehnike v Parizu pa. visoko priznanje "Grand Prix," v Barceloni leta 1929 premijo z zlato kolajno, V Solunu leta 1930 diplomo z zlato kolajno, v Berlinu leta 1938 dve diplomi z zlato kolajno in častnim darilom.
Tudi na domačih razstavah so dobile najviše odlikovanje. Na prvi povojni razstavi lokalne industrije in obrti Ljudske republike Slovenije v Ljubljani leta 1949, je prejel najmočnejši čipkarski kolektiv Idrijska čipkarska zadruga diplomo in visoko denarno nagrado, leto kasneje
na drugi razstavi iste vrste pa, zlato kolajno z diplomo.
Pred prvo svetovno vojno so prodajali slovenske čipke pod raznimi tujimi imeni in je bil njihov pravi izvor povsem neznan. V Ameriki na primer so jih prodajali kot ruske čipke zaradi podobnosti v tehniki izdelave. V Angliji so slovenske čipke iz Poljanske in Selške doline poznali pod imenom maltiške čipke, včasih so jih imeli celo za angleške bedfordske čipke. Slovenske čipke iz Idrije, ki jih je pred vojno odvzemal pretežno italijanski trg, so bile pa znane kot beneške čipke.
S slovenskimi čipkami doma in v inozemstvu posluje trgovsko izvozno podjetje "Dom."
KOMIN
1862
Zakrajsek Funeral Home; Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 1-3113
Naznanilo in zahvala
z žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tuzno vest, da je po dolgi bolezni za vedno zalis-niia svoje mile oči nasa preljubljena soproga in draga mama ter stare mame	^
JUUATOMSie
rojena GLIHA
Blagopokojnica je sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče izdihnila svojo blago dušo dne 22. marca 1953. Pogreb se je vrsil dne 25. marca iz pogrebnega zavoda Joseph Žele m sinovi in po opravljeni sv. maši zadušnici v cerkvi sv.
njeno truplo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Pokojnica je bila rojena v Gorenja vas, fara Čatež pod Zaplazom, odkoder je prišla v Ameriko pred 47 leti. Stara je bila 69 let.
. Tf" potom se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom m prijateljem, ki so položili krasne vence in cvetje h krsti blage soproge in mame.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše; vsem, ki so jo prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so dali svojo avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu.
Iskrena zahvala Rev. Bazniku za molitve v pogrebnem zavodu, za opravljeno cerkvene pogrebne obrede in spremstvo na pokopališče.
Našo posebno zahvalo izrekamo Mr. in Mrs. Louis Zele od jpogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi za izredno pomoč, ki sta jo nam nudila v dneh naše britkosti kakor tudi za lepo urejen pogreb.
Bodi vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bodrili ter izrazili svoje sočutje na en ali drugi način v naši žalosti, izrečena naša topla zahvala.
Ti, pa preljubljena soproga, mama in stara mama, pa počivaj v miru v hladni ameriški grudi. Prestala si tugo in trpljenje tega sveta. Tvoja duša je odšla k večnemu Stvarniku, da prejme plačilo za vse Tvoje dobro delo. Pustila si nas žalostne in objokane, a tolažimo se, da enkrat se zopet snidemo za vekomaj nad zvezdami.
Mama naša, mama mila,
več ne čuje Vaš se glas,
ne prošnje, ne britke solze Te s tega sna več ne zbude,
tolažimo se pa vedno,
da enkrat se snideno skupaj za vekomaj!
žalujoči ostali:
ANTON, soprog
JULIA WODA, MARY CESNIK, ROSE ZIHERL
in DIANE HERIG, hčeri zetje in vnuki
V stari domovini zapušča sestro ANO in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 1. aprila 1953.
NAZNANILO IN ZAHVALA
z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je umrla naša ljubljena mati in stara mati
ELIZABETH KOMIN
rojena JAKŠIČ
Svoje mile oči je zatisnila za vedno po dolgotrajni bolezni dne 26. februarja 1953. Pogreb se je vršil dne 2. marca^z pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi in po darovani sv. maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo njeno truplo položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje na pokopališče Calvary,	'
Doma je bila iz Bogdene vasi pri Žužemberku ter je bivala v Ameriki od leta 1890. Ob času smrti ji je bilo 90 let.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so položili krasne vence in cvetje k njeni krsti. To nam je bilo v tolažbo in dokaz, da ste pokoj-nico spoštovali in ljubili. Najlepšo zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. Frank Perkp in družina, Mr. in Mrs. Joe Mirtel, Mr. in Mrs. Louis Perko, Mrs. Mary Strekal, Mr. in Mrs. John Crahek, Mr. in Mrs. John Komin iz E. 73 St., Dorothy Komin, Mr. in Mrs. Anton Amigoni, Mr. in Mrs. Frank Komin in družina, družina James Komin, Mr. in Mrs. Anton Koprivec, Mr. Fred Kopri-vec, Mr. in Mrs. Mike Stetz, Mr. in Mrs. William Mott, Christine Komin, Mr. in Mrs. John Strmac, Mr. in Mrs. Frank Koprivec, Mr. in Mrs. Joseph Koprivec, Mr. in Mrs. George Walsh, Mrs. Rose Penny, Mrs. Bethleham, družina Anton Grdina, dr. in Mrs. J. A. Neuberger, Mr. in Mrs. H. E. Martens, dr. A. L. Garbas, Howard'in Flora Allen, Joseph in Rose Toth, Mr. in Mrs. T. Speros, Mr. Joe Deer, Sol in Irene Silver, John Renko in družina, Mr. in Mrs. Roy Erskine in David, Mr. in Mrs. Ed. Kroeger, Mrs. Bednarek in Ann, Joe's Bar od E. 65th in Wade Park Ave., Sorn's Restaurant, Mr. in Mrs. Paul Kovatch, Employees of Elwell-Parker Electric Co., Day and Night Gang.
Dalje iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Hvala sledečim: Mrs. Anna Klančar, Mr. in Mrs. Joe Kotar, Mr. in Mrs. Frank Perko, Mr. in Mrs. John Grahek, Mr. in Mrs. Joe Mirtel, Mr. in Mrs. Louis Perko, Mr. in Mrs. Rudolph Smerke, Mrs. Mary Strekal, Mr. in Mrs. Frank Kastellic, Ed Perko, Frank Kamin, "Mi^. Anna Perko, Detroit, Mich., družina Kotar iz E. 127 St., dr. Anthony Perko in družina, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, Mr. in Mrs. Anton Koprivec, Mr. in Mrs. Anton Draganič, Pucel's iz E. 46 St. in St. Clair Ave., Mrs. Widmar iz E. 41 St., Mr. in Mrs. C. Branske, Frank in Anna Zupančič, Mrs. Hoffman, družina Mačerol iz Glass Ave., družina John Bednarek, Mrs. Jennie Strnad iz E. 51 St., Mr. in Mrs. J. Pierman, Mr. in Mrs. Steve Mayich, Mr. in Mrs. Grimm iz Huron, O., Mr. in Mrs. F. W. Jakšič, Mr. in Mrs. John Roitz, družina Petro-vich iz E. 71 St., Stanley in Jane Prijatpl, družina Peterlin iz E. 64 St., Mr. in Mrs. B. Lustig, Mr. in Mrs. Martin Smerke, Mr. Albert Amigoni in družina, Mr. in Mrs. Joe Gregorič, Miry Dreher ter Employees of the Elwell-Parker Electric Co.
Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Enako najlepša hvala tudi vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru.
Lepa hvala nosilcem krste in vsem, ki so blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Posebno zahvalo izrekamo Mrs. Anton Amigoni ter Anna Smerke za vso pomoč, ki ste jo nudile tekom bolezni in smrti naše ljube mame.
Hvala Rev. Baraga za opravljene obrede v pogrebnem zavodu, za spremstvo v cerkev in cerkvene obrede ter za spremstvo na pokopališče. Enako tudi najlepša hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za izvrstno vsestransko postrežbo v dneh naše žalosti ter za lepo urejen pogreb.
Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam izrazili svoje sočutje, nam pomagali v bolezni, pokojnico tolažili in jo bodrili v bolezni ter nam stali ob strani in bili v pomoč na en ali drugi način v dneh smrti. Ako smo slučajno pomotoma izpustili ime katerega, ki je nam izkazal svojo pomoč, prosimo oproščenja, ter se slehernemu najtopleje zahvaljujemo.
Predraga mam^ V častitljivi starosti si nas zapustila in se preselila v nebeške višave, kjer Tvoja blaga duša uživa plačilo ца vse, kar si dobrega storila na tem svetu. Truplo Tvojo počiva kraj Tvojega življenjskega druga, našega dragega očeta, s katerim si se združila zopet po tolikih letih. Spomin na Vaju si bomo ohranili v naših srcih za vedno, saj sta bila oba draga in skrbna roditelja.
Počivajta v miru—snivajta sladko večni sen.
Žalujoči ostali:
JOHN in JOSEPH, sinova dva vnuka, dva pravnuka,
nečaki in nečakinje ter drugi sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 1. aprila 1953.
>
IS V
1
JANKO KERSNIK
NA 2ERINJAH
ROMAN
(Nadaljevanje)
"Dva prideta, dva," vzklikne in priteče k mizi.
"Mirni bodite vendar, tako vedenje vam ne pr isto ji," pokara jo guvernanta in pogleda v stran na grajski pot, kjer se je svetila bleščeča oficirska uniforma.
Gernau—ta je bil s prijateljem svojim—bil je že od daleč izpod klanca zapazil grajsko družbo pod visokimi kostanji, in obadva sta na ovinku izstopila ter peš naprej gredoč poslala ko-čijaža v vas.
Čez pet minut sta bila pri damah. Gernau predstavi svojega prijatelja. 'Akoprav jfe oko nervozne grofinje z dopadanjem ob-viselo na lepi osebi Rogulinovi— storila je pri izgovorjen ju njegovega skromnega plebejskega imena, kakor bi ga popolnoma preslišala.
Po uvodnih frazah ponudi pri-šlecema sedež pri mizi in cela družba se uvrsti v krogu.
"Napovedali ste se na jako zanimiv način, baron Gernau!" povzame grofinja besedo; "obžalovala sem vašo včerajšnjo nezgodo, pa ako pomislim, da bi mi brez nje danes ne imeli svojih sosedov tukaj, privoščim vam jo vendarle prav iz srca."
"Prišla je ta nezgoda najini nevljudni brezskrbnosti na pomoč! Pa oprostiti morate, gospa grofinja, midva sva v tem kraju še čisto tuja in ne poznava ni ceste, ni vasice, ni človeka tod; da sva pa jako spokorljiva grešnika, imatć dokaz že pred seboj," odgovarja Gernau.
"HvaUla sva oba to nesrečno Ulisovo usodo mojega prijatelja."
"A, izvrstno, gospod Rogu-lin" prestriže govorečega mladega moža grofica Veronika— "vi me^ bodete še primerjali s Cirko!"
"Da, grofica, v prvem delu njenih dobrih lastnosti gotovo in brez ugovora ..."
"Ne ugovarjajte mu, grofica! Umetnikove, slikarjeve oči več
EUCLID, OHIO
ALI STE TRUDNA vaše lastne kuhe?
Ali bi se veselila obeda v restavraciji?
Zakaj ne bi šla z možem na kosilo k SMITH'S!
Veselite se obeda in postrežbe, s katero bi bil sam kralj zadovoljen.
SMITH'S RESTAURANT
222nd in t; Lake Shore Blvd.
Tel.: RE 1-2787 Euclid 23, Ohio
vidijo nego naše naVadne," pritrjuje Gernau.
"To se pravi—hočejo več videti in si pripisujejo včasi pravico za to," dostavi Rogulin.
"A, vi ste slikar?" povpraša grofinja.
"Tudi to menda le hočem biti. Vsakemu človeku je nekaj prirojeno, kar ga spremlja po vseh njegovih potih do konca življenja in čemur žrtvujemo velik del svojih moči. Ljudje pravijo: to je poklic; mi moderni filozofi brez filozofije pa menimo: to je naravni namen—nekova prede-stinacija. Nikdo si je ni prav za prav svest. Domišlja si jo pa vsak in meni, da ji tudi ni treba mnogo pomoči v razvoj. Sama ob sebi se mora vršiti. In taka je, bojim se, tudi z mojim slikarstvom!"
Rogulin je govoril to na pol resno, na pol sarkastično.
Teta Amelija, ki mu je sedela ravno nasproti, poleg baronice Ane, in ki ni bila še besedice iz-pregovorila, ozrla se je nehote vanj in v njenih starih, sivih očeh igral je nekov nenavaden izraz.
"Vi prej še niste biti nikdar v tem kraju?*' vpraša grofinja slikarja.
"Ne, nikdar, in ako smem v svojo sramoto obstati, niti si domišljal nisem, da je ta del našega sveta tako krasen. Moj pokojni stric ni imel slabega okusa poleg vse svoje originalnosti."
"Vidiš, Veronika, saj sodim jaz vendar prav in nisem edina občudovalka vase domačije," reče smehljaje se mlada baronica Ana, ki je dosedaj tiho sedela tik tete Amelije.
"Jaz ne verujem, da bi bila kontesta drugih misli,"—ugovarja Vinko in se ozre proti mladi deklici.
"O, da, vi je ne poznate; ona in gospica Rika se vedno smeje-ta in imenujeta me otročjo, ako povem, kako vesela sem teh le-pic goric in te krasne doline. Kaj takega v penzionatu nisem imela."
"Le čakajte, baronica," odgo varja Rogulin, "ko se jih bolj navadite, izgubile bodo te gorice in ta dol tudi ono idealno barvo, katero nosijo še v vaših očeh. Navada pokončuje idealizem."
"Vi bi kaj takega ne smeli govoriti," pravi Veronika.
"Vi menite, da škoduje to mojim nazorni o idealu, katerega mora slikar vedno kot svoj privilegij nositi s seboj. O grofica, nihče morda ne izgublja več idealizma nego oni, ki se peča z umetnostjo, čim prej, tem bolje, akoravno je težko iznebiti se tega."
"In vam se je morda že posrečilo?" vpraša Veronika. "Jaz bi dvomila."
"Jaz sam ne vem tega!"
Gernau je med tem pričel z materjo grofinjo in s teto Ame-lijo pogovor o mestu in njegovih zabavah in sedaj so se tudi mlajše družabnice lotile teh razprav. Rogulin je le sem ter tja omenil kaj, medtem pa opazoval svoje nove znance.
Z Amelijo še ni bil neposred-
no izpregovoril nobene besedice, nego le v občnem pomenku.
Opazoval je pa staro konteso in njen simpatični obraz. Zanimal ga je nekako posebno. Za kaj bas ta?
Naposled se obrne do nje z vprašanjem;
"Vi poznate to okolico že da I je časa, grofica, in poznali ste sigurno umrlega mojega strica."
Prijazni obraz tete Amelije za-temnal je za trenutek tako, da je zapazil to Rogulin. Pa ni imel časa premišljevati, kajti zgodilo se je le za trenutek in teta je takoj prijazno odgovorila:
"Umrlega barona Selškega ni bilo mnogo tod videti. — Mene pa tudi tukaj ni bilo. Tudi vedeli nismo, da je bolan. To, da je umrl, smo šele slišah, ko je bil že pokopan."
Rogulin je vendar čutil, da je odmeval iz teh besed nekov glas, ki je oznanjal, da to ni posebno prijeten pogovor stari dami in opustil ga je.
Pomenek se je sukal naposled o navadnih, vsakdanjih rečeh in prijatelja sta kmalu, končavši svoj prvi pohod, poslovila se in prejela prijazno povabilo, še mnogokrat priti na Žerinje.
Po njunem odhodu je tudi grofinja vstala in odšla v grad, omenivši še:
"Henrik bode vesel, ko čuje, da vendar nismo tako zapuščeni na Žerinjah. škoda le, da ta slikar nosi tako navadno ime. A vidi se mu vendar, da ima materino kri v sebi. — Gospicar Rika, ali mi nečete malo čitati, jaz moram nekoliko počiti!" —
Veronika je tudi izrazila svojo zadovoljnost. Teta Amelija in Anica pa sta molčali.
VIII
Minilo je nekoliko tednov.
Prvi pohod dveh prijateljev na Žerinjah ni ostal zadnji. Zahajala sta pogosto tja, bodis vkup, bodisi Gernau sam, kadar je prijatelj njegov doma imel z Andrejem kaj opravil, katera so se v novem gospodarstvu jako kopičila.
In zraven tega priredil si je Vinko v stari biblioteki na Raz-boru svoj atelje in tam si je mnogokrat čas preganjal s svojimi študijami. Našel je na svojem novem posestvu mnogo zanimivih reči, starin in drugih stvari, katere je bil prinesel umrli stric s seboj s svojega potovanja in ki so pozabljene tičale v shrambah, ali pa po naključju in po samovoljni uredbi kakega estetičnega služabnika kinčale razne kote.
Gospodarstvo je vodil Andrej, na videz sicer po ukazih in na-redbah mladega gospodarja, v istini pa po svoji lastni izkušnji in volji.
Gernau'je jahal in hodil okoli in po vseh bližnjih vaseh so kmalu poznali razborškega oficirja ulana.
db nedeljah sta bila sigurno oba na Žerinjah in tam so se kratkočasili ali doma ali pa napravili skupni izlet v okolico.
Bilo je nekega deževnega dne v početku julija, ko je ležal Gernau v ateljeju svojega prijatelja na starinskem kanapeju, zevajoč in pušeč. Vreme ga je sililo ostati doma in gledati prijatelja.
ki je na visokem stolu sedel s čopičem in paleto v roki pred razpetim platnom, na katerem je bilo videti pričeto sliko, kate ro je bil Vinko našel med razno šaro, a poškodovano; to je sedaj popravljal.
"Kaj za boga vendar, ljubi moj Vinko, imaš ti pri tej stari reči; kakor bi bila prekrasna de-vojka, katere obraz hočeš iz svojega srca spraviti na platno;" -tako govoreč preloži Gernau svoje ostrožene pete in pogleda po strani na sliko.
Vinko se nasmehne in na lahko odgovarja:
ШаЦе jjrmodnliO
NAPRODAJ
AKO KDO NAMERAVjAk
začeti trgovino, se mu sedaj nudi lepa prilika, da si nabavi vso opremo za mesnico po zelo, zelo nizki ceni, ker se mora prodati.
Pokličite po 4. uri popoldne. IV 1-4842
DELO DOBIJO ŽENSKE
ženske za OPERATORICE STROJEV
Plača od ure in bonus Sprejme se nove Amerikanke BUCKEYE BRASS & MFG. CO. 6410 HAWTHORNE AVE.
DELO DOBIJO MOŠKI
KOVAŠKI POMOČNIKI
Izurjeni kot delavci pri kovanju in rezanju na težkih kladivih.
Plača od ure poleg plače od komada.
Steel Improvement & Forge Co.
978 E. 64 St.
HOT INSPECTORS na kovaškem delu Izurjeni; plača od ure STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 978 E. 64 St.
MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka
FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd.
Inspection
Here is a splendid opportunity for several young men with some shop background and some blueprint reading ability to learn inspection in structural fabrication plant. We will offer you many opportunities for advancement, as well as secure and steady work.
Training Opportunity
You'll be given a high hourly rate, cost-of-living adjustment, profit sharing retirement and pension benefits. Take this opportunity to Hearn while you earn.
Must speak, read and write English. Employment Office Open Monday through Friday 8 to 5 Saturday 8 to 12
Euclid Road Machinery Co.
1361 N. CHARDON RD. EUCLID, O.
DELO DOBIJO MOŠKI
JEKLARNA NUDI izvrstno priliko za delo v rasnih oddelkih s priliko dq napredovan ja.
Dobra začetna plača in
mnogo podpor za delavce.
Zglasite se v uposljevalnem uradu
REPUBLIC STEEL Independence Rd. pod Clark Ave. mostu
Steel Attendant
Excellent opportunity for man who is familiar with steel color code systerps. Lift truck experience is helpful but not essential. Must have good vision.
Advancement opportunities; steady work; good hourly rate; profit sharing and many other advantages of employment.
Must speak, read and write English. Employment Office Open
Monday through Friday
8 to 5, Saturdays 8 to 12
Euclid Road Machinery Co.
1361 N. CHARDON RD.
N. of Euclid
Machine Shop
Let us train you to be an all-round machinist. We will offer you many opportunities for advancement as well as secure and steady work if you are a young man with better than average ability and some experience in machine shop operation of lathes, milling machines or boring mills.
Training Opporiunity
You will be given a high hourly rate, costA)f4iving adjustment, profit sharing with retirement and pension benefits and pleasant working conditions.
Must speak, read and write English. Employment Office Open Monday through Friday 8 to 5 Saturday 8 to 12
IV 1-4200
Euclid Road Machinery Co.
1361 N. CHARDON RD. EUCLID, O.
Aeronautical Work
TOOL AND DIEMAKERS
TOOLROOM GRINDERS
GENERAL MACHINISTS
Toolroom
PRODUCTION GRINDERS
INSPECTORS
(Line and Floor) Tudi Operatorje za:
TURRET LATHES
NAZNANILO
COLLIN WOOD BAKING CO. naznanja javnosti, da bo pekarija zopet odprta kot ponavadi v
TOREK, 7. APRILA %jutrsij
Sedaj se samo sprejema naročila za potice za velikonočne praznike, katere bomo naredili kot druga leta.
Vsem našim odjemalcem se najlepše zahvaljujemo za sočutje, ki so ga nam izkazali v naši tugi ko se je v družini pojavila smrt. Za naročila za potice se zglasite ali pokličite telefonično.
16006 WATERLOO RD. — IV 1 7526
AUTOMATICS
(Multi-Single-Spindle) PUNCH PRESS BORMATICS
Družba preskrbi obede,, kavo, zavarovalnino, hospitalizacijo in zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stroške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretji šift. V primernem kraju.
Dobra transportacija. Ugajalo vam bo delati pri
Jack & Heintz
17600 BROADWAY
Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1. pop.
Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva
PRODA SE POSESTVO,
obstoječe iz zidane hiše na vogalu, v kateri sta spodaj dva trgovska prostora. Zgoraj stanovanje za dve družini. 6 in 6 sob. 3 zidane garaže. Poleg je hiša, v kateri je spodaj prostor za trgo vino, zgoraj pa stanovanje s 4 sobami. Zraven je prazna lota.
Vse podrobnosti dobite pri MRS. A. GUBANC 16725 Waterloo Rd.
3 NOVE HIŠE V LEPEM KRAJU MED EUCLID AVE. IN CHARDON RD. SE PRODA Na 1840 Beverly Hills Dr.
б sob Colonial tipa; 3 spalnice, garaža in dovoz.
Na 24420 Glenbrook Ave. 6 sob, 3 spalnice, garaža in dovoz.
Na 1977 Idlehurst Dr.
6 sob, 3 spalnice, garaža in dovoz.
Za podrobnosti se zglasite pri
ROBICH CONSTRUCTION CO. 80 EAST 212th ST.
__RE 1-6230
Chicago, 111.
WANTED TO RENT
YOUNG Responsible Couple (expectant parents), desperately need 4-5 room unfurnished apartment. Prefer So. of 69th St. Reasonable rent.
Hudson 3-6368
RESPONSIBLE Middle-aged Couple, no children, no pets, need 4 room unfurnished heated apartment. Good location N.W. Husband with C.T.A., 25 years. Moderate rental.
HUmboldt 9-0046
RESPONSIBLE Accountant, wife, baby, need 4-5 room unfurnished house or apartment. Any good location. Western suburb. Moderate rental.
Village 8-4342
YOUNG Responsible Couple (newly weds to be), both steadily employed, need 3-4 room unfurnished apartment. Any good location N. or N.W. Moderate rental.
NAtional 2-2402
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to buy TAVERN — Fully equipped. Nice neighbor hood and transient trade. Must see to appreciate. Call John Miller.
MOhawk 4-66^0
By Owner—Must sacrifice because of sickness. Limited license. — TAVERN (Village Club) in Oak Lawn, 111. Fully equipped—good business, well established. — Excellent location. Fine opportunity for couple. A real gold mine for interested person.
' CaU GArden 2-9771
Good Chance to buy CLEANING STORE., Well established business. Nice living quarters. Yard for children. Selling due to other interest.'
Call IRving 8-3249
PREDELUJEM ^ PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice pravim lepe rekreacijs*" Vlagam asfaltne pode obijem z vsakovrstnimi P' mi (tiles).	.
Dobro, zadovoljivo del® ~ zmerni ceni. Vprašajte za prorafu^ STANLEY DOLENEC 1987fl ORMISTON KE 1-6597
B. J. RADIO SE0
SOUND SYSTEM INDOOR -L. OUTDOO» Prvovrstna popravila
vrst radio aparaJo* ^
Tubes. Radios, Rec. Vse delo JamčeB"
1363 E. 45 Si. — HS
chicago. ill for best results in
advertising
call DEarbom 2-5179
FEMALE HELP W

