’aše zaupanje - naše zadovoljstvo let Emona za vse, vselej in vsepovsod informator 9lasik> delovne skupnosti • emona | ljubljana leto 8 oktober 1977 št. 74 JESTVINA - NAJVEČJI TRGOVEC OB MORJU ZLATI MERKUR PRIZNANJE FRANCU NEBCU ZA GOSPODARSKO SODELVANJE Z NEUVRŠČENIMI DRŽAVAMI BEOGRAD, 29. september — Na današnji slovesnosti v Beogradu — 17. podelitvi mednarodne nagrade »Zlati Merkur«, katere so se udeležili tudi gospodarstveniki iz 39 tujih držav, je prejel Zlatega Merkurja Franc Nebec, generalni direktor SOZD Emone med drugim tudi zaradi svojih pobud za tesnejše povezovanje in dolgoročnejše sodelovanje med trgovino in živilsko industrijo, kot tudi za širjenje mednarodne trgovine in gospodarskega sodelovanja v prvi vrsti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Iskreno čestitamo! E-INFORMATOR TRIJE NOVI ČLANI SOZD EMONE Minuli mesec so se delavci DO Centromerkur exPort-import v Ljubljani, DO Jestvine iz Kopra in IR) Merkur iz Ptuja na referendumu odločili za *družitev v SOZD Emona Ljubljana, ki se bo tako * nad 8.000 zaposlenih delavcev povečala še za do-bl-ih 1.000 delavcev. Za združitev se je odločila večina delavcev — Jestvin Koper 94 odstotkov, Centromerkur Ljublja-da nad 70 in Merkur Ptuj 98 odstotkov. Po oblikovanju SOZD Emone, ki je s 1. oktob-fom organizirana in že tudi registrirana v skladu * zakonom o združenem delu, predstavljajo te tri trgovske organizacije najmlajše članice velikega ^druženja, ki bo s tem svojo dejavnost še bolj zao-11 •'ožilo in se lahko še bolje in trajneje povezalo 11 Proizvodnjo. E-tlsk Na široko odprta vrata nadaljnjim integracijskim procesom ob slovenski obali — Racionalnejše poslovanje in širše možnosti razvoja KOPER, 4. oktobra — Doslej enovita trgovska delovna organizacija Jestvina Koper, ki zaposluje 360 delavcev v 51 klasičnih trgovinah, 15 samopostrežnih trgovinah in drugih delovnih enotaii ob slovenski obali, predstavlja poleg Emone, Nanosa, Soče in Koloniala najmočnejšo trgovsko delovno organizacijo na tem območju. Njen direktor dipl. ekonomist Bruno Eller pravi, da se je delovni kolektiv zavestno odločil za vstop v SOZD Emone zato, da bi si zagotovil racionalnejše poslovanje, širše možnosti razvo- Bruno Eller ja in ne nazadnje večjo, boljšo in pestrejšo ponudbo potrošnikom. Razvojna pot Jestvine sega od njenega nastanka 1954, ko je začela z 22 delavci v sedmih klasičnih trgovinah in prvih integracij 1959. leta v okviru trgovske branže do mocieme in široko razpredene mreže poslovalnic naj-večjega trgovca živilske stroke — ob slovenski obali. 1959. so se Jestvini pridružile trgovine Kmetijske zadruge na Cmem kalu, v Dekanih in Marezigah. To je bila še zmeraj dokaj skromna trgovina, ki je občane preskrbovala z najnujnejšimi živili. Pomembnejši skok v rasti Jestvine predstavlja leto 1962, ko se je povezala s trgovskim podjetjem »Klas« iz Kopra. Materialna osnova za nadaljnji razvoj se je vse bolj krepila. Začeli so graditi nove, moderne trgovine. Kot prvi večji objekt market na Titovem trgu v Kopru, ki je prav spričo svoje arhitekture dvignil toliko prahu in polemik. Prav spoznanje, da moč delovne organizacije narašča nadaljevanje na 2. strani KMETIJSKI MINISTER ZSSR V IHANU Ljubljana, 21. sept. — Včeraj zvečer je prispela v Ljubljano sedemčlanska delegacija ministrstva za kmetijstvo Sovjetske zveze. Delegacijo, ki jo je vodil minister za kmetijstvo Valentin Karpovič Mesjac, je takoj ob prihodu sprejel Franc Nebec, generalni direktor SOZD Emone. Danes .Je bila delegacija gost naše delovne organizacije. Ogledala si je E-center v Kosezah in trgovsko hišo Emona — Maksimarket. Ker so se še posebej