Doctor's Office and Hon"® | Experienced Young office work. Good salar^' welcome.
Call EUclid
DOMESTIC
Nlcfe Home needs СОМ^ WOMAN. General Must like children. 5	„
Can go. D.P. accepted.	|
English speaking. Good
New
7 Room Apartm®"'/ COMPETENT WOMAN.;.,
housework. All
pliances in heme to use laundry. 2 school aged 7 and 13. Stay. Own $35 week.	.
DOrches^
Nice Suburban Home, ^ child, need COM P „poef WOMAN. To be housed 0 jcook.. Private room, "lory.' tr'anspoi-tation. Good j erences. Call collect. # Highland
Lovely New Ranch НоП^®
like children. All ele*^
COMPETENT MAID. ,fic'
y
5-':
pliances to use. D.P-Must know English.
ESS®"
REAL ESTATE
FOR
Cash Deal-

-Best Offer^^yi^ 7 ROOM BRICK. 4 Pjjjtca
MACHINE TOOL
OPERATORJI
ASSEMBERJI
Izurjeni ali delno izurjeni Dobra plača od ure in mnogo drugih delavskih ugodnosti Zglasite se v uposljevalnem uradu
THE MARQUETTE METAL PRODUCTS CO.
1145 GALEWOOD DR.
(1. cesta zapadno od E. 145 St., vodeč južno od St. Clair Ave.)
By Owner — TAVERN, corner 9th St. at State. 9th St. Grill and Tavern. 'Fully equipped. Good business. Well established. Excellent location. See it to appreciate a real value. Also packaged good liquors.
MOrlroe 6-8299
Good Chance to buy LIQUOR STORE. 15 years same owner. Well established business. Good income. Low overhead. See to / appreciate.
Max's Liquors 2325 N. Cicero
r 1 orQ	y 60 i ^
hot water heat; til^ storms and screens; 1 near churches, school^ _ to of 22nd & Lawndale. ^
BOckg" '

NEW BRICK 3 BED.-
Fully decorated. GaS ' w J for inspection,
Sunday. — 3820 S-Berwyn, 111. or call 1"
ment at
FOR SALE BY INCOME PROPER 2 FLAT BRICK ^ ^ jj
Second floor consists o apartment and 1-3	^
1 floor has 61/2 2V2 room basement »^ (,)) j Cabinet kitchen, autoiM^ enclosed porch, steel j % 2 car garage,
Must sell, owner ye> Income about plus owner's арвг Call for appof/U A BErkshire
HELP WANTED MALE
BELA
KANADSKA
IVajbolj^c vrste "E" Mhnitoba Spring Wheat Flour, 100 funtov.....
^	Označite najbližjo železniško postajo.
PIŠITE NAM ZA CEIVIKE S 27 STAIVDARDIVIMI PAKETI HRANE I !
MOKA
$12.00
Zahtevajte informacije in cenike. — Navedene cene vključujejo dostavo in zavarovalnino do najbližje železniške poštne ali
■ parobrodne postaje. Prejemnik nima nobenih stroškov.
Vso ali delno izgubo paketa se nadomesti z novim, ali s povračilom denarja. — Pošljite pisma, naročila, čeke, money ordre na i
express gift parcel service
230 West 4I«t Street _ Telefon: BRyant 9-0252 - 9-0253 _ New York I«, N. Y., IT. S. A.
DIEMAKERS
na srednjih in velikih Dies
TOOLROOM ENGINE
LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Rabi bi tudi govorili z MAŠINISTI
Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stroške.
Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah, E, 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 St.
Oglašajte v Enakopravnosti
®®®®®®®exs®®®®i^^
ATTENTION MACHINIST^
WE HAVE MANY FINE OPENINGS FOR
ALL-AROUND MACHINIST^
IN OUR AAODERN MACHINE SHOP > WE WILL CONSIDER NON-ENGLISH SPEAK I piSPLACEiy PERSONS
APPLY IN PERSON — DO NOT
WRITE
pal
iiy
Employment Office Open 8 a. m. to 4 p. m-Including Saturdays
wyman-gordoN
MANUFACTURERS OF VITAL FORCINGS
146th and Wood St.
ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. - UT1-0926
Vsakovrstne potrebščine za dom, orodje, električni predmeti, barva in velika zaloga lepih igračk in drugih stvari za darila in dom.
Vsem vesele velikonočne pralenike in obilo piruhov!
Vesele velikonočne praznike želim vsem!
dr. j. v. župnik
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Avenue
vhod iz 62. ceste
Dr. Župnik vam nudi kompletno zobozdravniško postrežbo, pa najsi potrebujete malo zalitje, izdiranje kako drugo zobozdravniško delo.
Ne glede kje delate ali stanujete, vedno vam bo №ilično obiskati dr. Župnika ob vsakem času, ki je P'^ikladen za vas. Ni treba nobenega dogovora poprej.
vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Joseph Žele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 St. Clair Avenue
ENdicott 1-0583
452 East 152nd Street
IVanhoe 1-3118
Avtomobil in bolniški voz redno in ob vsaki uri na ^Polago. Mi smo vedno pripravljeni najboljše postreči.

ADDISON FURNITURE
7210 St. Clair Avenue 6929 Superior Avenue
UTah 1-0122
[£Ш1ш

Trgovina z najmodernejšim pohištvom. Pri nas v vedno dobro blago po nizki ceni. — Se priporo-'^0 za obisk.
sem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Vi
sern vesele velikonočne praznike in, obilo piruhov!
UROFRAN BRIDAl SHOPPE
^017 Superior Ave. - EX 1-2828
CAROLE TRAVEN, lastnica
^'пе obleke in potrebščine za neveste in družice.
_/_^__._____
^ NAZNANILO!
^Njenji JAVNOSTI SPOROČAMO, DA SMO OTVORILI
DORFELD BAR & RESTAURANT
^ na 5238 St. Clair Avenue
bomo vedno postregli najboljše z prvovrstnimi domačimi jedili in razno najboljšo pijačo.
ANDREW DORFELD, lastnik belimo vsem vesele velikonočne praznike ^	in obilo piruhov!
Slovenija se je dobro pripravila na novo turistično sezono
Ljubljana,
Da je Slovenija bogata prečudovitih in samosvojih lepot, kakor malokatera dežela na svetu, pač vsakdo ve, ki jo je že kdaj videl in spoznal, in odveč bi bilo to na dolgo in široko razlagati njenim rodnim sinovom in hčeram, ki jih je nekoč, morda pred mnogimi desetletji, trda potreba po vsakdanjem kruhu pognala daleč po svetu.
Mnogi od teh ste jo že obiskali po zadnji vojni, ki je bila ena najtežjih in najbolj bolečih razdobij v njeni zgodovini. Videli ste jo v svobodi vso prerojeno. Prepričali ste se na lastne oči, koliko je pri nas zdaj novega in drugačnega kakor je bilo pred leti in kako se vsi trudimo, da bi bile težke rane zadnje vojne čimprej začel jene. Nič nismo skrivali pred vami in olepševali s praznimi lepimi besedami. Videli ste naš trud in dobro voljo, da ustvarimo svojim otrokom laoljše življenjske pogoje, kakor ste jih imeli nekoč vi in mi. Spoznali ste vsa naša prizadevanja, da bi naša lepa deželica, ki je bila doslej tako zaostala in zapostavljena, postala enaka drugim gospodarsko naprednim deželam in bi imela dovolj dobrega kruha za vse.
Ko ste odhajali v svojo novo domovino k svojim družinam, smo z vašimi sorodniki in prijatelji klicali: Na svidenje! In vi ste nam obljubili: "še pridemo!" Mnogi so napisali v liste dolge članke o svojem obisku v stari domovini. Iz njih smo spoznali, da ste bili zadovoljni.
Tudi letos se je Slovenija dobro pripravila na novo turistično sezono. Pri "Putniku," ki je edino turistično podjetje v Sloveniji, pravijo, da je letos med inozemskimi gosti za Slovenijo izredno veliko zanimanje. Pričakujejo, da bo letos imela Slovenija trikrat večji obisk inozem-cev kakor lani. In to seveda niso mačje solze. Pri Putniku pa jih to čisto nič ne skrbi. Pravijo, da je vse že dobro pripravljeno in urejeno tako, da bo vsak gost prišel na svoj račun in bo zadovoljen.
V	Sloveniji so vsi hoteli, domovinski, zdraviščni in gostinski obrati v letoviških krajih dobro urejeni in pripravljeni na sprejem gostov. Za tiste, ki bodo želeli prebiti dopust na morju, so Putnikovi uslužbenci rezervirali dovolj mest v najboljših hotelih. V Crikvenici, Malinski, na otoku Krku in v Dubrovniku so za letošnjo sezono najeti celi hoteli.
Tudi izletniki z avtobusi po Sloveniji in drugih republikah Jugoslavije, ki so bili lanskim obiskovalcem stare domovine všeč, ne bodo izostali. "Putnik" je letos povečal svoj avtopark modernih avtobusov, s katerimi je vožnja tako prijetna in udobna. Poleg teh bo letos organiziral tudi več že v preteklih letih obljubljenih potovanj s posebnimi parobrodi po Jadranu. V maju bo troje takšnih potovanj z izredno pestrim programom.
V	septembru, ko bodo na Ra-bu slovesno odkrili spomenik 4,600 Slovencem, ki so med zadnjo . vojno izhirali tam v fašističnem taborišču, bo "Putnik" organiziral množični obisk Slovencev na otok kab. Pripravljena bo vrsta posebnih vlakov in parnikov po najnižjih cenah in z ugodnimi zvezami, tako, da bo lahko čimveč Slovencev spoznalo kraj, kjer so kruti okupatorji mučili na tisoče^ Slovencev.
Malo sprehoda po letoviških krajih
Slovenija ima toliko lepih in zanimivih krajev, da bodo obiskovalci kar v zadregi, na katero stran bi jo mahnili. Ali na strme vrhe, ali med sončne vinske gorice, ali v divjeromantične 1 soteske sinje Soče, ali med son-
čne vinske gorice, ali v divjeromantične soteske sinje Soče, ali med gričke prijazne Dolenjske, v Belo Krajino ali na Pohorje. V zatišje romantičnega planinskega doma, ali v moderno zdravilišče ? No, sprehodimo sfe malo po teh krajih. Odločili se boste pa potem sami. '
V kraljestvu Julijskih alp in Karavank
Popotujmo najprej na Gorenjsko, ki je med domačini in tujci najbolj znana. Zato tudi njenih lepot ne bomo opisovali na dolgo in široko, ker bi vse samo ponavljali.
Bled je gotovo eden najbolj priljubljenih, gorskih klimatskih turističnih krajev Slovenije, ki se ponaša z najlepšim jezerom dežele in enim najlepših alpskih jezer sploh. Cerkvica na otoku sredi jezera in stari grad na visoki, strmi skali, ki je danes spremenjen v muzej, pripovedujeta o preteklosti, o sedanjosti pa govori vrsta modernih hotelov, bele jadrnice, in moderna kopališča.
Stari blejski očanci še tu pa tam povedo tujcu pravljico o potopljenem zvonu, ki se ob jasnih nočeh sliši iz jezerskih globin. Lepa je ta bajka, kakor je lepo jezero in njegova okolica vsa zelena od gozdov in livad.
V vencu gora, ki obdajajo kraj, je n.ajvišji vrh Osojnica (754 metrpv), nekoliko dalje v Karavankah Stol (2,236 metrov) in v Julijskih alpah Triglav s Pokljuko in Jelovico. Voda jezera je zelo topla ter za-
radi podvodnih toplih vrelcev tudi zdravilna.
Zgodovina Bleda sega daleč v preteklost. Stari Slovani so se naselili v njem v devetem stoletju. Kot kraj redkih naravnih lepot, je Bled že v sivi davnini užival velik ugled, zato so si ga tudi fevdalci izbrali za svoje prebivališče in si na strmi skali zgradili grad.
Kot turistični kraj je Bled zaslovel že v začetku 19. stoletja, zlasti pa potem, ko je bila zgrajena gorenjska železnica. Po letu 1860 je bil znan tudi kot zdravilišče. Na prehodu 19. v 20. stoletje je bil Bled že med vodilnimi turističnimi kraji Slovenije. Lep razvoj je dosegel tudi med prvo in drugo svetovno vojno, danes pa ni več le glavni, temveč tudi najlepši in najudobnejši turistični kraj Slovenije.
Gostje Bleda imajo neštete možnosti za sprehode in izlete. Nepozaben vtis zapusti soteska Vintgar, skozi katero teče v slapovih in brzicah kristalno čista Radovna. Zanimiv je hrib Bobji (Dalje na 6. strani)
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
WELCOME TAVERN 937 E. 222nd St.
TONY IN CHRISTINE KEBE, lastnjka
Мбшшш '
'afj^Lunćhes
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
NORWOOD SHOE REPAIR
1101 NORWOOD ROAD
||1в1||1в1||1а1||1а1||1в||)1а||||а||||ш1||1а1||1в1||1а1||1а1|Ш
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
EUCLID TAVERN
595 E 185th St-IV1-9509
VIC TOMAŽIĆ — lastnika — JOE KOŽAR

PIVO - VINO - ŽGANJE - VESELA DRUŽBA Vsak petek imamo poh^ne ribe od 11.30 zj. do 9. zv.
Bohar's Beauty Salon
še
vedno sprejema naročila za velikonočne
PERMANENTS.
Odprto ob večerih samo po dogovoru.
imamo tudi lepo izbero ženskega spodnjega perila in raznih potrebščin. Srednje in velike mere.
BOHAR'S BEAUTY SALON
M07 sr. CLAIR AVE., HE 1-5294
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
NORWOOD HOME BAKERY
SLOVENSKA PEKARIJA
6218 St. Clair Ave, - HE 1-7158
Fino pecivo, potice, kruh in torte za praznike boste dobili pri nas.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
JOHN Д. FAKULT
Councifman 32. varde
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Ako si zaželite kozarec svežega piva ali pristnega vina, kozarček dobrega žganja, pridite k nam. Vedno prijazna postrežba in vesela družba.
Naša spodnja dvorana je pripravna za svatbe in druge' zabave.
VESELE IN BLAGODEJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Vsem našim cenjenim posetnikom, kateri se poslužujete naše solidarne tvrdke, znak simbol zavednosti, s katero vršite dvojno gostoljubnost, osredočite domače podjetje, ter potom istega, velikodušno pomagate svojcem v domovini, z naročili Standard paketov, in Denarnimi nakazili, za kar vam izražajo prisrčno zahvalo . . . isto tako, se vam zahvaljujemo Ml, ter priporočamo v bodočnosti.
Ker zastopamo svetovno znano in solidno tvrdko, CITRUS," ki posluje v Trstu, ter vaša naročila pošiljamo qjirektno tja potom zračne linije, (Air Mail), so prejemnikom dostavljena v teku 14 dneh, le v izrednih okoliščinah, v teku treh tednov.
POŠII—I AN/10 DENARNA NAROČILA v vse evropske države, ter vse pošiljatve so jamčene.
Sprejemamo tudi vaše pakete, ki jih osebno prinesete v naš urad, ter jih točno odpremimo.
Vršimo vse tozadevne uradne dokumente, ter jih notarsko overovimo, kakor tudi prošnje, (Affidavit of Support) ako željite dobiti svojce iz domovine.
PRODAJAMO ŠIF KARTE, ter vse potrebno uredimo za potovanje.
Za točno in uljudno postrežbo, se lahko zaupno obrnete na naš urad, da zadeve po vaši želji izvršimo.
STEVE F. PIRNAT CO.
6516 ST. CLAIR AVE. - HE 1-3500
CLEVELAND 3, OHIO
ZA MOŠKE IN FANTE SO NAJBOLJŠI ČEVLJI FLORSHEIM IZDELKA!
KO KUPITE FLORSHEIM OBUVALO
dobite najboljšo kakovost In (idobnost, ki je mogoča
LOVIŠ MAJER
TRGOVINA FINEGA OBUVALA ZA VSO DRUŽINO
640840 ST. CLAIR AVE. Express 1-0564
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
iiitillitliSiiHitKrtsfiHilSfiitsi
ц
Ц11|И1111ИЦ11МЦЦ1|1Ј|И||ЦИ|П[И{И|ШН1Ш1П11111И111!ИИ11МЈ1111ИЈ1И}П11)111И11Ј1Ч111»1П1И1ПШИ11И1И(ИЧ11ШПЈ1ИИ1111
т|1в1||[ш!||1в11|1а1||1в!||1в11|1в1||!|||||!в1||1а1||1а1||1«|||1н1|11а1||1к!||ш1||1в1||1а1|||||||1в!||1в1|||||||1в||||||||1||||Т|
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem, novim in starim
želi
oblak furniture co.
SLOVENSKA TRGOVINA S POHIŠTVOM
6612 ST. CLAIR AVE. - HE 1-2978
LOUIS, JENNIE in VICTOR OBLAK
PRAV VESELO VELIKONOČ In,'
MNOGO PIRUHOV
želi vsem
August Kollander
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
HEnderson 1-4148
Vam je naša postrežba poznana? — Prepričajte se!
DENARNE POŠILJKE v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Italijo in v vse druge evropske države. Vsaka pošiljatev je jamčena.
PRODAJA in PREVZEM zavitkov za v stari kraj. Točna odprema!
NAROČILA za moko in živilske pakete za v Jugoslavijo in ostale evropske države.
pROPAJ A KART za potovanje AV IONOM).
(s parnikom ali NOTARSKI POSLI .
PRIDITE	PIŠITE	KLIČITE
VAŠA sreča — NAŠA radost!
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
MANDEL'S HARDWARE (0.
ELECTRICAL APPLIANCES
15704 Waterloo Rd., IVanhoe 1-6632
Imanno Maytag pralne stroje, ki so priznani kot najboljši. Pri nas dobite tudi vse dele (parts) za popravo Maytag pralnih strojev.
POLNA ZALOGA VSEH POTREBŠČIN ZA DOM TER fHILCO PRIPOMOČKE.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
DR. WILLIAM J. LAUSCHE
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
15621 Waterloo Rd. - KE1-4212
Ц11Ш111Ј»1ЈЦИЦЦИ|11|И||11ЧИ|Ч1ИЧ»1Ч11|И|1ЦВЦ||Ч11№1111ИИИИЦ»И|Ц|Ч1»И>11ШИ11Ч1ИИ1111ИИИВЈ11Ш11Ј>И[|11Ч1
|11|1а1||1а1пш1||1а1||1в1|||«1||1в!||1а1||1«1|11«1||1в1|1ш1|А1н1||1в1||1в1||и1||1в1||||||||||||1а1||1н1||1в1||1в1||1в!||1а1||1а1|
Slovenija se je dobro pripravila na novo turistično sezono
(Nadaljevanje s 5. strani) zob s podzemeljsko jamo. Prijetni so izleti na Pokljuko, ki ima moderen hotel. S Pokljuke vodi nova in najkrajša pot na Triglav.
Tihi, romantični Bohinj je za tiste, ki ljubijo tišino in samoto. Bohinjsko jezero, obdano od strmih gora in šumečih gozdov, je največje slovensko jezero. Voda je poleti prijetno topla, kar vsekakor prija kopalcem, pozimi pa se jezero spremeni v vehkansko drsališče.
V	jezero se izliva Savica, ki izvira iz strme stene na zapadni strani jezera ter pada v skoraj 100 metrov visokem slapu v dolino. Slap Savico opeva tudi Prešeren v ovoji pesmi "Krst pri Savici." Iz Bohinja so številne možnosti za krajše in daljše izlete. Na primer na Bogatin, ali na Komno, ki ima udoben planinski dom. Od tu se po udobni steni v eni uri povzpneš v prekrasno dolino Sedmih triglavskih jezer, kjer je narodni park z nenavadno bogato alpsko floro.
Bohinjsko jezero omogoča gojitev različnih vodnih športov,— plavanje, veslanje, jadranje, ribolov. Samoumevno je gostom na razpolago več udobnih hotelov.
Ena najlepših slovenskih alpskih dolin Planica se nahaja na skrajnem severozapadnem koncu Jugoslavije ob železniški progi Ljubljana-Jesenice-Trbiž. Obkrožajo jo strme stene Mojstrovke (2,332 metrov), Jalovca (2,643 metrov) in Ponc (2,227 metrov) ter Karavanke. > Že od nekdaj je bila Planica zaradi ugodnega podnebja, čistega planinskega zraka in izredne lepote zelo priljubljen turistični kraj. Pozimi pa je veliko zbirališče smučarjev. Posebno je Planica zaslovela zaradi svoje stometer-ske smuČne skakalnice, na kateri je bil dosežen svetovni rekord v smučarskih skokih. Pri planinski koči v Tamarju izvira Sava Dolinka, ki pada,v krasnem slapu Nadiže v dolino. Planico obdajajo bujni gozdovi, širni zeleni pašniki. Udoben hotel "Dom v Planici" je vse leto poln gostov, ki si želijo miru sredi veličastnih planin. *
Iz Planice so lepi izleti na Cimpernik, na Jalovec, Mojstrovko in čez Sleme na Vršič do najvišje jugoslovanske alpske ceste, ki veže Kranjsko goro s Trento, Bovcem in Gorico.
Kranjska • gora se more primerjati z dolinami v Tirolskih Dolomitih. Leži v široki dolini med Karavankami in Julijskimi alpami ob potoku Pišenci, ki ima dva izvira v romantičnih dolinah Velike in Male Pišence. Nad romantičnim krajem s tipičnimi gorenjskimi hišicami in planinskimi domovi stražijo in bedijo ponosni vrhovi Julijskih alp— Špikova pirmida, rdečkasta Škrlatica, koničasti Razor (2,601 meter), Prisojnik (2,547 metrov), Mojstrovka (2,332 metrov), Škrbinjek (1,339 metrov) in Vitranec. Kranjska gora je znano klimatsko zdravilišče za živčno bolne in rekovanščente. Pozimi je središče zimskega športa. Zlasti je povečala njeno privlačnost smuška vzpenjača na grebenu Vitranc, ki ima zelo lepe smuške terene. S tem je Kranjska gora postala nekakšen slovenski St. Moritz.
V	malem sončnem Podkorenu
je del j časa živel angleški'Učenjak Sir Humphrey Davy in rekel o njem, da je eden izmed najlepših krajev v Evropi.
Eden najstarejših slovenskih turističnih krajev je Mojstrana, obdana od bujnih gozdov. Prijeten je izlet v divno dolino Vrat, kjer je Aljažev planinski dom. Nepozabno sliko nudi 40 metrov
visok slap Peričnik, ki pada z gole skale v dveh slapovih ter se izgublja med bujnim zelenjem in skalami.
Prijetni mali kraji za oddih so Gozd in Dovje. V Karavankah, nad železarskimi Jesenicami in pod Golico, katere livade so v maju in juniju polne belih dišečih narcis je planina Sv. Križ z udobnim hotelom in smučarsko vzpenjačo. Pod Stolom se vrstijo prijazne vasice in spodaj ob srebrni Savi je staro mestece Radovljica z velikim kopališčem, tudi priljubljeno med letovi-ščarji.
Trenta—kraljestvo Zlatoroga
Bajka pripoveduje, da je nekoč v sivi davnini v gorah okrog doline Treihte živel izredno lep gams, ki so ga zaradi njegovih zlatih rogov imenovali Zlatorog. On je varoval neizmerne zaklade v gorah in je s svojo silno močjo ubil vsakega lovca, ki je hotel priti do njegovega zlata.
Danes Zlatoroga ni več, zakladi pa so ostali in prav vsak lahko pride do njih. To so edinstvene naravne lepote v dolini Trente, ki jo vežejo z zunanjim svetom lepe ceste in pota. Časi slavnega Julija Kugyja, ki je -skupaj z domačimi pogumnimi vodiči Komancem, Tožbarjem in drugimi odkril svetu lepote Trente, so minih in po njihovih
1Ш|||Г»Г|||И||||И|||Ш|11|«||||»|1||И|11|И|11|И|11|«|1||»И||»|||:
poteh danes hodijo'mnogi, ki se jim hoče miru in prirodnih lepot.
Trenta je prelepa tako, da njenih lepot skoraj ne moreš vzporejati z lepotami drugih gorskih predelov. Vse je lepo čisto na svoj poseben način. Že sam tok Soče je lep. Ta reka izvira v Gornji Trenti pod goro Travnikom ter se nato vije po celi dolini Trente poleg vasic Log, Soče, Bovca vse do Kobarida, kjer se iztega v širšo dolino, ki se razteza vse dp njenega končnega izliva v Jadransko morje pri Tržiču, zapadno od Trsta.
Po celi dolini Trente so razsute prijazne hišice Trentarjev. Večje naselje v Gornji Trenti, od koder se pride do izvira Soče, je vas Na Logu, kjer je tudi hotel ter več letoviških domov.
Nobeden izmed obiskovalcev Trente, ki ljubi planine in planinsko floro, ne sme pozabiti tu ogledati znanega alpskega vrta "Julijana," ki ga je že pred prvo svetovno vojno zasadil švicarski znanstvenik Bois du Chesne. Na tem vrtu je zbrano takore-koč vse planinsko cvetje Julijskih alp na majhnem prostoru. Ta edinstveni vrt ne bo očaral le znanstvenika-botanika, temveč bo s svojo lepoto prevzel vsakega prijatelja narave.
(Dalje prihodnjič) _
BUKOYNIK STUDIO
JOHN BUKOVNI K, fotograf
762 East 185+h Street, IV 1-1797
SLIKE IN PORTRETI UMETNIŠKO DOVRŠENI
Želimo vsem'našim klijentom in prijateljem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
L&
CIGARS
TOBACCO « CANDY CO.
WHOLESALE JOBBERS
of
CIGARETTES — TOBACCOS CONFECTIONS
Priporočamo se društvom in trgovcem za nakup cigar in slaščic JOHN E. LOKAH	ERNEST MRAMOR
784 East I85th St. - KE 1-8777
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
VOŠČIM VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE, MNOGO PIRUHOV IN OBILO SREČE
Mrs. A. Gubane
MODNA TRGOVINA
16725 Waterloo Road
VOZITE SE V NAJBOLJŠEM AVTU, KI JE NA TRGU
PACKARD LAKELAND MOTORS, Inc.
18781 LAKE SHORE BLVD. — IV 1-3988
FRANK IPAVEC, lastnik Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
,*|"Г1"|'|"|'|"П"Г1"|'|"Г1"|*|"Г1"Г1"Г1"Г1"Г1''Г1'ТГ^*1"ГГМ*Г'Г1''Г1"Г1ГГГГ1"Г["ГГ'1' ш
■IiiUIiilHiiiUliilaliiLuiUliiUliilBtiitBliiUiiiUliitatiiUtiiUliiUliiLliilHiiilaliilflliilBliiiBiiitBlMi""'''
Vedno prijazna in poštena posluga. Ko želite prodati ali kupiti posestvo, se obrnite na nas.
FRANCES POTOUR
BROKER
963 East 185th Street - IV 1-3960
Vsem svojim klijenfom in prijateljem želim
vesele velikonočne in mnogo piruhov!
MARINKO'; MARKET
416 E. 156 St. - IV 1-3170
Okusno Bock pivo—Krasne cvetlice v loncih za velikonoč.
Pokličite in vam pripeljemo na dom.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
E. & В. MOBIL SERVICE
ERNIE and BEANNY ZDEŠAR
6619 St. Clair Ave., EN 1-8934
PRVOVRSTNA AVTNA POSLUGA
Prodajamo gazolin, olje, tajerje, baterije, itd.
2elimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike!
DIREKTORU
SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA NA WATERLOO ROAD
15335 Waterloo Road
ŽELI
VSEM DELNIČARJEM IN ROJAKOM V SPLOŠNEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
VESELO ALELUJO IN OBILO PIRUHOV
2ELIM
VSEM ČLANSTVU DRUŠTVA CARNIOLA TENT št. 1288 The Maccabees
IN
VSEM SOLASTNIKOM SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA no St. Clair Ave.
JOHN TAVČAR, tajnik
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
SHAWNEE AVENUE FOOD MARKET
19300 Shawnee Ave. - IV1-6936
Polna zaloga najboljšega svežega mesa, doma soljenefl^ in prekajenega, kakor šunke, plečeta, klobase in želodce-
VSAKOVRSTNA GROCERIJA iN ZELENJAVA
TOČNA POSTREŽBA IN ZMERNE CENE!
Zahvaljujemo se vsem odjemalcem za dosedanjo naklo' njenost in se priporočamo za v bodoče.
Vincent Vrhovnik in Frank Urankai*'
LASTNIKA

DRUGI DEL
ENAKOPRAVNOST
XXXVI.—LETO XXXVI.
PART TWO
I
ШсГс.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 1, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER)
KOSAN BAKERY
6413 St. Clair Avenue
V S. N. D.
ENdicott 1-1863
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter Se priporočamo za v bodoče. Vedno imamo fino pecivo, potice in kruh.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
NAZNANILO Cenjenim gospodinjam sporočamo, da imamo fino *^eže in prekajeno meso po zmernih cenah. Za praznike ga nabavite v naši mesnici. Imamo tudi vsakovrstne gro-^Grijske potrebščine.—Se priporočamo za naklonjenost.
W. KLOPOTOWSKI 6901 St Clair Ave. - HE 1-6638
Vsem vesele velikonočne praznike in obLio piruhov!
TONY ZEDELL
7013 St. Clair Ave.
CROCERIJA - MESNICA IN DELIKATESNA TRGOVINA
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Vsem cenjenim odjemalcem se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo v bodoče.
ZAHVALA!
Vsem našim cenjenim odjemalkam in odje-•^lalcem se najlepše zahvaljujeva za naklon j e* ®ost, ter se priporočava tudi V bodoče.
POSTREGLA BOVA VEDNO Z NAJBOLJŠO MESENINO—SVEŽO IN DOMA PREKAJENO.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
JOHN ZAKRAJŠEK IN EDWARD POGRAIS
1147 ADDISON ROAD EX 1-1419
MILLER BROS. SHOES
6307 ST. CLAIR AVENUE 7026 SUPERIOR AVENUE
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
1-4352	EX 1-8351
MAX'S AUTO BODY SHOP
1109 E, 61st St. - UTah 1-3040
MAX ŽELODEC, Prop.
SPECIALIZING IN REPAIRING OF WRECKED AUTOS
Painting—Color Matching
B J
° Y Fender Repairing on All Types of Autos
prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!