zanimali za naše tehnološke procese v prašičereji so obiskali prašičjo farmo v Ihanu ter najsodobnejšo farmo v Kočevju, ki jo je gradil naš Inženiring. Sovjetska delegacija Je ugodno ocenila naše dosežke ter meni, da bi tehnologijo, ki jo lahko ponudimo s pridom uporabili tudi v Sovjetski zvezi, v kateri bodo v naslednji petletki namenili kmetijstvu 170 milijard rubljev ali 28 odstotkov vseh investicij v gospodarstvu. Poleg tega Imajo v načrtu v naslednjih desetih letih meliorirati 5 milijonov hektarov zemljišč, 5 milijonov hektar rov pa bodo z namakanjem usposobili za kmetijsko proizvodnjo. Skupna ugotovitev Je bila, da Jugoslavija in Sovjetska zveza ne izkoriščata dovolj velikih možnosti za blagovno menjavo na področju živilstva In kmetijstva. ZVONE GJURIN Emona za vse, vselej in vsepovsod Vaše zaupanie - naše zadovoljstvo JESTVINA - NAJVEČJI TRGOVEC OB MORJU Market Jestvine v Olmu pri Semedeli Nadaljevanje s 1. strani s povezovanjem, je, kot pravi Bruno Eller, 1907 leta privedla kolektiv Jestvine do odločitve o pridružitvi trgovskega podjetja Jadranka iz Izole. Sele na ta način in s tem korakom je nastala za tiste čase srednje velika specializirana delovna organizacija trgovske stroke ob obali, ki je imela s tem dane osnovne pogoje za še hitrejši nadaljnji razvoj. To je obdobje gradnje novih samopostrežnih trgovin v vseh treh obalnih občinah: dve na Škofijah, samopostrežba v Semedeli, zatem v Olmu, samopostrežnica na trgu JLA v Kopru in v Izoli. Hkrati so člani združenih kolektivov obnovili in modernizirali celo vrsto starih trgovin in na ta način stopili v korak s potrebami in zahtevami časa. Na podeželju je Jestvina tedaj zgradila samopostrežnico v Hrvatinih in Dekanih ter obnovila vse klasične trgovine v Kopru, ki od nekdaj slove ne samo po živi- delu obale, čeprav v tem ni mogla iskati kakšnega posebnega ekonomskega računa. Skratka Jestvina je bila in je edina delovna organizacija trgovske stroke v koprski in izolski občini, ki se je specializirala tudi za kraje, ki niso tik ob Jadranu. Hkrati je delovni kolektiv občutno pomagal pri gradnji prepotrebnih infrastrukturnih objektov, in sicer od cest, vodovoda do telefona v svojem trgovskem zaledju. širših obzorjih, če torej s tega zornega kota gledamo na odločitev Jestvine, da jo stopila v okvir SOZD Emone, potem je ta ugotovitev točna.. Nedvomno je racio-nahieje, če se vključiš v širši prostor. Jestvina je že doslej dobro poslovala z Emono, predvsem z Mesno industrijo Zalog pa tudi s Trgovino na veliko, predvsem kar zadeva uvoženo blago. Gre za skupne slovenske in jugoslovanske dobavitelje od ajdovske- že dlje časa skupni. Nedvomno je, da se bo proces povezovanja na obali še nadaljeval, zato pri Jestvini menijo, da so kot najmočnejši trgovec na obali poklicani za nosilca na-daljnega razvoja v svoji stroki. Seveda je za to potrebno nekaj časa, dogovarjanja, spoznanj in usklajevanja razvojnih poti, ki se sem in tja po nepotrebnem, na Škodo potrošnika in ponudnika še križajo. Sicer pa smo z Emono že dolgo poslovno sodelovali. Upamo, da bo to sodelovanje sedaj še boljše,« je povedala poslovodkinja Vera. »V veliki družini se bolje živi, posebno če so vsi složni«, je pritrdila Zalka, pomočnica poslovodkinje, kateri teče že 17. leto, odkar je pri Jestvini. »Je in bo vse v redu!« je kar pribil Silvo Čebokli, od-delkovodja prvega marketa v Kopru na Titovem trgu. Pravi Koprčan je, izdaja ga govorica, doma iz Pobegov, i kilometre oddaljene vasice. Pri Jestvini se je izučil za mesarja že pred desetimi leti. Najbolj ga poznajo gospodinje — ko jim postreže z lepimi zrezki, kareji, pljučno pečenko in podobnimi dobrotami, ki dvigajo sloves dobre kuharice. Na mesarskih kaveljih smo res videli lepo teletino, svinjino, govedino, da o perutnini ne govorimo. »Ne morem reči, da bi se gospodinje — te so hude in natančne povsod — kaj pritoževale. Imamo več dobaviteljev mesa, Emono, Košaki itd. Vse pa nabavljamo preko centralnega skladišča mesa. Referendum za združitev z Emono smo imeli 15. sep- Vcra Novak hiši sicer malo časa, vendar že star maček v gostinstvu. To pa tudi mora biti, saj je v restavraciji promet dokaj razgiban. Vsako dopoldne prodajo tudi nad 350 toplih obrokov — malic, pa opoldne okoli 100 obrokov. Stalni gostje so delavci bližnjih delovnih organizacij in ustanov. »Tako dobrega rezultata referenduma nismo niti pričakovali«, je dejal Klavdij Cepa*, poslovodja marketa 4 v naselju Olmo. Trgovina mu je že v krvi, njegov ded je imel trgovino v Rižani, podedoval jo je njegov oče im prodaje — obrazložil j razvojni program delovne 011 ganizacije. Predvidene so nove n*1® be, predvsem v razvoju OTj vine, ki predstavlja P1®* „ ni del dejavnosti. Izdelan 7 idejni projekt marketa v I* ciji, 340 kv. metrov, predračunska vrednost Klavdij Cepak ša 6 milijonov 740 tisoč 5 narjev. V letih 1930 in 1J° so predvideni trije in sicer v Ankaranu,, ju in Portorožu vsak ® L 700 kv. metrov površine ^ novo centralno skladišče hladilnico, 3.600 kv. me*1''" ki je več kot potrebno. ^ Delikatesni oddelek marketa v Olmu Pogled v notranjost marketa v Olmu tembra in je bil kolikor vem, pozitiven. Mi mesarji si želimo le, da bi imelo meso čim krajšo pot od proizvajalca do kupca, bilo bi boljše za oba — in za nas tudi.« »že sedaj prodamo veliko Emoninih izdelkov, kar poglejte — kraško panceto, bu-djolo, emonsko suho salamo, pršut Lipica — morda bomo imeli sedaj še bogatejšo izbiro, če je večja izbira se bolje prodaja. Kolikor vem je referendum uspel,« je povedala Cvetka Bordon, zaposlena v marketu 56 na trgu JLA. Pri Jestivni se je izučila in ji teče že 12 leto zaposlitve. Je domačinka, prava Koprčanka, mož je poslovodja marketa 2 na Titovem trgu in si delavni čas prilagajata, da je čimbolj prav tudi dvema malima hčerkama. lih za najširšo potrošnjo, temveč tudi po izbrani delikatesni ponudbi, precej višji kot smo jo sicer vajeni v klasičnih samopostrežnicah v Sloveniji in splošnih živilskih trgovinah nasploh. Srednjeročni načrt razvoja Jestvine med drugim predvideva gradnjo razširjenih marketov v podeželskih središčih, kot so Marezige, Pobegi, Pridvor, Gradišče in drugih. Gre za razširjen predmet poslovanja, skratka za širši izbor živil in pot-rošnega blaga nasploh. Jestvina je po besedah njenega direktorja Bruna Ellerja vseskozi posvečala posebno skrb razvoju trgovine na tako imenovanem obalnem podeželju, torej v celinskem Poskusi, da bi se v okviru obalnega prostora tesneje povezala trgovina in proizvodnja, niso rodili pravega uspeha, ne rezultata. V okviru SOZD Emona je delovni kolektiv Jestvine odslej na široko odprt za nadaljnje povezovanje na obalnem območju, to je na svojem prostoru, hkrati pa se mu odpirajo široke možno-sti neposrednega poslovnega povezovanja v slovenskem, jugoslovanskem prostoru. Zdi se, kot da je slovenska obala premajhen prostor za vsebinsko in perspektivno globlje povezovanje zgolj znotraj svojih proizvodnih in trgovskih organizacij, zato ni čudno, da se tako prve kot druge razgledujejo po SMO ZA Je povedala Vera Novak, poslovodkinja Bonboniere v Kopru, ki se kar nekam sramežljivo stiska v Kidričevi ulici pred Titovim trgom. V prikupno urejenem lokalu delata dve, Vera 'n ^'nna pomočnica Zalka Bobek, Vera slavi iciOo ivur visok jubilej, 20 