#
#
A. Funtek
NA TUJIH TLEH
Oj, le šumi, gozd, nad mano, senčni gozd na tujih tleh!
Zdi se mi, da pesem znano poješ o nekdanjih dneh!
Daleč plove misel meni čez planine in ravni:
Da, to gozd je moj zeleni,
ki nad mano spet vrši.
Da, to spet so rodne trate,
ki jih lepših nima svet,
polja zrem, vrtove plodne, vse, kot bilo je prejšnjih let.
Duša se topi od sreče,
saj doma sem spet, doma— Ali kaj sedaj vztrepeče tožno mi na dnu srca.
Šumi, šumi, gozd zeleni,
pesem poj o prešlih dneh—
Kaj li veš, kako je meni, ko medlim na tujih tleh!
Janko N. Rogelj:
FRANCA
(Napisano 1959.)
Franca se ni prav nič spremenila. Ž njo se ni spremenila njena hiša, tako ne vrt in ne živa meja, ki raste okoli vrta. Vse je nekako kot je bilo pred štiridesetimi leti, ko je bilo pred pet in dvajetinu leti. Franca še vedno hodi bosa sključeno se drži in vleče svoj kimpež po klancu proti vasi.
Franca je stara čez sedemdeset let, še vedno sama, še vedno dekle, in še vedno govori s tistim milo donečim glasom, s katerim je govorila ženskam pri gospodi.
Čudna ženska. In čemu gara okoli svoje hiše? In koliko prilik je imela v življenju. Pa ji niso bile vse te prilike tako ljube, kakor ji je bila domača rojstna hiša.
Franca je dobra in izučena kuharica, kadar kuha drugim. Sama sebi ne kuha došti. Če že kuha enkrat ali dvakrat na teden, potem pregreva svoje jedi, ki stoje v malih lončkih na ognjišču, na škrinjah in na mizi v hiši. Pri dobrih in bogatih nemških rodovinah je kuhala v Ljubljani in po drugih mestih. Dobro govori nemščino, tako lepo in milo, da bi jo poslušal ure in ure.
Rada ima otroke. Otroci njo ljubijo. Češplje, hruške in jabolka iz njenega vrta niso za njena usta; otroci jih jedo, ker
Franca takrat uživa njih hvaležnost.
Čudna ženska. Noč in dan dela. Njena največja skrb je pri njeni kravi v malem hlevu. Krava mora imeti jed in pijačo, da bo dala mleka, katerega prodaja. To je njen edini dohodek. Skrbi jo, če bo krava napravila dosti gnoja čez zimo. Kaj bi bilo, če bi ne bila njena njiva dobro zagnojena; nič bi ne rastlo, nič bi ne pridelala in ljudje bi se posmehoval! njeni pusti in prazni njivici.
V jeseni si napravi drva in nastelje za dve zimi, ker od sv. Martina in do sv. Jurija je dolga zima. Spomladi ostane nastelje še za eno zimo, drva pa za pet zim. Kaj bi kurila pozimi, sama je v hiši. Malo bolj se obleče, pa že potrpi. Večkrat gre v vas k sosedu, kjer imajo gorkoto v hiši ali kuhinji. Takrat se pomu-di več ur, ker je gorko v kuhinji; za gorkoto ji še nobeden ni nič računal. Taka gorkota je še vedno zastonj.
Franca je bila prva, ki mi je govorila o svetu, o gospodi, o tuji učenosti in o velikih mestih. Tam gori pod hišno streho je imela slamoreznico na ročni pogon. Tam smo sedeli otroci ter se pogovarjali in izpraševali Franco, kije bila po svetu, kije govorila nemški jezik, kije kuhala veliki gospodi, ki so naprav-Ijali gostije svojim prijateljem
in znancem. Koliko je vedela povedati o vojakih, o oficirjih, kakšne obleke nosijo in kako strogo življenje morajo živeti. Pripovedovala nam je o različnih duhovnikih, kanonikih in o škofih. Vedela je cela povedati, daje videla cesarja in vso cesarsko gospodo, ki ga je spremljala.
Mi otroci pa smo strmeli, z odprtimi ustmi smo ji sledili, ugibali in pritrjevali, da vse razumemo. Zvečer smo za pečjo ponavljali njeno pripovedovanje. To nam je bila najljubša šola, v kateri je učila naša Franca. V tej šoli se mi ]e porodilo hrepenenje, da bi šel po svetu pogledat, če je to vse tako, kakor je pripovedovala Franca.
Kako je bilo nam otrokom dolgčas, ko je Franca zopet šla služit za kuharico v Ljubljano! Vem, kako smo stali za hišo ter čakali, kdaj pride na cesto. Pa je prišla, lepo oblečena; še bolj lepo obleko je imela na sebi kot ob nedeljah. V tej obleki se je držala bolj modro in zamišljeno, da otroci nismo upali v njeno bližino. Radi bi ji rekli: Srečno pot, Franca—toda radi bojazljivosti in žalosti smo tekli v gozdič-Topol. Tam smo stali, dokler ni izginila po klancu. Nato smo br-zeli na griček za našo hišo, odkoder smo gledali za njo, ko je odhajala proti Kranju. Ko je prišel trenutek, da nam izgine izpred oči, takrat smo zakričali na ves glas in jo pozdravljali,z rokami.
Franca je dala hišo v najem. Priselila se je v hišo družina z otroci. Dostop do hiše ni bil več prost. To je nas otroke tako jezilo, da smo priseljene otroke tepli ali kamnali, če je nanesla prilika. To je bila prava otroška modrost, uteha temu, ker nismo imeli več France.
Lansko leto sem zopet srečal Franco. Prav nič se ni spremenila. Prišla me je pozdravit že prvi dan. Sključena, s težko hojo je pristopicala, gledala z odprtimi očmi, kakor da nisem več to kot za njega dni. Obrisala je trdo in grčavo roko s predpasnikom, le napol jo je ponudila, da sem sam moral seči po njeni roki.
"Jej, saj si res ti; jojzes, kar ta pravi Amerikanec si . . ."
Njena roka je bila težka kot kamen. Čudna ženska. Bila je v svetu, videla je svet in tuje ljudi, toda vračala seje domov toliko časa, da jo je objel njen dom z vso silo in močjo, priklenil jo nase tako krepko, daje kar za-zvenelo iz njenih besed:
"Vidiš, Janko, tam je pa še moja hiša, moj dom in moja streha. S to hišo se bova ločile, ko me poneso na pokopališče."
Pogledala je proti moji rojstni hiši. Nepremično je gledala in molčala. Kaj neki je mislila? Menda je gledala pred njo življenje preteklih let. Trije rodovi so rastli in padali, a ona še živi, sedemdesetletna dekle—sključena starka. Pa je prekinila molk z besedami:
"Vaša hiša je vsa predelana in (Dalje na 7. strani)

Mihcic Cafe
7114 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 1-9359
TONY IN JEAN SELAN, lastnika
Vsem našim posetnikom, prijateljem in znancem želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV!
Priporočamo se vsem prijateljem dobre zabave za poset
Pri nas dobite vedno dobro pijačo, 6% pivo, vino in žganje,
in prigrizek
Odprto do 2:30 zj. — postrežba vedno najboljša —
družba prijetna.
MICHAEL'S QUALITY MEATS
3946 St. Clair Avenue
EXpress 1-5440 Michael V. Klemencic ml., lastnik *
Gospodinjam se priporočamo za nakup fine sveže mesenine, prekajene šunke in klobase.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
OHIO FURNITURE & MUSIC COMPANY
6321-23 St. Clair Avenue
ENdicott 1-5016
45 LET TRGOVANJA Z NAJBOLJŠIM POHIŠTVOM
GLAVNI STAN ZA RCA TELEVIZIJO
FRANK & JOHN CAFE
FRANK ZNIDARŠIČ IN JOHN COPIC, lastnika
1259 Marquette Ave. - EN 1-9808
m
Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonj,«nost ter se priporočamo za poset v bodoče. Našim gostom vedno postrežemo prvovrstno z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter prigrizkom.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Ki
JOSEPH TREBEČ
SLOVENSKA MESNICA
1423 E. 55th St., HE 1-1559
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
POSEBNOST ZA PRAZNIKE:
NAŠA POSEBNOST SO KLOBASE IN DOMA PREKAJENO MESO, VSE NAJBOLJŠE VRSTE
ZAK'S BAR
961 Addison Rd.
PIVO — VINO — ŽGANJE IN PRIGRIZEK
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
"CLARE & DOC"
KALAN HARDWARE
TRGOVINA Z 2ELEZNIN0 IN ELEKTRIČNIMI PRIPOMOČKI
DuPONT BARVA - VARNIŠI - DUCO ENAMELS
64Ž1 St Clair Ave. - HE 1-4325
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!	\
^ilaliilaliililiilaliilBliilaliilaliililiilaliiUliilaliiLliilaliilaliiLliiLliilaliiUliilaliiUliilaliilaliililiilaliilBliLii
OLGA'S SWEET SHOPPE 4104 St. Clair Ave, - EN 1-9204
Sladoled — slaščice'— cigarete in šolske potrebščine
Imamo lepo izbero krasnih voščilnih kart za vse prilike ter se priporočamo za obisk.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
BONNIE PARK SERVICE CO.
7220 ST. CLAIR AVE.—EX 1-5922
Popravljamo televizijske in radijske aparate ter druge električne predmete.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MR. & MRS. ANTON PETKOVŠEK
965 ADDISON ROAD HEnderson 1-4893
Žganje — pivo — vino
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
KALISH DEPARTMENT STORE
MODNA TRGOVINA — 7010 ST. CLAIR AVE,
BILL'S SHOE STORE
7008 ST. CLAIR AVENUE Obuvalo za vso družino Se priporočamo tudi za v bodoče.
MRS. LUZAR CAFE
6723 ST. CLAIR AVENUE
GOSTILNA
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Zahvaljujemo se vsem posetnikom za obisk naše gostilne ter se рпдогобато tudi v bodoče. Postregli bomo vedno z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter okusnim prigrizkom.
MUSTAR'S CAFE
5379 St. Clair Ave.
ANDREW & ANGELA KAV(NIK
1169 East 76th Street
Express 1-8107
GOSTILNA
Se priporočamo, da nas obiščete. Postregli bomo vedno s svežim pivom, vinom in prigrizkom.
Prodajamo pivo v zabojih in vino za na dom
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
suaj in beda rima
' Rim. je mesto največjih socialnih protislovij, maslo milijonarjev in milijarderjev, ki zdolgočaseni in vsega naveličani zapravljajo denar po luksuznih lokalih ter mesto raztrganih predmestij, kjer delavec—po največkrat brez posla—životari v bedi in pomanjkanju. In vendar si to mesto že stoletja lasti izključno pravico širiti takozvano dvath sočletno kulturo na "barbarski" Vzhod, predvsem na Balkan.
Razkošne izložbe, luksuzni hoteli in zabavišča v ulici Condot-ti, elegantne palače in vile s prekrasnimi vrtovi v mestni četrti Parioli etc. na eni strani, na drugi pa kričeče protislovje rimskih predmestij in naselij, kjer vlada beda, ki ponižuje dostojanstvo človeka.
Garbatella je rimska "borga-ta" na malem griču. Hiše so zidane v stilu, ki ima na zunaj pre-tenzije bahovosti in veličine, toda znotraj veje čisto drugačen duh—zgrajene so pač za "manjvredne" ljudi. Naselje se dviga na zapuščenih poljih, med divjim grmovjem in kupi odpadkov ter daje anahronistično in žalostno noto vsemu okolju. Pred hišami ženske ponujajo cigarete, oljčne sadeže in bučna semena. Dvorišča pokriva nekaj metrov debela plast ruševin in najrazličnejših odpadov, med katerimi se kot mala jezerca nabirajo črne in smrdljive mlake . . . Ni greznic na stranišč ali pa so brez vode. Vsa ta nesnaga se že leta in leta grmadi na dvoriščih, po njej begajo tropi ogromnih črnih podgan, ki brskajo po gnojišču, iz katerega se dviga neznosen smrad. Okuženi zrak je poln brenčečih muh . . . Med odpadki in mlakami se tu pa tam pojavlja kaka bleda travna bilka—skratka prava slika higienskih prilik v Garbatelli.
Pred vhodi stoje razkuštrani, umazani in razcapani otroci. Pogledi so jim od stalnega pomanjkanja, bede in nehigienskih pogojev življenja kar otopeli. Na stopniščih sede ženske in v naročju ponavadi drže dojenčke, ki nemirno hlastajo za osušenimi materinimi prsi, matere pa gledajo za tujci z vprašujočimi in nezaupnimi očmi preganjane živali. Obiskovalcu stavljajo običajno vprašanje: Ste Amerika-nec? Prihajate po nalogu občine? Le ta namreč vedno pošilja komisije, ki pa nikoli ničesar ne napravijo.
Okna so večinoma brez stekel, zastrta z lepenkami in časopisi. Ob vhodu v tako hišo se na obe krili razprostira temen in tesen hodnik, poln zatohlega zraka, kamor sončni žarki nikoli ne prodrejo ... V sredini pred-dvc^ra nadomešča vrata obrab-
ljen zastor iz žakljevine. Stanovanja imajo ponavadi en sam prostor—kuhinja, spalnica, umivalnica—skratka vse, kar spada k stanovanju,- je običajno reducirano na ta prostor. Postelje so ali zarjavele železne "brande" ali pa kaka stara, trhla in zaprašena lesena podrtija. Pod je luknjast in nepočeden. Soba pa je raztrgano predeljena v kuhinjo in spalnico. Ob vhodu stoji v kotu majhen, zarjavel "gašper-ček," ponaj večkrat brez premoga. Stare vojaške "gavette" in prazne konservne škatle nadomeščajo kuhinjsko posodo in krožnike. Na sredi prostora stoji polomljen stol db polomljeni mizici, v drugem kotu pa dopolnjuje žalostno sliko železna zakonska postelja in "branda" ob steni. Slamarice so brez rjuh, ki jih je morala gospodinja prodati "per poter campare avanti." Na zidu stoji kos razbitega zrcala, ki ga podpirajo trije žeblji, v kotu nepokrita skrinja iz surovega lesa polna umazanih cunj ... to je vsa oprema. Lastnica spredaj opisanega "stanovanja" je še mlada, toda že popolnoma uvela in otopela. Njene oči so mrzlično svetle in ugasle obenem. V njih je samo izraz neskončne utrujenosti in resignacije, v njih je zamrla vsaka iskrica upornosti— samo neka otopela vdanost v usodo, ki je ni mogoče spren)eni ti—to je ostalo od nekdaj živahne zunanjosti mlade žene, ki je sedaj oblečena v stare ponošene cunje. Njena zgodba je monotona, a pretresljiva, kot prilike, v katerih živi: poročila se je pred vojno. Da bi pobegnil Nemcem, je mož skočil skozi okno in si zlomil obe nogi. Ker ni imel zdravniške pomoči, so nastopile komplikacij e-^amputirali so mu obe nogi. Kako naj sedaj dela? Vlači se okrog, in ko se zvečer vrača, prinaša družini nabrano miloščino . . . Ona je bolna; delati ne more, ker mora paziti na otroke—ima jih pet, pričakuje šestega. Včasih je na trgu prodajala oljčne sadeže, sedaj pa tega ne more več. Spe kar skupaj, da jih ne zebe. Ima pa to "srečo," da dobi vsak dan v župniščb "gavetto minestre" in kos kruha. "Minestro" pojedo opoldne, kruh zvečer in drugi dan zjutraj. Kuriva ni—že^ dolgo je, odkar je štedilnik mrzel—kje vzeti kurivo? in kaj naj bi sicer kuhala? Otroci bi morali hoditi v šolo —včasih gredo, nimajo pa nil i zvezkov niti knjig. Večji del dneva prebijejo na ulici, stikajo po smetiščih in prosjačijo . . .
Predvsem drugače, na zunaj seveda, izgledajo stanovanja v predmestju Quadraro. Tu prebivajo rimski "pariji" pod oboki vodovoda Felice, ki nudi svojim
stanovalcem le zaprt prostor, dolg 3 m in širok 2 m. Ena odprtina služi za dotok zraka, druga pa za vrata. V taki izbi, nad katero teče voda, preživlja svoje življenje Maria Di Tommaso z možem in otroki. Pozimi napravi mraz in vlaga po zidov ju čudovite, fantastične figure, poleti pa se prebivalci tega čudnega stanovanja duše v neznosni sopari.
Družina Di Tommaso ni osamljen primer. Vodovod Felice ima več kot 700 takih improviziranih stanovanj z okrog 4000 prebivalci. Družina Di Tommaso je torej le ena med tisoči, ki so po vojni prišle iz vseh vetrov v Rim, da bi v večnem mestu našle zaslužek in si ustvarile družinsko ognjišče. Di Tommaso je kupil dva oboka pod vodovodom, kajti na stanovanje v pravi hiši ni smel misliti, saj stane mesečno vsaj dvakrat toliko, kolikor znašajo njegovi dvomesečni priložnostni dohodki. Tako je postal prebivalec originalnega naselja pod vodovodom. Tu životari že štiri leta, brez upanja na dostojnejše življenje. Kupil je torej dva oboka: za pravo predstavo te kupčije je treba pojasniti, da kupčija ni bila sklenjena med lastnikom in kupcem. V tem, od vsega sveta zapuščenem naselju veljajo namreč primitivni zakoni džungle: "Kdor prej pride, prej melje!" Mnogi so že ob nastajanju naselbine uvideli, da jim utegnejo te skrajno primitivne razmere postati vir dohodkov. Zato so zasedli še nezasedene oboke in jih potem po 30 do 40,000 lir prodajali tistim, ki so prišli polni upov v Rim, a so si morali kmalu, do kraja razočarani, poiskati svoj dom pod oboki vodovoda.
Prebivalci novega Quadrara so prišli iz vseh vetrov Italije in vse mogoče poklice imajo. Mnogo je med njimi takih, ki so prišli iz Rima, kjer so jih po tem ali onem členu kazenskega zakonika vrgli iz stanovanja, ali pa so "hiorali iz najrazličnejših razlogov prodati svojo skromno hišico kje ob robu mesta in se zateči sem. Naj je že zla sreča zanesla te nesrečnike od koderkoli in zaradi česarkoli, dejstva, da 4000 ljudi stanuje pod vodovodnimi oboki ne more nihče zabrisati, niti blesk v centru večnega mesta niti opravičila odgovornih ljudi, češ to je normalen pojav vsakega velemesta. Občina se za te nesrečnike ne zmeni—zanjo so le številke z označbo A B, to je "abusivi"—ljudje, ki ne spoštujejo družbenih pravil in zakonov. Policija nerada zahaja v ta predel, ki je označen kot "nevaren" in le pred volitvami po-časte to gnezdo revščine agitatorji najrazličnejših strank in na široko obljubljajo izboljšanja; elegantne dame Katoliške akci-
(Dalje na 6. strani)
ŽELIMO VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Tomsic Dry Cleaning
353 East 152nd Street
V Commodore Theatre poslopju	Peter Tomsic, lasinik
OBLEKA NAPRAVI ČLOVEKA
Dobro ščiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega.
NAPRAVIMO VEDNO PRVOVRSTNO ELELO Samo pokličite KE 1-6680 pa pridemo iskat in dopeljemo nazaj.
"SAY IT WITH FLOWERS"
jelerac florist
15302 WATERLOO ROAD IVanhoe 1-0195
ŽELIMO VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME CO.
6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113
TRI GENERACIJE POSTREŽBE MODERNO UREJEN POGREBNI ZAVOD, DA ODGOVARJA VSEM PODROBNOSTIM
Ambulančni voz je na razpolago ob vsakem času in kjerkoli treba
_____ Vsem prijateljem in znancem želimo	^
vesele velikonočne praznike!
SUPERIOR 69th RECREATION
Žganje
6925 SUPERIOR AVENUE 6 ABC kegljišč	Pivo - Vino
GODBA VSAKO SOBOTO ZVEČER CARL FRANK in MATI PAL I SKA ENdicott 1-9153
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
FRANK PAUUN'S SERVICE STATION 6101 St, Clair Ave. - EN 1-9104
Avtomobilistom se priporočamo, da se ob priliki ustavijo na naši gazolinski postaji, kjer bomo vedno postregli toCn". m zadovoljivo z najboljšim gazolinom in oljem. Avte tud' dobro namažemo, da gladko tečejo, ter jih umivamo.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
KASTELUCS (AFE
1315 East 53rd St. - EN 1-9331
ŽGANJE — PIVO — VINO — SENDVIČI '
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem zelin*® vesele velikonočne praznike!
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!



шт ЈЕЖШ, INC.
6428 St. Clair Avenue
OLD HOMESTEAD TAVERN
1196 Norwood Road
JENNIE SUHADOLNIK, lastnica
Se vam priporočamo za nadaljni obisk. Postreg^^ vam bomo vedno z dobrim pivom, vinom in žganja ter z okusnim prigrizkom.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
JOHN MIKUS
6607 Edna Avenue
Cleveland 3, Ohio
ш

NAZNANJAM
da izdelujem še harmonike, vsake vrst^' priporočam.
ved"''
.se
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruho^'




GOOD TIME CAFE
13001 ST. CLAIR AVE.
^iton in Pavlo Janša, lastnika
Želita
®i'in gostom in prijateljem najlepše velikonočne praznike in bolio piruhov!
o(jj^j^^'^'Poi'očata se za nadaijno naklonjenost in 'ifio	kjer vedno postrežeta najboljše s
Ц P^ačo in dobrim domačim prigrizkom, in Vedno našli dobro druščino in zabavo.
NAŠIM POSETNIKOM IN PRIJATELJEM želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV!
WHITE CITY BAR
599 East 140th Street
Liberty 1-9837
Julia in John S ust ar sic
FISH FRYS VSAK PETEK ®®1>ВА VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO
K
Mit,
G izpiti kozarček dobrega žganja ali kozarec piva ali pristnega vina, pridite k nam.
^S.
SYETEK'SCAFE
ANTONIA SVETEK in SINOVI, lastniki
768 East 200th St.
G*elo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
>1^	vaših sob ali barvanje, se obrnite
Vedno prvovrstno delo. Cene zmerne. Se priporočamo vsem.
%6E PANCHUR IN SIN
16603 Waterloo Road
,	KEnmore 1-2146

^®sele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Dr -
Pnja^eljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
J. BERGER

IZZA 1890
^^Perior Ave. - 805 E. 185th St.
VZORCEV NAJNOVEJŠE VRSTE STENSKEGA PAPIRJA
I]
'^I "	in znoiraj. — Linolej
"■■1к1ми||||в||||в|||{а|||{а||||а1и|а||||ш1|11в1||1ш1|1и1||1а1н1а1||и1|1ш1||1а1||1а1|Л|
Lozje Avsenak:
V ŠKRIPCIH
Rudi si je baš oprtal zelen nahrbtnik in previdno stopil izpod strehe legalca Džemsa, kjer je prejemal časopisje, ki je prihajalo iz Tehnike Franceta Prešerna na Bohorju. Neštetokrat je že naložil cele sklade časopisja in ga razdal med senovske rudarje. Mnogokrat ga je že srečala nevarnost in mu ^ilastila po petah, toda tako v živo kakor ta dan, ga ni zagrabila nikoli.
No, Rudi je hitel s tovorem meni nič tebi nič po tisti poti, ki se s Porebri tako muhavo spusti nizdol, da popotni človek misli, da ga bo speljala naravnost v Dolski potok, pa ti pred njim zavije na levo in smukne po mostu čezenj. Tu se ni bal ničesar, ker je že z vrha mogel pregledati ves naglo padajoči svet in ga nobena stvar ne bi mogla presenetiti.
V takih mislili je Rudi prešel cestni zavoj. Na vse strani se je skrbno ozrl in zavil proti Senovemu. Tam pred 'šolo—si je mislil—bo nemškega stražarja že nekako pretental, vselej ga je še, in potem je na dobrem. Ali bo odšepal, da se mu bo moral smejati, morada bo celo padel baš pred leseno stražarnico ali se napravil pijanega, gla bodo uživali vsi, ki ga bodo srečavali. Da, tako bo storil!
Zavil je mimo zadnjega koru-zišča. Še malo in pokazala se bo stražarnica. Same po sebi so se mu zapletle noge, glava mu je pričela smešno mlahavo kinkati na vratu, dremavo je mežikal z očmi, kakor da bo zdaj zdaj zaspal. Pa se je iznenada opotekel čez cesto in se je komaj ulovil pred jarkom. Zaklel je, kakor znajo le ^strokovnjaki, in se gu-gal proti drugi strani. Stražarnica!
"Ho-preveč
-ho! Preveč ga je bilo,
vina!" mu je zaklical stražar, resno, vendar je Rudi natančno čutil, da komaj kroti smeh. še močneje se je zibal in motovilil mimo stražnice. Vojak pa se ni dal odpraviti tako poceni.
"A kam, ti prečudno človeče?"
"Domov, domov . . je vinjeno kazal naprej po cesti in se je zaletaval čedalje bolj.
"Stoj!" ga je resno pozval Nemec.
Rudlna je pogrelo, imel pa je tudi že rešilno misel. Iz žepa je izvlekel steklenico in jo ponudil vojaku:
"Na, kamerad, pij!" Zibal se je pred njim z iztegnjeno desnico.
Vojak je poželjivo gledal steklenico in se ozrl na vse strani, če ga kdo vidi. Potem jo je zagrabil in planil v stražarnico. V dolgih hlastnih požirkih je lokal pijačo in ni jenjal prej, dokler ni bila zelenka do polovice prazna. Vprašujoče je pogledal Rudlna, če bi še smel ponoviti.
"Pij, kamerad, za tebe vse!" je Rudi naglo pristal in se gugal pred stražarnico.
Nemec je hlastno potegnil, goltal in cmokal, da mu je pijača tekla mimo ust za ovratnik. Prazno steklenico je vrnil lastniku.
"Dobro je bilo," je pokimal. "Zdaj pa se le izgubi od tod, mavra pijana. Hajd, hajd!"
Rudi se ni dal prositi vdru-gič. Steklenico je obdržal kar v rokah, in se odzibal dalje. Vojak pa se je smehljal za njim:
"No, tega bo stara izprašila, ko pride praznih rok domov."
Rudi se. je v sebi smejal. Vztrajno si je prizadeval, da bi njegova pijanost ne postala sumljiva, zraven pa je premišljeval, kaj bi storil, če pride v novo zadrego. Ni še prišel do zaključka pa ti vrag prinese gestapovca, ki ga je mrzil najhuje. Po hrbtu je začutil hladne mravljince. Nikamor se mu ni mogel izogniti, prav pred njega ga je prineslo.
"Taka pijandura!" je vzkliknil gestapovec nekaj korakov za njegovim hrbtom. Rudi je samo zagodel in pričel smešno ubirati neko pesmico. Nemca je jezilo čedalje bolj. Stopil je vštric njega in ga ošvrknil z očmi.
"Od kod, hm, prijateljček moj?" Pričel ga je izpeljavati. Pijanec pove marsikaj.
"E, peščico koruzne moke sem nabral pri dobrih ljudeh na kmetih, za kruh, da bi se tako ne mazal. Saj veste, rudarji trpimo, pa moramo živeti." Pri teh besedah ga je spet zaneslo, da je nemilo treščil ob plot ob cesti in se od njega odbil v gestapovca.
"Klada!" je zarezal oni. "še predobro živite vi, rudarji, vi, vi, ki se družite z banditi." Radovedno je čakal, kaj mu bo odgovoril pijanec. Rudi pa je spretno zasukal ost od sebe.
"Prekleti banditi, vsega so krivi oni, prav vsega. Rušijo železnice, da nam naši ne morejo do-važati moke, masti in sploh vsega."
Gestapovec ga je pozorno pogledal, Rudi pa se je majal ob njegovi strani, ne da bi se ozrl nanj, čenčal dalje:
"In napadajo naše postojanke, ti rokomavhi!"
Nemec ga je pogledal še bolj zavzeto in nehote mu je pritrdil:
"In naše mirne nemške ljudi
"In nam ne dajo miru nikjer," se je jezil Rudi.
V gestapovcu se je dvigal gnev:
Pakaža!"
"Banditska!" je pripregel Rudi, samo da bi mu odvrnil pozornost od nahrbtnika, ki ga je žgal na hrbtu, kakor bi bil razbeljen.
Tako sta prišla do senovske pošte. Tam se odcepi cesta v delavsko kolonijo, če se še tukaj srečno izpelje, potem je Rudi edini izmed tisočerih, ki imajo tako srečo. Obstala sta in gestapovec se ie ostro obrnil k njemu. "Zdaj!" je pomislil Rudi in čvrsto stisnil vrat zelenke. Pri prvem znaku, da je Nemec spoznal prevaro, ga bo treščil s steklenico po glavi, se pognal med barakami v polje in v gozd za njimi. Opletal se je okrog policista in prežal na vsak njegov gib. Od enega samega trenutka je bilo odvisno vse.
"Pa ti resnično misliš, kar govoriš?" je iznenada vprašal gestapovec. Rudi je videl, kako napeto je čakal odgovora. Ni se zmedel, postal je celo predrzen. Začudeno je vprašal: "Mar ne misli vsak poštenjak tako? Gre vendar za našo pravico!"
"Za našo nemško pravico!" je poudaril oni.
Tedaj pa — nebodigatreba,— je smola prinesla mimo strojnika 'Marka, Rudlnovega znanca. Pa kaj znanca, prijatelja! Mrzlo je pogledal gestapovca, Rudlna pozdravil, kakor bi se ne bila videla že leto dni. Ko pa pe še opazil, da so Rudlnove noge sumljivo slabe, se je domala za-krohotal: .
"Zdravo, Rudi! A kaj je s teboj? Ti, pa pijan?"
Rudi ga je pogledal z belim, kakor bi si izpahnil oko. Marko pa — kakor se v takih zadregah rado zgodi — ni in ni razumel, koliko je ura. Tiščal je v prijate-
(Dalje na 5. strani)
RUDY'S MEAT MARKET
4506 Superior Avenue
HEnderson 1-8638	Agnes Bukovec
Gospodinje si v naši mesnici lahko vedno izberejo prvovrstno sveže in doma prekajeno meaenino.
Imamo fine klobase, šunke in želodce.
Vsem vesele velikonočne praznike in, obilo piruhov!
FRITZ'S TAVERN
SLOVENSKA GOSTILNA
6507 St. Clair Ave.
Priporočamo se cenjenim prijateljem in znancem za obisk naše gostilne, kjer vam bomo vedno najbolje postregli s finim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. Pri nas boste vedno našli prijazno družbo.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
FRITZ & RUTH HRIBAR, lastnika
EDWARD & FRANK SMOLE
GOSTILNA
6112 Glass Ave.
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK Postrežemo z najboljšo pijačo
DOBRO DOMAČE VINO
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MR. & MRS. L. ZUPANČIČ
1140 EAST 67th STREET
Grocerija
HEnderson 1-0336
Se priporočamo, da si nakupite dobre grocerije pri nas. Velika zaloga vsakovrstnih potrebščin za dobre obede.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
aaesiesaamaamaassiagm
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
JOHN'S CAFE
JOHN IN JENNIE MULLEC, lastnika
^ 689 EAST 200th ST. KE 1-9816
Pri nas dobite sveže pivo. pristno vino, dobro žganje in okusen prigrizek ter veselo družbo.
WATERLOO RECREATION
PIVO - VINO - ŽGANJE
15721 Waterloo Road
IVanhoe 1-9595
Vsem vesele velikonočne praznike in, obilo piruhov!
JOE PINTAR
m E. Ififllh Si - IV1-Ш7
BARVAMO HIŠE ZUNAJ IN ZNOTRAJ ' VEDNO PRVOVRSTNO DELO ZMERNE CENE	^
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
gerl's cafe
756 East 200th St. - KE М9б0
Za prijetno družbo in dobro postrežbo obiščite nas. Seveda pivo, dobro pristno vino in žganje.
VEDNO OKUSEN PRIGRIZEK
Se priporočamo za naklonjenost.
Frank's Cafe
800 East 200th St
KEnmore 1-9858
ŽIVIJO---
NA ZDRAVJE!
FRANK IN JOSEPHINE CICOJ IN SINOVI,
lastniki.
Pivo, vino, žganje, ter okusen prigrizek dobite vedno pri nas. — Se priporočamo.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!

||1||И||||»|ИИ||||«||||И||||«||||»||||«||||1||||И||||«||||«||||И1||ШИ|И||||И||||И||||В||||И|||ГИ|||Ш||||В|||Ш||||И||||И|||Ш||
■Т1|1а1||1в1|||||||1ш1||!в1||1в1|||||||1а1||1н1||1в1||1а1и1в1|||||||1н1||1в1||1в1||1н1||1а1||1в1||1н1|||в||||||1|1н1|||||||!ш!|||||||
PAVLICK GLASS « MIRROR CO. 6034 St. Clair Ave.
Express 1-3804
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
ANDREW RUZIK
6704 ST. CLAIR AVENUE Brivnica
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
JAMES SLAPKIK, JR.
6620 St. Clair Avenue
HEnderson 1-8824
CVETLIČAR
Iskreno se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost, ter se cenjeni javnosti priporočamo za v bodoče. Mi imamo vedno najlepše cvetlice in šopke ter vence za vsak slučaj, najsibo vesel ali žalosten.
CENE ZMERNE	SE PRIPOROČAMO
DOMINIK L№IN
GASOLINSKA POSTAJA
East 60th in St. Clair Avenue
SOHIO
Se priporočamo, da nas obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avto.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MODICS UFE
6201 St. Clair Ave.
I
Izvrstno pivo, vino in žganje
SORN RESTAURANT
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
6036 St. Clair Avenue
Prvovrstna domača kuhinja. Pri nas vedno točno in prijazno postrežemo z gorkimi ali mrzlimi jedili. Vsem našim gostom se zahvaljujemo za naklonjenost ter se priporočamo še drugim za poset.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
strahotno pričevanje
"... Glavo je položil na mizo, ustaši pa so mu narezali golta-nec — je pripovedoval med drugim pred zagrebškim sodiščem Ljuban Jednak, edini preživeli strašnega pokola v Glini, kjer so ustaši nagnali ljudstvo v cerkev in vse, nad sedem sto, poklali ter pometali v jamo.—"Poj zdaj." Medtem ko je pel, mu je brizgala kri iz goltanca dva do tri metre daleč. Vsekakor nam je bilo vsem strašno gledati vse to. Ko je kri brizginila proti nam, mi je nekdo dejal; "Tako bo tudi z nami, gorje nam!" Nato so ustaši kriknili; "Z nožem ga daj, mater mu ..." Zabodli so ga dva do trikrat z nožem za vrat. Ko se je zrušil na tla, so priskočili drugi, posebej določeni za to, da so drobili glave. Nato so ga vrgli iz cerkve na kamion.
Tako je to šlo. Prvi kamion, pa drugi itd. Ko so poklali skoraj že vse v cerkvi in ko nas je ostalo živih le še okrog deset, sem bil v kotu in sem opazil, da trenutno ni nikogar v cerkvi razen nas desetih. Pogledal sem iz svojega kota k vratom in videl ustaše, kako so nosili krvave ljudi iz cerkve . . . Povsod po cerkvenih tleh je tekla kri. Vse je bilo mirno, cerkev pa vsa razsvetljena s svečami. Na slepo srečo sem skočil in se vrgel med poklane ljudi, ki so ležali na tleh. Stegnil sem roke in legel med nje. Trije izmed tistih, ki so bili z mano, so se skrili v prostor pri oltarju kjer je duhovnik hranil knjige. Drugih pet ali šest se ni imelo kje skriti in so jih poklali.
Čez nekaj ur so začeli nositi poklane iz cerkve, prvega, drugega, tretjega in tako po vrsti. Ne vem koliko jih je bilo. Ležal sem, kjer sem bil. Že so prišli do mene. Od enega do drugega so šli in jih zbadali z hoži. Eden mi je stopil na hrbet in bodel okrog sebe z nožem drugega za drugim. Prišla je vrsta name. Bre-nil me je v glavo in rekel: "Tu je vse končano." šel je malo dalje in opazil enega živega. Mene nikar, jaz sem živ. Nikar mene, nič nisem kriv," "Dobro," so rekli ustaši, "vstani!" Rekel jim je: "Nikar me ne zakoljite, nisem kriv. Glejte, vsi ti ljudje tu so že poklani. Nikogar ni več, ki bi še ne bil ubit." Malce sem se ozrl, kolikor sem mogel, in videl tega človeka, kako stoji, visok, z dolgimi brki. še naprej jih je prosil, naj ga ne zakoljejo. Ustaši so ga vprašali, koga ima doma, on pa jim je odgovarjal, da
ima dve sestri, eno z osemnajstimi, drugo v dvaindvajsetimi leti. "Ali mi boš dal tisto osem-najstletno?" Drugi pa: "Ali mi boš dal dvaindvajsetletno?" Ko sem se spet malo dvignil, sem videl, kako ga je eden izmed ustašev držal za eno, drugi za drugo roko. Tretji pa je prinesel svečo. Videl sem, kako so mu goreli brki. Nato so mu začeli živemu žgati oči. 80 so bile nevzdržne muke, mislim, da največjo muko na svetu. Ko so mu izžgali eno oko in začeli pri drugem, je mož zakričal, eden izmed ustašev pa ga je suval s puškinim kopitom v hrbet. "O, joj!" je kričal človek. Ustaši pa so mu izžgali še drugo oko, nato so ga podrli na tla in mu zmečkali glavo. Vsega so ga prebod-li z nožem med rebra. Ko so mu mečkali glavo, so deli lobanje leteli na vse strani in padali po meni.
Že petič je prišel kamion po ljudji. Ustaši so jih nosili iz cerkve. Eden me je prijel za roke, drugi za noge in sta me nesla. Nobenega znaka nisem dal od sebe. Vrgla sta me na kamion, na katerem so bili poklani ljudje zloženi na tri kupe, vsi na trebuhu. Ko so me vrgli na tretji kup, se je ta nagnil in se zrušil. Z glavo sem ud,aril ob deske. Ker je bil kamion prepoln, so me vrgli na drugega. Eden me je prijel za noge in me vlekel ven, tako da sem si opraskal ves hrbet, ko me je izvlekel, sem udaril z glavo ob kamen, da mi je lobanja počila. Vrgli so me na drugi kamion, kjer so že bili mrtveci, name pa še štiri do pet zaklanih ljudi. Eden izmed zaklanih je padel name tako, da mi je njegov prerezani goltanec prišel prav na usta. Bilo mi je hudo neprijetno, ker me je vsega zalila njegova kri. Tekla mi јб v oči, v usta in po vsem telesu. Ustaš je vprašal: "Ali je mrtev?"— "Mrtev je," je odgovoril drugi. Pregledali so cerkev, ali se ni kdo kje skril. Niso vedeli za tiste tri, ki so bili skriti v oltarju. Kakor sem pozneje slišal, so ti trije ostali v cerkvi dva dni, tretjo noč pa so se povzpeli na stolp
in prosili ljudi vode. Ustaši so nanje streljali in vse tri pobili.
Mislil sem; še sem živ, še je upanje, da bom živ ostal. Kamion je zavil čez Ukinac in Prekop. Malo sem dvignil glavo in viuel sedeti dva ustaša. Molčala sca. Vedel sem, da je avto zavil na desno proti novemu selu. Te kraje sem poznal. Kamion je Krenil čez njivo. Ko se je ustavil, so ga že čakali ustaši "'trajbar-ji,' ki so začeli mrtvece metati s Kamiona. Avto so postavili tik ob jamo, da bi laže metali ljudi vanjo. Ena jama je bila že prepolna. Prijeli so me za noge in za glavo ter me vrgli v jamo. Bil sem ves stisnjen, štiri ali pet so mi jih vrgli čez noge, neka ženska je dajala znake življenja. Kaj vse 30 delali z njoj Posilili so jo nad jamo. Strašno je vpila. "Odkod si?" so jo vprašali. Bila je učiteljica iz Bovica. Nato so jo tolkli po glavi, padla je v jamo. Takrat pa je dejal ustaš drugemu; "Poglej, morda ima zlat prstan! To se bo dalo prodati." Prišel je dol, našel na levi roki prstan in dejal; "To se bo dobro prodalo." Nad jamo so stali ustaši in'tolkli s kladivi in sekirami. Prišel je prvi kamion, za njim drugi, tretji, četrti. Sh-šalo se je, kako je človek tožil; ..Joj, otroci moji, joj, mati moja, saj nisem nič kriv." Napol živega so ga udarili s sekiro ali s kladivom. Nisem mogel videti, kako dolga je jama, slišal sem samo stokanje ljudi. Ko so te zmetali s kamiona, so pripeljali nove. Tam so bile tri jame druga pri drugi. Ena je bila polna, v drugi je bilo pod mano okrog sto ljudi. Nad mano so ležali štirje ali pet. Poslušal sem; vse se je umirilo, nič ni bilo čuti. Malo sem obrnil glavo, videl, da še nekaj premika, in slišal, kako je govoril ustaš; "Poslušajte, ljudje, ne bomo mogli vseh spraviti sem, treba jih bo premetati v drugo jamo in jih lepo zložiti, da jih bo klo čim več noter." Dva sta jih začela odnašati. Prišli so na vrsto tudi tisti, ki so jih bili meni vrgli čez noge. Vrgli so enega, drugega in tretjega, na spodnjem koncu pa se je eden premikal: "Mater jim . . . Glej jih, živi so! Streljaj v onile kot!" Eden izmed strelov me je pogodil v nogo (priča je pokazal mesto nad kolenom, kjer je bila ranjena). Čutil sem, kako mi je tekla kri po nogi. Poskušal sem malo migati s prsti in ugotovil, da kost ni bila prebita . .
Vsem klijentom, prijateljem in znancem
želim
prav vesele velikonočne praznike!
JOHN L. MIHEUCH
ODVETNIK
Urad: 300 Engineers Bldg.........MAin 1-2015
Stanovanje: 1200 Addison Rd.......HE 1-1893
PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
2ELI
MARY A. SVETEK
SLOVENSKA POCREBNtCA
Ambulančna poslu ga podnevi in ponoči
478 E. I52nd Street — KEnmore 1-3177