let je že pri hiši. Je sicer Ljubljančanka, a so jo domačini že »vzeli« za svojo. »Prejšnji mesec smo imeli referendum, skoro vsi, kar 94 odstotkov nas je glasovalo za združitev. Na referendumu smo le potrdili tisto, kar smo že dolgo govorili. Miro Federik, poslovodja samopostrežne restavracije Jestvine na Trgu JLA, je v Silvo Čebokli tudi Klavdij ji je ostal zvest, jabolko pač ne pade daleč od drevesa. Že 17. leto teče, odkar je pri Jestvini kjer ga poznajo kot dobrega in vestnega delavca. Prizadeven je tudi na drugil področjih. Preteklo obdobje je bil predsednik delavskega sveta, sedaj pa je sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, ki šteje 35 članov. Market v naselju Olmo res lahko služi marsikateri trgo- Božo Ostanek vini za vzor. Vse je na svojem mestu, lepo zloženo in kljub veliki založenosti ni nereda. Tudi okolica marketa je lepo urejena in čista. Trgovini se vidi, da jo vodi čvrsta roka. Cas nas je priganjal in kar med vožnjo nam je Božo Ostanek, dipl. ekonomist, pomočnik direktorja Jestvine, pri kateri je že sedmo leto in je to njegovo tretje delovno mesto — od šefa skladišča in vodje nabave in stopek je v teku. »Iz vseh temeljev ekonOJV skega združevanja je n?L največja želja, da z zdravijo dosežemo skupni dtv> beni cilj, za katerega sir>00r po svoji dejavnosti odgov ^ ni— čimboljšo in solidn®^ oskrbo potrošnikov, obča11 Miro Federik na slovenski obali, vsklaJ^ nastop na trgu in ne naz nje v maloobmejnem Pr0!, tu«, je dejal Božo Ostane^ E—SLUŽBA ZA T1 IN INPORMAClJ Emona za vse, vselel In vsepovsod Vaše zaupanie - naše zadovoljstvo ^ let l ' • j i Obveščamo vse delavce SOZD EMONE, da je s • l [ sklepom Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljub- J l > Ijani št. Srg 966/77 z dne 1. 10. 1977 vpisano pod • l | št. 1441/00 registrskega vložka organiziranje in kon- J j i stituiranje sestavljene organizacije združenega dela • I | EMONA, Ljubljana. 2 Odslej bodo SOZD in združene temeljne ter delovne organizacije poslovale z naslednjimi nazivi: SOZD EMONA proizvodnja, trgovina, turizem in hotelirstvo, inženiring, o. o., Ljubljana, 61001 Ljubljana, Kersnikova 2, p. p. 140 PROIZVODNJA DO AGROEMONA, o. sub. o., Domžale 61230 Domžale, Levstikova 39 TOZD Poljedelstvo-govedoreja, o. sub. o., Domžale 61230 Domžale, Levstikova 39 TOZD Prašičereja, o. sub. o., Ihan 61230 Ihan 48 e e o • e 1 TOZD Tovarna močnih krmil, o. sub. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Kavčičeva 72 DO EMONA KMETIJSKA KOOPERACIJA, p. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Glonarjeva 1 DO EMONA MESNA INDUSTRIJA, p. o., Zalog 61260 Zalog, Agrokombinatska 94 DO EMONA RIBARSTVO EXPORT, p. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Gradišče 2 trgovina DO EMONA MERKUR, o. sub. o., Ljubljana skupne službe, komerciaino-računovodskl biro 61000 Ljubljana, Trg revolucije 1 TOZD Maloprodaja, o. sub. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Kersnikova 2 TOZD Trgovina Obala, o. sub. o.. Koper 66000 Koper, Ulica JLA 23 : I e o o © o o • © o g : SOZD EMONA REGISTRIRANA TOZD Trgovska hiša Maxiinarket, o. sub. o., Ljublj. 61000 Ljubljana, Trg revolucije 1 TOZD Supermarket, o. sub. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini TOZD Supermarket, o. sub. o., Maribor 62000 Maribor, Partizanska 3—5 TOZD Supermarket, o. sub. o., Osijek 54000 Osijek, Trg oslobodjenja 6 TOZD Pekarna Center, o. sub. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Tržaška 90 DO EMONA COMMERCE, p. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Kersnikova 2 DO EMONA BLAGOVNI CENTER, p. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 102 DO EMONA ILIRIJA, p. o.. Ilirska Bistrica 66250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 28 DO EMONA DOLENJKA, n. sol. o.. Novo mesto 68000 Novo mesto. Glavni trg 28 TOZD Detajl, n. sol. o, Črnomelj 68340 Črnomelj, Kolodvorska 13 TOZD Engro-detajl, n. sol. o.. Novo mesto 68000 Novo mesto. Glavni trg 28 DO EMONA POSAVJE, n. sol. o., Brežice 68250 Brežice, Prvih borcev 35 TOZD Gostinstvo, n. sol. o., Brežice 68250 Brežice, Trg Ivana Ribarja 3 TOZD Trgovina na malo, n. sol. o., Brežice 68250 Brežice, Trg Ivana Ribarja 3 TOZD Trgovina na veliko, n. sol. o., Brežice 68250 Brežice TURIZEM IN HOTELIRSTVO DO EMONA HOTELI, o. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Miklošičeva 4 TOZD Hoteli Bernardin, o. sol. o., Portorož 68230 Portorož, Obala 2 TOZD Hotel Evropa, o. sub. o., Celje 63000 Celje, Titov trg 4 TOZD Hotel Riviera, o. sub. o, Portorož 66230 Portorož, Obala 33 TOZD Hotel Slavlja, o. sub o., Maribor 62000 Maribor, Vita Kraigherja 3 TOZD Hotel Slon, o. sub. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Titova 10 TOZD Grand hotel Union, o. sub. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Miklošičeva 1 TOZD Zdravilišče Cateške toplice, o. sub. o., Čatež ob Savi 68250 Brežice, Čatež ob Savi 73 TOZD Igralnice Casino, o. sub. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Titova 10 DO EMONA GLOBTOUR, p. o., Ljubljana 61000 Ljubljana VVolfova l/III ! : I i e s © © o © i) c © » «) 9 O 0 © © O o e 9 9 9 0 0 0 0 0 » 0 © g Z z ostale dejavnosti ® Do EMONA INŽENIRING, p. o., Ljubljana « 61000 Ljubljana, Kavčičeva 72 0 DO EMONA ELEKTRONSKI CENTER, p. o., g Ljubljana • 61000 Ljubljana, šmartinska 102 J ^••00090O0900900000e0O000O09900090990097 STROKOVNE SLUŽBE POROČAJO: DEMTEV OSEBNIH DOHODKOV Temeljna izhodišča in program za oblikovanje sistema Zakon o združenem delu zahteva od delavcev vsake TOZD, eno-vitnih DO in delovnih skupnosti dosledno izpeljavo kompleksega sistema delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. S tem v zvezi določa ZZD, da so delavci v temeljni organizaciji do 1. 1. 1978 dolžni določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, sicer v nasprotnem primeru sledi sankcija prejemanja z zakonom zajamčenega osebnega dohodka.- Preostali čas je zelo kratek, še zlasti če upoštevamo, da je december več ali manj zasoden s proceduro sprejemanja potrebnih samoupravnih aktov, kar je zahtevalo, da smo k delu pristopili zelo intenzivno, posebno v tistih TOZD, ki do sedaj nimajo razvitih meril za nagrajevanje po delu. Za celovito nagrajevanje po delu izhajamo iz le teh izhodišč: • vrednotenje del (ne denarno) • merila individualnega delovnega prispevka, • merila uspešnosti organizacijskih enot, • merila rezultatov dela TOZD. VREDNOTENJE DEL IN MERILA DELOVNEGA PRISPEVKA Vsako delo, ki se opravlja v okviru TOZD mora imeti določeno vrednost, ki bo izražena z indeksno vrednostjo. Izhajamo iz izhodišča, da je najnižje vrednotene delo izraženo z indeksom 100, kar pri normalnem poslovnem rezultatu zagotavlja najnižji osebni dohodek določen s samoupravnim sporazumom dejavnosti. Vrednost posameznega dela torej ne bo izražena v dinarski vrednosti, ampak v indeksnih točkah, katerih vrednost bo odvisna od rezultatov dela in poslovanja, ki jih doseže temeljna organizacija in, ki se ugotavlja ob periodičnih in zaključnem računu. Indeksna vrednost posameznega dela se nanaša samo na delo, ki ga je delavec opravil v normalni količini in kvaliteti. Odstopanje od tega pa mora biti posebej merjeno. Merila delovnega prispevka morajo biti postavljena tako, da zajemajo slehernega delavca. Delovni