LYON DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA Anton Znidaršič in Sinovi
1166 East 60th Street
HEnderson 1-8492
PUnE
Mleko potrebuje vsaka družina. V naši ga 'dobite dnevno, posebno sedaj pred prazniki ga ^ imeli se večjo zalogo. Gospodinjam priporoča^®' obiščete našo mlekarno, kjer boste zadovolji^'" strežene. Sirovo maslo, smetana in domač sir.
Imamo iudi homogenizirano mleko ter ga denemo v steklenice.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo P""

Božeglav
Winery

6010 ST. CLAIR AVE
ENdicott 1-0282
f
Vašim gostom boste za praznike do*'' ,jjyy
k
stregli ako jim boste servirali fino in	^
katerega dobite pri nas vsalcovrstnega.	^
Prodajamo na kozarce in steklenice priporočamo za obisk. Pri nas boste vedo" veselo družbo in najboljšo postrežbo.
Veselo velikonoč želimo vsem posetniko«" in prijateljem!
Ш. ШЕ1 & SIN
6526 St. Clair Avenue
Krojačnica in čistilnica oblek
,'ti f''
Se priporočamo, da si daste obleko nas, kakor tudi, da Se poslužite našega podj^tJ^ daste obleko izčistiti ali zlikati.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem vesele velikonočne praznike!
ANTON PRIMC
985 Addison Road
GROCER I J A HEnderson 1-0160
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo P'
iruH'
MR. IN MBS. LOUIS STRNAP
1168 East 77th Street
vogal Donald Avenue Mesnica in grocerija
ill":
Vsem našim odjemalcem in оЈјета1каР^Ако\'^ј, prijateljem in znancem, ki so tekom l^t^ ^
našo trgovino, se lepo zahvaljujemo in upai""' ostanete naklonjeni tudi v bodoče.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znance^
vesele velikonočne praznike!

,|i/
isiiiisiiiiHifitiiisiiiai


iTiiW"
И]Ц|ЦИЈ|||1|Ц1ИЦ||1Ц||ИЦ|Ш|Ј||И|||ШИ11И1ШИ1||Ш|Ц|И|ШЧ|||И|Ц|И|Ц|Ч|||И[|ЦИЦ||И|Н|ВГ11ШИ1ГЧИ
n ti ■ I
|1Ш1111Ш111а]111В111Ж11Ж11Ш111Т1Г||ШГ||ТШ11ШГ||1в1||||11|1в1||1н1||1а!||1а||||в1||||||||в|||||]|||||||!а!||
■lillBII
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!	'
MODEL FOOD MARKET
445 East 200th St. - KE1-7447
LASTNIKI MR. IN MRS. CLEMENTS
(DOLŠAKOVO DEKLE)
Pridite in naberite si sami prvovrstne grocer i je, zelenjave in sadja.
IMAMO NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO
Pivo in vino, da ga vzamete domov ter tako napravite z vsemi dobrotami, ki jih dobite pri nas, res najboljše kosilo.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
EUCLID WINERY
MR. IN MRS. MATT LEKAN, lastnika
844 East 200th Street
PR! NAS DOBITE CATAWBA, NIAGARA IN DELAWARE TER CONCORD VINA Seveda, tudi sladka vina. Prodajamo na debelo in drobno. POKLIČITE: IVanhoe 1-4389
DOLGAN'S HARDWARE
15617 Waterloo Rd. - IV 1-1299
VSAKOVRSTNI ELEKTRIČNI PRIPOMOČKI IN HIŠNI PREDMETI ZA NA DOM. G. E. LEDENICE IN TAPPAN PEČI.
ALBERT DOLGAN
LOUIS ANDOLEK
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELO ALELUJO!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM!

DREISER:
Tragedija ob jezera
TREBEČ EXCAVATING INC.
ZA IZKOPAVO KLETI, PORAVNAVO VRTA DOPELJAVO ZEMLJE IN PESKA, POKLIČITE NAS.
571 East 200th St. - IV1-1000
COILINWOOD DRY CLEANING
FRANK KOVACH, lastnik
15210 Saranac Road
GLenville 1-4746
#
Dobro sčiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega. Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
Imamo krojača, ki popravi obleke.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
DANICA'S CAFE
MR. & MRS. JOSEPH IN DANICA HRVATIN, LASTNIKA
16901 Grovewood Ave.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom , in prijateljem!
Poskusila bova vedno postreči naše goste najboljše s okusnim pivom, vinom in žganjem ter prigrizkom. Se priporočava vsem za naklonjenost,
^''ЈЈ|;!1Г|'^*1"Г1"|*1"1'1"1*1"Г1"1*1"1'1"1*1"Г1"1*1"Г1"Г1"П"Г1"Г1"Г1"Г1"П"Г1"Г1"Г1"Г1"Г
v tem trenutku, ko je šlo za vse, ko je bil postavljen pred skrajno neodložljivo nujnost, da nekaj stori, sta mu volja in pogum nepričakovano ohromela, prav tako pa tudi sovraštvo in jeza. S svojega sedeža ob krmilu je Roberta videla njegov zbegani obraz. Naenkrat so se mu poteze spačUe, na mesto pa da bi postale hudobne, divje in demo-nične, sta se v njih pokazali sla;-bost in skrajna neodločnost. Očitno sta se bojevala v njem strah in pekoča neugnana, spet in spet zatrta želja, da bi nekaj storil, storil, kljub vsemu storil. Ampak, zaenkrat sta bili obe sili, ta, ki ga je gnala k dejanju, in ona, ki ga je gnala k opustitvi, enako močni.
Punčice očes so se mu nenaravno razširile in postale skoraj prosojne, obraz in roke so se mu krčevito napeli, od trenutka do trenutka sta bili njegova zuna-^ nja mirnost in notranja negib-nost bolj in bolj. grozeči. Vendar pa njegovo stanje ni razodevalo brezobzirnega divjega uničevalnega besa, ampak je bilo prej podobno nekakšni hipni otrplosti ali krču.
Ta čudna odmaknjenost, ta pošastna negibnost je bila v ostrem in bolečem nasprotju z zunanjo okolico in je osupnila celo Robsrto, tako da je zaklicala: "Kaj ti je, Clyde? Kaj je s teboj? Čemu imaš takšen čuden, tuj obraz—še nikoli te nisem videla takšnega. Povej, kaj ti je?" Hitro se je vzdignila, se sklonila in se poskusila splaziti do njega, zdelo se ji je namreč, da bo vsak hip omahnil naprej ali pa se vzrnil z vso težo svojega neuspeha, vso svojo straho-petnost in nezmožnost za takšno dejanje in iz globin je vzkipel v njem val sovraštva, ne proti samemu sebi, атдак proti Roberti in njeni moči, proti moči usode, ki ga na taksen način ovira. Obenem se je bal dejanja ni ga hotel—hotel je samo reči, da se ne bo nikoli, nikoli poročil z njo—da ne bo nikoli odpotoval z njo, zato da bi se poročil, tudi če ga javno osramoti—da velja vsa njegova ljubezen Sondri in da mu vse drugo razen nje nič ne pomeni. Ampak še tega ni mogel iztisniti iz sebe. Samo temna, zmedena jeza je žarela v njem. In, ko se mu je približala, da bi ga prijela za roko in da bi položil fotografski aparat na dno čolna, jo je odrinil, celo zdaj še samo z namenom, da se reši pred njo, pred njenim dotikom, pred njenim nežnim prosečim sočutjem in njeno večno navzočnostjo. Bog, bog!
Ampak nezadevno je še zmeraj tiščal fotografski aparat v rokah in je sunil Roberto s takšno silo od sebe, da je ni zadel
samo v ustnice, nos in brado, ampak da jo je treščil nazaj proti levemu robu čolna, tako da se je nagnil prav do gladine jezera. Ko je zaradi nagibajččega se čolna in zaradi poškodb na ustih na glas zakričila, je vstal in iztegnil roke, da bi ji pomagal ali jo ujel, napol pa tudi zato, da bi jo prosil odpuščanja zaradi nehotnega udarca. Pri tem pa je čoln do kraja prevrnil in oba sta omahnila v vodo. Ko je Roberta po potopitvi prvič spet prišla na povf-šje in se obrnila s svojim spačenim, na smrt prestrašenim obrazom proti Clydu, ki se je spravil medtem na varno, jo je leva stran čolna butnila v glavo. Bila je vsa omamljena, ponorela od groze, strahu in bolečine, ko se je zmeraj tako neizrekljivo bala vode in tega, da bi utonila, razen tega pa je bila zmedena, še od udarca, ki ga ji je prizadejal po naključju in brez namena.
"Clyde, Clyde! Na pomoč! Na pomoč!"
"Moj Bog utonila bom! Na pomoč! Joj, moj bog!"
"Clyde, Clyde!"
On pa je zaslišal glas, ki mu je šepetal na uho:
"Ali ni to tisto, o čemer si premišljeval v svoji veliki stiski in kar si si želel? Glej vendar! Čeprav si se bal in si bil strahopeten, se je to, prav to zgodilo zate. Nesreča—navadna nesreča, nehoten sunek te je oprostil skrbi, da bi se moral odločiti za dejanje, ki si ga bil
namenjen storiti in ki vkljub temu zanj nisi imel poguma! In zdaj bi jo rad rešil, čeprav nisi primoram, ko gre vendar za nesrečo, zdaj bi rad znova zabredel v vso tisto strašno stisko in zagato, ki te je tako zelo mučila, ki pa je s tem odpravljena ? Lahko bi se ti posrečilo, da bi jo rešil ali pa tudi ne. Poglej samo, kako maha okrog sebe. Omamljena je in sama si ne more pomagati, s svojim slepim otepanjem pa lahko povzroči tudi tvojo smrt, če splavaš v njeno bližino. In ti hočeš živeti, če pa ona živi, je zato tvoje življenje brez vsake vrednosti. Počakaj samo trenuteik, samo delček minute. Počakaj—počakaj—in ne poslušaj tega v srce segajočega krika! In zdaj—zdaj—poglej tja! Minilo je, potaplja se. Nikoli, prav nikoli je ne boš znova videl žive—nikoli več. Tam plava tvoj klobuk na vodi, čisto tako kot si si sam želel in na vilicah za vesela pri čolnu visi njen paj-čolan. Pusti ga; lahko bo za dokaz, da se je zgodila nesreča."
In nič drugega več—samo nekaj valov se je zgrnilo—in spet sta mir in slovesna tišina obdajala čudovito pokrajino pred njim.
Kriv, kriv, kriv, ka-a-a-ar! Kriv, kriv, kriv, ka-a-a-ar! Kriv, kriv, kriv, ka-a-a-ar! Spet se je oglasil krik usodnega, rogajočega se, pošastnega ptiča, samotnega vodomca s suhe veje.
Počasi in pobit je splaval Clyde na suho. Se je slišal Ro-bertino kričanje in videl prod seboj njen zadnji od groze navdani in roteči pogled. Prav za prav je ni umoril. Ne, ne, tega hvala bogu ni storil! Ampak ko
(Dalje na 7. strpni)
V ŠKRIPCIH
(Nadaljevanje s 3. strani) Ija, kakor bi ga kdo posebej najel:
"Dobro si naložil, Rudi. Kaj le nosiš v nahrbtniku, da ti kakor gora na grbi."
Rudlna je skoro krč prijel od togote. Krčevito je stisnil steklenico in dlan ga je strahovito za-srbela. Z užitkom bi ga bil ubil, tega cepca. Marko pa nič<
"Pa kaj nosiš, zaboga?" je ril vanj.
Razkačen se je Rudi zasukal proti gestapovcu in divje pomi-gnil Marku, naj ga za sto vragov !—vendar pusti v miru. Glasno pa je dejal, kroteč se na vse načine:
"Eh, malenkost, koruzne moke za priboljšek h kruhu." Z očmi je prosil Marka, naj vendar odneha. On pa ni razumel ničesar. Naravnost v smrt ga je tiščal:
"Beži .10, kakšna moka neki! Tale oglata stvar naj bi bila moka?" Otipaval je nahrbtnik in se režal. Rudinu se je zazdel tako nadležen, da ni več isrenesel.
Besno ga je sunil od sebe in se pri tem zaletel, da bi bil skoro telebnil na tla.
"Kaj te briga moja moka, hudič?"
Zdaj je postal tudi gestapo-vec, čeprav je razumel samo kletvico. Strogo je nastopil.
"Kaj siliš v tega človeka, ti, ti . . . aaa? Marš!" je zarezal na Marka in ostro pokazal po cesti.
Marku ni bUo do čakanja, izmazal se je v stran. Isto priliko pa je izrabil tudi Rudi in se odmajal v drugo smer. Pod petami mu je gorelo in tako v živo kakor takrat Marka, ni dotlej preklel še nikogar. Na hrbtu je čutil zgoč pogled gestapovca. Res da je gledal za njim, a brundal je, kakor že tako dolgo ne, enkrat spet zadovoljno:
"Da, da, takih bi moralo biti več na Spodnjem Štajerskem, pa bi se v hribih ne vgnezdili bandi-ti."
Marku se je posvetilo še tisto minuto. Rudi pa v takih škripcih ni bil še nikoli.

Cerar's Bakery
11704 St. Clair Ave.
GL 1-6063
Naša posebnost so pofice, torte in,keki za svatbe in rojstne dni.
FIN KRUH IN VSAKOVRSTNO PECIVO
Priporočamo se cenjeni javnosti za naklonjenost zlasti sedaj za praznike, ko bomo imeli izvrstno izbero raznega peciva)
NAŠA PEKARIJA JE POZNANA ZA FINO IN OKUSNO PECIVO.
Vsem našim odjemalcem želimo vesele velikonočne praznike!
PEKARIJA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO OD 6. ZJ. DO 2. POP.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
DANIEL STAKICH in SINOVI ter CARL SPRETNAK
INSURANCEtAGENCY and REAL ESTATE BROKERS and BUILDERS
15813 Waterloo Road
KEnmore 1-1934
CIOBOKAR'S FRIENDLY SERVICE
JOHN J. GLOBOKAR, lastnik
l075 East 185th Street—Corner Chapman Avenue
KEnmore 1-9796
Gulf Gas — Gtilf Oil — Graco Motor Vitalizer SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA
Naša posebnost je poprava generatorja, "starterja" in "voltage regulatorja." Pridemo iskati vaš avto in ga pripeljemo nazaj.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
eoW
9mlSandwiđifi»

UDOVKH'SUFE
317 East 200th St. - KE l.iW23
Pri nas vam vedno prijazno postrežemo s svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem.
Okusen prigrizek.
Veselo velikonoĆ ^elfmo vsem posetnikom in prijateljem!
Mrs. Udovich in sin Eddy
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
ARCADE MARKET
16226 Areade Ave. - KE 1-5193
FRANK BRADAČ, lastnik
Vedno prvovrstno meso, doma sušene šunke in fine mesene klobase.
Se priporočamo vsem za naklonjenost.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
laubich's
DELICATESSEN
15601 Holmes Ave. - MU 1-9592
Fine domače klobase in želodci, grocerija, sladoled (ice cream), pivo in vino. — Pripeljemo tudi na dom.
Imamoveliko zaloga krasnih voščilnih kakor tudi lepe velikonočne košarice!
Se priporočamo
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
CARL RIHA
Krojač
^ 15312 WATERLOO ROAD
i
Delamo nove obleke in popravljamo stare Čistimo in likamo
«|В||||И||||Ш||1|И|11|»|11|И|1||И|И|»||||»||||»||||Ш|11Ш|1||»||||»||||М|М|»||||И|||Ш|||Д|||Ш|||Ш|||ГИ|||[ЧМ|М||.|.|...-,....
|!в1||ш1||ш1||1н1||1н1||1в|||1в1||1а!||1н1||1в1||1н1||1н1||1н1||1в1||1н1||1в1|||«|||1а1||||Ј|||1в1|1и||||н|||}а||||в)|,|||,|Уђ;^
THOMAS FLOWER SHOP
SLOVENSKA CVETLIČARNA
Vsakovrstne cvetlice za vse namene
Prijazna postrežba — Lično delo Sprejemamo tudi brzojavna*naročila
Tomec bratje, lastniki
15800 Waterloo Rd. - IV1-3200
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
J. & M. DELICATESSEN
JOHN in MARY JEVNIKAR, lastnika
15508 Holmes Ave.
Pri nas vedno dobite sladoled, meso za sendviče, cigare, cigarete in druge dobrote ter lepe zavojčke čokoladnih bonbonov, velikonočnih kartic, itd.
Vsem vesele velikonočne praznike in. obilo piruhov!
WATERLOO SODA GRILL
MR. IN MRS. CRNKOVIC, lastnika
15801 Waterloo Rd.
PIVO IN VINO ZA NA DOM.
Najboljši sladoled (ice cream), mehke pijače, cigare, cigarete in grocerija. — Se priporočamo!	'
KEnmore 1-2327
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
FRANK IN MARY SERUCHAR
16017 Waterloo Rd. - KE 1-9740
Pri nas vam postrežemo vedno z dobrim pivom in pristnim vinom. ^
OKUSEN PRIGRIZEK
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MR. IN MRS. FRANK TELICH
17105 GROVEWOOD AVE.
IVanhoe 1-7273

Slovenska gostilna, kjer boste vedno prijazno postreženi.
Vino—pivo—žganje—dober prigrizek.
Vsem delničarjem, drušivenikom in vsem posetnikom izreka
DIREKTORIJ AMERIŠKO JUGOSLOVANSKEGA CENTRA
na 20713 Recher Avenue
VESELO ALELUJO!
ЧП1В}»Д1111Ч1Ј1В1111В1Н{ИИ11И|11ШИ11И1111Ш11ИИ[11|В1Н|И1И|В||11ЧИ1В|1ИИ1НС1111В|НСЈ|||Ч11[Ч11Ш1111ИИ1ШИЈИ
^■1111«|||1м1|||«|||1ш1||1н1||1а1||||1||1а1||1в1111А1|11в1|11а1||!и!|||а111ш1||1н1|1ш1||1в1||1в1||1в!1|1а1|1ш!||1ш1|1ш!||У|г!
sijaj in beda rima
(Nadaljevanje s 2. strani)
je—seveda dobro zavarovane— pa tedaj dele sladkarije in druge malenkosti otrokom ter jih s tem vsakih nekaj let spomnijo, da obstoja tudi drugačno življenje.
Naselje živi svoje življenje, se razvija, množi in kar je najzanimivejše—poraja se tudi aristokracija bednih. Tisti, ki imajo kolikor toliko stalen zaslužek in ki jim beda pod vodovodnimi oboki ni ubila vsake volje do življenja, se ne zadovoljijo več samo z vlažnim prostorom, ki jim ga nudi stoletja star obok. Iz starih desk in pločevine so si zgradili barako s pravimi vrati in okni ter se s tem na socialni lestvici že nekoliko povzpeli nad druge prebivalce naselja. Tisti, ki jim je srečen slučaj naklonil zaslužek od katerega se da pri-trgati tudi nekaj lir, so s cenenimi prtiči ali zastori omilili nizko razpoloženje, ki veje iz vlažnih zidov, ter dali svojemu "domu" vsaj nekaj topline. Nekateri so šli celo tako daleč, da so si omislili zasebna stranišča in lastniki takih stanovanj vzbujajo med soprebivalci še posebno spoštovanje, pa tudi zavist, saj imenujejo ta "razkošni" del naselja mali Pariz, najrevnejši predel pa so krstili za Šanghaj. Tu ni ne prtičev ne vrat ali kakršnegakoli drugega sledu civilizacije. Le štiri gole, vlažne stene z nekaj slame in cunj dajejo zavetišče pet- ali še veččlanski družini. Gnojnica, ki se leno in smrdeče pretaka med barakami, je leglo najrazličnejših insektov in spričevalo za higienske razmere v deželi, v kateri ]e možno sožitje tako strahotnih kontrastov kq^; sta rimski center in kolonija pod oboki.
, Težko je vedeti, odkod vse so prišli ti ljudje, še teže pa je d.o-biti vsaj približen pojem,, od česa žive. Zelo redki so tisti, ki imajo stalen zaslužek, pa naj bo še tako skromen. Večji del sestavljajo brezposelni težaki, ki preže na približnostne dohodke. Ko se jim sreča nasmehne, se družina naje, poravnati skušajo tudi dolgove in če kaj ostane, si morda privoščijo kak izreden izdatek. Toda potem pridejo spet dnevi brez dela, dnevi lakote in obupa.—Čunjarji brskajo med smetmi in odpadki za cunjami, kostmi in starim železom— skratka za vsem, kar bi utegnilo imeti kakršnokoli vrednost. Drugi spet nabirajo cigaretne ogorke in prodajajo tobak . . . Oni, ki so bili toliko podjetni, da so si ogradili košček zemlje in pridelali nekaj paradižnikov in čebule, pa se oprimejo trgovine in če jim to uspe, začno pre-kupčevati še z drugimi nujno potrebnimi stvarmi. Toda s tem že pridejo nav/križ z zakonom, ki prepoveduje neobdavčeno trgovino in to je tudi edini primer.
da skuša oblast v tem zapuščenem kraju, ki sicer ne pozna civilne zaščite, uveljaviti zakon, kajti policija neusmiljeno zatre vsak tak poskus.
Celotno predmestje Quadraro šteje ca. 60,000 ljudi. Skoraj polovica je delavskih družin, ki so dale med okupacijo temu predmestju pečat neuklonljive trdnjave protinacističnega odpora. Prebivalci skromnih barak, nezdravih delavskih hišic ter velikih, morda več stoletij starih, zatohlih stanovanjskih blokov, še niso pozabili tistih dni, ko so jih SS-ovci lovili in pošiljali v taborišča ter na prisilno delo v Nemčijo, odkoder se premnogi niso vrnili. Toda tiste, ki so se vrnili, j a čakalo doma bridko razočaranje; namesto dela—brezposelnost, lagerske barake v Nemčiji pa so zamenjali z morda še bolj nezdravim zatočiščem pod vodovodnimi oboki. Nikjer prilike za izboljšanje, zato pa kot cinično roganje—bajno razkošje centra Rima, brezmisel-no blebetanje o svobodi in enakosti ter farizejski govori jezuita Lombardija, ki stanuje v enem izmed naj elegantnej ših rimskih predelov—o . . . duhovnem preporodu Rima.
Kaj res ni pomoči in rešitve za te proletarce, ki so v najsra-motnejšem obdobju italijanske zgodovine rešili čast domovine s svojo krvjo in življenjem, medtem, ko je "cvet" današnje De Gasparijeve Italije miimo preganjal dolgaš po kavarnah in razkošnih zabaviščih,'v pristnem sožitju z nacističnimi gospodarji, medtem, ko so vatikanski prelati varni pred nemškim preganjanjem in zavezniškimi bombami, mirno uživali bogastvo in razkošje, ki so jim ga skozi stoletja gradili "Petrovi npvčiči" in druge verske sleparij^, s katerimi je "Kristusov predstavnik" na zemlji s svojo dvorsko kamarilo, s pravo "krščansko skromnostjo," krepil svetno moč rimskokatoliške cerkve? Vatikanski prelati se pa bahavo in mogočno prevažajo v elegantnih "Studebakerjih" z označbo SCV (^tato Citta del Vaticano.) Ljudsko tolmačenje te kratice je prešlo že kar v pregovor; Se cristo vedesse ... Če bi Kristus videl.)
Socialni sestav Italije je kaj sester. Uradne statistike iz leta 1948 navajajo med, drugim, da živi v Italiji 2,500,000 družin z letno rento od 260,000 do 390 tisoč lir, 1,900,000 družin z letno rento od 390,000 do 520,-000 lir, 270,000 družin z mesečno rento okrog 100,000 lir, za za temi pa pridejo na vrsto oni, katerih letna renta znaša preko 2,000,000 lir in one, ki imajo letno rento celo od 20 do 30 milijonov . . . Množica ljudi živi od protekcij, raznih podpor, za-
detkov pri igri, napitnin, kraje, favoritizma, najrazličnejših špekulacij, korporativnih privilegijev itd., da ne govorimo o lati-fundistih, industrijalcih in sloju preživele aristokracije.
Oglejmo si na kratko še življenje uradništva na rimskih ministrstvih, ki kroje usodo 47 milijonskemu narodu. Tu se ni nič spremenilo, kot bi šla vojna vihra mimo. Na ministrstvih se je vgnezdila kasta degeneriranih in duhovno bednih malome-ščanov, ki so gluhi in neobčut-' Ijivi za vse, kar je izven njihovih malih potreb, njihovih spletk in špekulacij, katere so tako malenkostne in mikroskopske, da jih normalen človek ne more akceptirati. Ministrstva so neke vrste svetišča, kjer se časte najtemnejša božanstva; lenoba, skopuštvo, nevoščljivost in spletkarjene — oznake za ono malo, nesposobno buržoazijo, ki bi rada zavladala in si zasigura-la obstoj, za tisto buržoazijo, ki je lena, ker ne zna delati, ki ne zna uporabljati niti svojih rok niti možgan in kateri je vsako delo težko in zato neprijetno, za buržoazijo, ki je skopa, ker je revna in zahtevna, in ki najde v nevoščljivosti edino protiutež za svojo revščino. Ti uradniki sede po cele ure za svojimi mizami v popolnem brezdelju in uživajo svojo lenobno ekstazo. Med njimi naletimo na stare znance iz "ducejevih" časov in na nove, ki so prvim v vsem podobni. Njihova edina aktivnost je v tem, aa preprečijo prodor novega duha. Kadar nastopi vladna kriza, si manejo roke, mežikajo in vzpodbudno trepljajo po ramenih; vsak izmed njih je prepričan, da je osebno doprinesel k vladnemu prevratu. Na take spremembe preže kot krokarji, ki se vesele smrti, ker jim obeta novilji grižljajev.
Na vsaki pisalni mizi je knjiga. "II bugiardello" se imenuje (Lažnivček — letopis, kjer so vsi podatki uradnikov, naziv, funkcija in leta službe.) To je njihov evangelij. X je odpuščen, Y je zbolel — vsi planejo na "Bugiardello" in brskajo nestrpno po preteklosti svojih kolegov, kajti odpirajo se nove možnosti za napredovanje in tega dne so vsi zaposleni — komentarji, analize, prognoze — to je duševna hrana za te pisarniške podgane za dolgo časa.
Medtem, ko teče življenje po rimskih predmestjih in po uradih rimske birokracije naprej svojo "normalno" pot, pa se državni krmarji ukvarjajo z "visoko" politiko interesnih sfer in "osvobodilnih misij," kot da bi živeli izven časa in prostora. Kričeča revščina plebejcev in gniloba državnega aparata—to je zanje verjetno prekislo jabolko, v katerega ne kaže ugrizniti. Zanje je mnogo bolj komodno govoričiti o "osvobodilnih" poslanstvih, nekje na "divjaškem" Balkanu . . .
Saša Vrhovec
ŽELIMO VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
SPELICH DAIRY
6210 White Avenue	HEnderson 1-2116
SLOVENSKA MLEKARNA
Cenjenim trgovcem in gospodinjam se naše podjetje toplo ^ priporoča. — Imamo moderno urejeno mlekarno.
ŽELIMO VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
SIMONCIC PEKARIJA
6724 ST. CLAIR AVENUE	UTl-0282
Se iskreno zahvaljujemo vsem odjemalcem ter se priporočamo za naklonjenost v bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim pecivom.
NaroČite si pri nas fine potice in okusno pecivo za praznike
Se priporočamo za obilen obisk
швпп1еп!е!е11внв
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
COlllNWOOD BAKING CO.
16006 Waterloo Road
IVanhoe 1-7526
GAIEIY BAR INN
16223 Waterloo Road
Fina žganja, piva in vina—domača kuhinja
Vsaki petek pohane ribe
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MR. IN MRS. JOHN TERČEK, lastnika
PLES VSAKI PETEK IN SOBOTO
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Vsem mojim odjemalcem se iskreno zahvaljujem za naklonjenost in se priporočam za bodoče.
OGRIN'S SHOE HOSPITAL
ANDREW OGRIN, lastnik
18508 Shawnee Avenue
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MAPLE TAVERN
■ -7 * 'V ■ -r ■	^	J
30200 EUCLID ^ AVE.
WICKLIFFE, OHIO JOHN in ALBINA MRSNIK, lastnika
Najlepša hvala vsem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočava za bodoče.
POSTREGLA BOVA VEDNO Z DOBRIM PIVOM, VINOM IN JEDILI.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
JOHN MAROLT
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
15931 Saranac Road UL 1-1013
PRI NAS DOBITE DOMA PREKAJENE KLOBASE IN VSE KAR JE TREBA ZA DOBRO KOSILO
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MRS. ANNA MARINCIC
"■xmrnu

Bonded Winery No. 131
15012 Sylvia Avenue
POtomac 1-2441
Pri nas dobite vedno pristno belo in rdeče vino kakor tudi vseh drugih vrst.
KERN'S CAFE
231 East 156th Street
Kakor v preteklosti, tako bomo tudi v bodoče postregli svojim gostom s svežim pivom, prvovrstnim vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom, — Se toplo pri" poročamo v obisk.
___ MR. in MRS. JOSEPH KERN, lastnika
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
'1""1"Г1"П"1'1"Г1"1'1"1'1"П"ГЈ"Г1"Г1"П"Г1"1"1"П"П"П"Г1"ггп1'1"1тт1"Г1"Г'||
g
4т!@|!Ш!Ш1!1|Ш|Н|т|11|Ж|Н|Ж1Н|»||||»||,т|П|»|Н|т|Н|т|11|Ш|11р|111ти|т|1,|т|нр1Н|,|Н№|Н|»|Н|.|н|.|нш^
■■■|||П|и||||н||||а||||в||||н||||н||||в||||в1|||в!|||ш1||1в1||1а1||1в1||1в1||1ш1||1в1||1в1||1в1|1и1||||||||ш1||1в1|
J. OBED
4504 St. Clair Avenue
SLAŠČIČARNA
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Priporočamo našo slaščičarno v naklonjenost, kjer vam bomo vedno prvovrstno postregli.
SUPERIOR BODY & FENDER REPAIRING (0.
Auto Painting
6605 St. Clair Avenue
ENdicotl 1-1633
FRANK ČVELBAR, lastnik
\ Kadar potrebuje vaš avtomobil kakšno popravilo,
^■Јаћко zanesljivo izročite nam, in izvršili bomo najbolj- • - -
der
Jse delo, ki bo v vaše zadovoljstvo. Popravimo fen-
Je in ogrodje ter barvamo.
Se priporočamo za naklonjenost.
^sem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
JOSEPH aOBOKAR
^EAL ESTATE — HOUSES — LOTS AND FARMS
986 East 74th Street
HEnderson 1-6607
V
*sem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
ZAHVALA IN ШШ
^sem cenjenim trgovcem, obrtnikom, profesionalen naročnikom, ki so nam izkazali svojo naklon j e-
' izrekamo našo iskreno zahvalo.
Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem!
Zastopniki "Enakopravnosti"
JOHN RENKO FRANK RENKO JOHN STEBLA]
■1>«1м11|1н!|||в1|||в||||а||||а|||)в1|||в|||1в||||в||||а|||]в1||{||'|||}в|||]а||||в||||в1|||д!||)а|||1в]|||д|^
FRANCA
(Nadaljevanje s 1. strani)
popravljena. Lepo gospodarijo. Ti in hiša, oba sta se spremenila, no, saj je že tudi nekaj let, odkar sta se ločila."
Več ni rekla. Jaz sem čutil njeno misel. Kako silno me je zagrabilo v prsih, ko se je Franca sklonila ter zagrabila s pestjo domačo prst ter jo prekladala iz roke v roko. Videlo se mi je, kakor da boža to domačo grudo, z očmi poljubu je rodno zemljo, ki ji je dala ognjišče in streho za pozna človeška leta. Menda iz ljubezni do domače zemlje, se je pričela nagibati proti zemlji, katero ljubi; in ko se njeno telo sključi do zadnjega giba, takrat bo dala tej zemlji tudi zadnji poljub. Takrat jo bo zemlja sprejela v svoje naročje za vse večne čase. Kako sladko bo to pravično in umirjeno spanje v domači grudi.
Lepo in počasi je potresla ogreto prst na zemljo, stopila na njo z boso nogo, da bi čutila toploto domače in dragocene grude. Kako močno je navezana na to zemljo, kako odkrito jo spoštuje z vsem svojim poštenim in skromnim kmečkim srcem, ker ji je usoda naklonila prostorček na tej vzlj ubij eni domači zemlji.
Povabi me, da naj prestopim njen hišni prag. V hišo me pelje, kjer je še vse tako, kot je bilo pred štiridesetimi leti. Še podobe na steni vise tako, kakor jih je obesila njena mati. V kotu poleg hišnih vrat stoji stara skrinja, z rožami porisana, z vpisano letnico iz davnih, davnih dni. Morebiti je stara sto let, morebiti dvesto let, kdo bi štel njena leta. Napisali so na njo že nove letnice, da bi ne bila prestara. Od rodu do rodu gre njena zgodovina, židane in rožaste rute so v nji, spomini na mater in babico, spomini na čase, o katerih že molči hišna zgodovina. To že ni več stara kmečka hiša, to je skrbno ohranjen kmečki muzej na deželi, ki ima neprecenljive vrednosti za zgodovinarje našega kmečkega življenja.
Franca vse to spoštuje in ljubi z iskrenostjo svoje pameti in srca. Nobene stvari ne podcenjuje, vse ji je drago in sveto, vsaka stvar v njeni hiši je kakor del njenega življenja. Vse je tako tesno spojeno in zvezano z njenim dihom in govorico. Prava in nepokvarjena kmečka duša čuva te bisere, ki so vkovani v njeno skromno in pojemajoče življenje.
"Franca," ji pravim, "skrinjo zapiši meni, predno boš umrla."
Obraz se ji poresni ob napol priprtih ustnicah, iz grla prihaja zastajajoč glas. Take prošnje ni pričakovala od mene. Malo še pomisli in pravi;
"Zapišem jo tebi. Toda v Ameriko ne sme ta skrinja. Tu doma te počaka, če se vrneš na stara leta."
V njenih besedah je bilo polno skrbi, da bi res ne šla njena podedovana skrinja v Ameriko, njen viden in dragocen spomin, katerega bi Amerika ne znala spoštovati in ceniti.
Poslovila sva se; Franca me je povabila, da naj še pridem.
Kako nehote in globoko so segle njene besede v mojo kri. Kako trudna in neizpodbitna je njena vera v kmečko življenje na deželi, kako čisto in biserno svetlikajoče je njeno pojmovanje o skromnosti kmečkega življenja, kako verno in udano čisla vsako stvar, ki je v njeni bližini v vsakdanjem življenju. Ona ne pozna trpljenja in zatajevanja, ona gre svojo določeno pot, kakor ji narekuje dan ali noč, kakor jo' žene vesoljstva sila, tiha in skrivna, čista in neoskrunjena. Njej je, življenje materin ukaz: Izzivljaj iskro življenja na domači zemlji, ostani zvesta domači grudi, po kateri hodi tvoja bosa noga. Ne zapusti te zemlje, ki ti ji dala luč
tvojega življenja, ljubi jo in spoštuj jo, da te bo sprejela kot zvesto služabnico, da tudi ti zopet postaneš del te velike in nezmotljive kmečke zemlje, od katere se je odtrgalo tvoje življenje samo zato, da se zopet enkrat povrne in spočije in poda zemlji novo rast v nanovo spočetem življenju. Saj to je namen in ukaz človeškega življenja, vse drugo je nepotrebno pehanje za čast in slavo umrljivega človeškega življenja, ki je samo trenoten pojav, ki je, in ki ga ni v sorazmerju brezčasovne vesolj nditi, v katero je zašla naša zemlja.
Franca je ostala zvesta besedam njene macere.
Leta 1949 sem spet prišel v svojo rojstno vas. France ni bilo več med živimi. Njen domek je bil na vaškem pokopališču. Umrla je med drugo svetovno vojno. Vso Gorenjsko so takrat zasedli arogantni in krvoločni Nemci. Preganjali so vse zavedne in napredne Slovence. Prizanesli niso niti slovenski duhovščini. Vsa Gorenjska je imela samo tri slovenske duhovnike. Mesto Kranj in okolico je oskrboval župnik iz Smlednika, če je dobil dovoljenje od nemške vojaške oblasti. Prav v tem času je umrla Franca. Položili so jo na mrtvaški oder^ skopali grob na pokopališču ter tretji dan tam pokopali. Ni bilo župnika in ne blagoslova. Par očenašev je zmolil sosed Ivan.
Zasužnjena zemlja je sprejela utrujeno Franco, ki je s svojim zadnjim gibom na tem svetu poljubila sveto domačo zemljo, pol-
no
njenega znoja, človeškega blagoslova. Kakor je živela, tako je umrla in tako je bila pokopana. Zvesta toploti domače in dragocene grude, taka je odšla v njeno naročje, vsa srečna in zadovoljna kot delček te grude, da se spet združi žnjo na vse večne čase.
Franca je ostala zvesta svoji domači zemlji v njeni rojstni vasi na Primskovem pri Kranju.
TRAGEDIJA OB JEZERU
(Nadaljevanje s 5. strani) je lezel na breg in mu je voda povsod curljala iz obleke, je vkljub temu premišljeval: Ali sem jo le umoril ali je nisem? Kaj ni bilo res, da ji ni priskočil na pomoč, čeprav bi jo bil lahko rešil? In ^li ni po njegovi krivdi padla v vodo, čeprav se je zgodilo brez namena? Ampak le— ampak le—
Mračilo se je in povsod je bilo vse tiho. Na nekem skritem kraju, globoko v zavetju gzodov je premočen in sam stal Clyde s svojo suho potno torbico in čakal, da &e posuši. Medtem je odvezal neuporabljeno stojalo fotografskega aparata od torbice in poiskal nekje globlje v gozdu pripraven štor, pod katerim ga je skril. Ali ga je kdo videl? Obrnil se je in premišljeval, katero smer naj izbere. Držati se mora proti zahodu, potem pa zaviti proti jugu in paziti, da ne zaide. In še enkrat je presekal ^ išino rezki, pretresujoči krik tistega ptiča. Potem se je znoči-lo in poletne zvezde so zasijale Skozi samotni gozd je hitro, ampak previdno hitel proti jugu mladenič s suhim slamnikom na glavi in s torbico v roki.


Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo , vesele velikonočne praznike!
B. J. RADIO SERVICE
1363 East 45th Street
HEnderson 1-3028
Prvovrstno delo na vseh radij ah. Vse delo jamče-no. Prodajamo prvovrstne radije. — TUBES.
Se priporočamo vsem, posebno pa društvom za "Sound System" za v dvorane, na prostem in za priredbe.
LOUIS CIMPERMAN
1115 Norwood Road
GROCERIJA IN MESNICA
Pri nas si gospodinje lahko vedno nabavijo najboljše vrste grocerije in mesenine. Se priporočamo za naklonjenost.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem vesele velikonočne praznike!
želimo
TOMSK CAFE
4018 St. Clair Avenue
PIVO - VINO - OKUSNA DOMAČA HRANA VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO IGRA DOBRA GODBA ZA ZABAVO IN PLES
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
RUDOLPH in JENNIE TOMSIC, lastnika

"A SERVICE TO RENDER MORE PERFECT TRIBUTE"
GOLOB FUNERAL HOME
4703 Superior Ave.
EX 1-0357
POGREBNI ZAVOD
CARL'S CAFE
MRS. ROSE FRANK IN SINOVI
1301E, 54 St., Marquette
Prvovrstna postrežba—-dobra pijača—okusen prigrizek.
Veselo velikonoč želimo.vsem posetnikom in prijateljem!
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
^ Prijazno se priporočamo za naklonjenost in poset naše delikatesne trgovine, kjer imamo vedno svežo zalogo razne grocerije, mesa za sendviče, slaščice, sladoled, mehko pijačo ter pivo za na dom.
LOKAR DELICATESSEN
STEVE & JEAN LOKAR, lastnika 6502 SUPERIOR AVE. — EN 1-9142
AZMAN У SONS 6501 St. Clair Ave.
COMPLETE FOOD MARKET Za fino mesenino in grocerijo, pridite, k nam.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
ROSE'S CAFE
MRS. ROSE KERN, lastnica
GOSTILNA
4304 St. Ciair Avenue
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Za dober prigrizek in kozarec pive, vina ali žganja, pridite v našo gostilno. Se priporočamo v obisk.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
ANTON IN JULIA MAROLT NIGHT CLUB
1128 East 71st St -1129 East 68th St.
Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče. Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, vinom in žganjem, ter okusnim ffrigi'izkom.
Vsako soboto igra fina godba, za zabavo.
tiBiiEU Uiti Uiti ieiiUBiiEUiistiusuiisiiUBiUHUUSiiuaiiiisuiiaiiusiiiEiiUiiiiEiitiaiiuEiiuiuueuuii!!!! |1а1||1а1||ш1||1а1||1а1||1а1||1в1||1а1||1а1||1а1ј|1и1||1в1||1ш1||1а1||1в1||1а1||1ш1|!1в1||1в1||1а1||1а1|||а|||1ш1ми1||и||Л1
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
NOVAK'S LOUNGE BAR
5705 St. Clair Ave. - EN 1-9002
Priporočamo se vsem prijateljem in znancem v obisk. Postrežemo z najboljšo pijačo in okusnim prigrizkom. Vedno dobra druščina.
Vsako soboto igra godba JOHN LUDVIKA.
FRAISK in MARY NOVAK, lastnika
EUCLID'S MUSIC HOUSE
6405 St. Clair Ave. - EX 1-9797
Vsakovrstni godbeni inštrumenti, note in potrebščine. — Tudi popravljamo inštrumente.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
THREE CORNERS CAFE
1144 East 71st Street
ENdicott 1-1213
FRANK in MARY BARAGA, lastnika
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
(^BEER
Ш
MUSIC

DANCI NO
Lunches 'Dinners Suppers
Se priporočamo, da n'as obiščete za praznike. Postregli vam bomo z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter z finim prigrizkom.
Imamo najnovejše stile, najboljše usnjene čevlje za otroke, moške in ženske.
V naši trgovini boste sigurno dobili pravo mero in popolno zadovoljstvo.	*
KAY SHOE CO.
6418 St. Clair Ave.
EN 1-6661
FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
ANTHONY 8 JEAN ZIMMERMAN
GROCERIJA IN MESNICA
1193 E. 60 St.
HE 1-0594
Gospodinjam priporočava našo trgovino v naklonjenost.
Vedno sveža zaloga prvovrstne grocerije, sadja in zelenjave ter sveže in prekajene mesenine.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
S & L BAR
MR. & MRS. JOHN LENARČIČ MR. & MRS. JOHN SAURICH, lastniki
7601 St. Clair Ave. - EN 1-9577
Našim,gostom postrežemo z različnimi likerji, 6% pivom in vinom ter okusnim prigrizkom. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočamo za obilen obisk.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
JOSEPH DOLINAR
ST. CLAIR AVE. CAFE
6737 St. Clair Avenue
BEER — WINE — LUNCH — LIQUOR
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!

IVAN TKINKO:
PAGLAVCI
Mlada gospodinja se trudi okoli ognja, da bi pripravila družini južino, katero jim mora potem še nesti v nekiliko oddaljeno polje, da ne bodo po nepotrebnem s hojo zamujali dela. Trudila se je in jezila; mudilo se je. kajti poldan ni bil daleč, a ogenj ni hotel goreti. Suha drva so bila pošla že zjutraj; kar je še dobila na dvorišču, je bilo malo in še to na pol sirovo.
"Oh, ta nerodnost nerodna naših mož! Kolikokrat sem jim ukazala drva pripraviti in jih zanesti domov! S čim bom kuhala? In če ne bo južina ob uri. bodo še godrnjali!" Tako je to-i žila in začela že stotič pihati, da bi živeje gorelo; pa je bilo več kadiža nego plamena.
"No, naj pa čakajo'. Prav jim bo!" Šla je na dvorišče iskat, če bi dobila kaj boljšega.
"Ah, moj Bog! Vse polno drv po zaraščenih senožetih, jaz pa ne morem poštenjega ognja zanetiti! Čakaj, jim Ze povem, kar jim gre, zanikrnežem!"
Medtem je šumno pripodJl domov čredico ovac živahen pa-glavček, star kakih deset let.
"Mama, lačen sem. Ali ste skuhah?" je vprašal, ko je ovce spravil v hlev.
"Da, pravo! KaJko bom skuhala, ko ni drv! Beži, išči tam okoli hleva, če dobiš kaj suhega, da bo kmalu."
Deček steče in res, precej prinese naročje dobrega drobiža, ki je zadostovalo za enkrat. Ni trajalo dolgo in skromna južina je bila gotova.
"Pavlek! Snej in potem poj-deš v Lesičje po drva. Naberi lepo butaro suhih in hitro pri-nesi. Ne ustavljaj se po poti. Slišiš? Niti večerje ne bom mogla skuhati, ako se takoj ne vrneš."
"Da, mama, naberem; pa že pridem ko pridem, saj veste, da je daleč."
"Pazi, bo šiba pela, če te ne bo do štirih. Pomni! Potem boš moral še v polje, da boš pomagal kaj prinesti."
Deček je hlastno snedel svoj del. Gospodinja je pripravila za druge in nesla v polje.
"Veš, kaj sem ti ukazala?" je rekla grede. "Bog varuj, če boš zamujal; jih dobiš svoj del . . . Preden greš, lepo zapri hišna vrata, da ne pride pes. Slišiš!"
In se je oddaljila.
Dečko pa je šel po vasi iskat tovarišev.
Sonce se je bilo med tem sklonilo že precej k zatonu in drv seveda še ni bilo. Stoprav sedaj so se resno zmenili za nje. Vrgli so se v gozd, posekali, polomih in pobrali v naglici, kar jim je prišlo pod roke, dobro in slabo. Napr-avili so si butare, jih zadeli in se pobrali domov. Že gori visoko pod vasjo so zaslišali Jakca, ki je pel. Nekje je bil ukradel par lesenih polen in jih nesel namesto drv; zdaj je počival na običajnem počivalu.
"Čakaj, ga bomo!" pravi Miha.
"Da, čakal te bo!" odgovori Vanček.
"Če hočeta, grem okoli, da ga prebitim; vidva pa prideta počasi po poti; ujamemo ga v sredo."
"Da, tako neumen je! Uteče po polju in drl se bo kćt sraka, da bodo ljudje slišali in potem zve ves svet, kaj je bilo."
"No, ga pustimo, namažemo ga o priliki." in tako so šli naprej, a Jakec urno pred njimi, ko jih je zaslišal. Prišli so domov o mraku.
"Ah, ti grdina, grdinasta! Kod hodiš toliko časa?" je zav-» pila mati nad Pavlekom, ko' je prišel domov in vrgel butaro. "Kod si se ves popoldan potepal.
a ? Kaj ti nisem rekla, da mi pri-nesi drva o pravem času, da bo večerja, a?"
"Saj sem hitel, pa nisem mogel tako hitro!"
"Molči! Kaj boš lagal? Trikrat bi jih lahko prinesel in časa bi bilo ostalo."
Ko se ji je približal, je zagledala, da ima na čelu rano, ki mu je še krvavela.
"■Kaj si si naredil na čelu? Ali ste se tepli? Moj Bog! Kaj bo iz tebe?"
"Saj se nismo."
"Kaj pa je to?"
"Udaril sem se, ko sem drva bral . . ."
"Ni se udaril, ne!" se je izza
ogla oglasil Jakec, "igrali so se za denar in se tepli; in mene so stepli. Le dajte mu!"
"Saj si tudi ti in ti si me s kamenom ..." se je izvilo Pav-leku iz ust.
"Ah, tako? Ah, tako? Grdina! Na!" in ga je lopnila po hrbtu, da se je daleč slišalo. "Še lagal mi boš! Igravec boš! Lažnik in igravec! Moj Bog!"
Popadla je šibo in ga začela tepsti.
Pavlek je udaril v glasen jok. a izza ogla se mu je Jakec rogal in oponašal.
Potem so se vsi skupaj izgubili. Pavlek z materjo v hišo. Jakec pa gledat, kaj se godi ostalima dvema. Njemu se ni nič posebnega zgodilo, ker se doma niso brigali zanj.
(Odlomek iz črtice "Paglavski popoldan")
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
FRANK VIDMAR
1038 East 74th Street
MESNICA IN GROCERIJA
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se vam priporočamo za bodoče.
Postregli vam bomo najboljše z dobrim mesom in grocerijo. Posebno za praznike imamo veliko zalogo.

Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
r-i
Ako želiie zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na
HAFFNER
INSURANCE AGENCY
USTANOVLJENA 1. 1908
6106 ST. CLAIR AVENUE
A. Haffner	J. Haffner
Norman P. Haffner
CHARLES & OLGA SLAPNIK
Cvetličarna
6026 St. Clair Avenue
Express 1-2134
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Razveselite vašo mater, sestro ali dekle za praznike z lepim cvetjem. Pri nas vam bomo postregli s krasnimi cvetlicami v lončkih, šopkih in corsages.
Se priporočamo za obisk.
»OLD OXFORD TAVERN«
1014 East 63rd Street
PIVO - VINO - ŽGANJE IN PRIGRIZEK EDDIE Cr ELSIE SESEK
Zahvaljujemo se za naklonjenost in se priporočamo
za naprej. .
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
|Т||1в1111в1111&)||1н1||1ш1|11а1||1н11||в1||1а1||1в|||1а1|||в||||в||||в||||в||||а||||в||||в||||а||||а||||в(||||!||!в1||М1^
RUSS' SODA BAR & CREAMERY
7512 St. Clair Ave. - EN 1-8882
Vsem vesele velikonočne praznike in pbilo piruhov!
Pri nas dobite vedno sveže pecivo,, več vrst kruha, mleko in mlečne produkte ter mehko pijačo, sladoled, itd.
SE PRIPOROČAMO
jiS
MRS. MARY SVETE 1184 East 60th St - UT 1-9195
DELIKATESNA TRGOVINA
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Našim cenjenim odjemalcem se iskreno zahvaljujem" za naklonjenost in se priporočamo za naprej!
ZA VELIKONOČ imamo okusne potice torti in drugo fino pecivo.
Sprejemamo naročila tudi za vsakovrstno pecivo torte ter keke za ohcete, rojstne dni, obletnice, itd.
JOHNNIE'S BAKERY
3916 ST. CLAIR AVENUE
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov'
Za obširno izbero vsakovrstnih velikonočnih košari'-' bonbonov in kartic, pridite k
TAYLOR VARIETY STORE
5c AND lOc STORE
6714-16 St. Clair Ave,
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo* vesele velikonočne praznike!
J. 8 F.
DELICATESSEN STORE
JOHN in FRANCES SAYE
1145 East 60th Street
V zalogi imamo ohijska in kalifornijska vina
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov'
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem ieli'"® vesele velikonočne praznike!
J. METELKO, 0. D.
6417 St. Clair Avenue
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo pitul*®*'
KOMINS PHARMACY
6430 ST. CLAIR AVENUE — Vogal Addison
Slovenska lekarna — nasproti SND
Vsem rojakom se zahvaljujemo za dosedanjo nakl"''^ nost in se priporočamo za v bodoče.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruho^'
NORWOOD FOOD MAR0
GROCERIJA IN MESNICA
1209 Norwood Road
ENdicott 1 -8262
Se priporočamo, da si nakupite prvovrstno rijo in meso pri nas, da boste obhajali praznik®
||Ш||||»||>]в||||И||||и||||И1|||и||||и||||и||1|и||||и|1||,|,,|,|,,|,||,|п|..|.|..|.,„|.,„|.|,,|и|||1»и|Д1.ДДј1 ,1т1|,1ш1н1ш1н1т1н1ш1||1т1||1»1н1#|||1ж1||1т1|||»|||1т1||1ш1||1ж1||1т11|1ж1|||т111№|||1ж1||1"1"'"^