prispevek se lahko meri bodisi s kvantitativnimi bodisi s kvalitativnimi merili. Kjer koli bo to le mogoče, bomo delovni prispevek merili s količinskimi merili in le v primerih ko je količinsko merjenje neracionalno, ali pa da je v določeni delovni skupini oz. skupnosti mogoče meriti delovni prispevek le izraziti manjšini, bomo uporabili kvalitativna merila uspešnosti delavca. Vsaka TOZD je razdeljena na organizacijske enote (oddelke, skupine iM.) in za vsalteo od teh ©not moramo poiskati najbolj smotrna in racionalna merila uspešnosti. S tem so mišljena merila, ki bodo najbolj spodbujala k uspešnemu delovanju enote in so že do sedaj v evidencah prisotna, čeprav ne vedno tudi uporabljena. Rezultat dela TOZD Je merljiv s poslovno uspešnostjo izraženo z dohodkom in njegovo delitvijo pri čemer morajo sredstva za materialno osnovo dela naraščati hitreje kot sredstva za osebne dohodke, vendar tako, da je rast osebnih dohodkov stimulativna. KATALOG (RAZVID) DEL IN DELOVNA PODROČJA Za vsa navedena izhodišča moramo pripravljati ustrezne elemente za kar mora biti takoj angažiran čim večji del delavcev. Prva naloga, ki smo sl jo, izhajajoč iz prvega izhodišča »vrednotenja del« zastavili, je katalog (razvid) del in razvrstitev del v delovna področja. Katalog del, kot ga predvideva osnutek Zakona o delovnih razmerjih ima osnovni cilj evdien-tirati vsa dela, ki se v temeljni organizaciji pojavljajo in opravljajo in pa da vsa ta dela komparativno ovrednoti. S tem odpada potreba po delovnem mestu in graditvi osebnih dohodkov na institucijo delovnega mesta. Pod pojmom delo smo evidentirali skupek nalog in opravil, ki se vežejo v zaokroženo delo, ki predstavlja del racionalno deljenega delovnega procesa. Pri tem delu smo naleteli na dve skrajnosti in sicer je ena težila k preimenovanju čim večjega števila delovnih mest v dela in drugo, ki ni upoštevala da pod pojmom delo razumemo skupek nalog in opravil. Ta skrajnost je bila izražena z neskončnim popisovanjem posameznih opravil z željo po pretirani popolnosti, ki pa je vedno končala v slepi ulici. Delo v smislu kataloga del ima namreč smisel le, če je mogoče delo racionalno evidentirati, ne da bi za to povečevali število zaposlenih delavcev. Delo moramo razvrstiti na dva načina in sicer: 1. po organizacijskih enotah, 2. po področjih dela (skupnih del). Po razvrstitvi del po organizacijskih enotah naj bi dela razvrstili po kategorijah strokovne zahtevnosti od I-VIII in sestavljenosti dela v indexnih razmerjih oz. točkah, od 100-600 pri Čemer smo se poslužili metode, ki smo jo uporabili pri analitični oceni delovnih mest. Veliko pozornost je pri evidentiranju del potrebno posvetiti v ugotavljanje dejansko potrebnega (saturiranja) delovnega časa. Z analitičnim pristopom smo nemalokrat ugotovili, da se za nekim delovnim mestom dejansko skriva le delno saturiran delovni čas in izjemoma tudi manj kot četrtino polnega delovnega časa. Zaradi te ugotovitve je seštevek ur potreben za opravljanje vseh del dokaj nižji od zmnožka 182 x število delavcev. Kot rečeno smo na to, iz kadrovskega vidika, razporedili dela v delovna področja. Naj se na kratko dotaknem tudi tega: Zakon o združenem delu odpravlja institucijo delovnega mesta. Namesto tega bomo imeli na eni strani posamezna dela s pripadajočimi vrednostmi, na drugi strani pa določene skupine del ali delovna področja. »Delo« je ožja in s stališča nagrajevanja preoiznejša opredelitev kot delovno mesto. Delovno področje oz. skupina del pa je pomembna širša opredelitev kot delovno mesto in služi kadrovskemu razmeščanju. Delavec ne bo več razporejen na delovno mesto — saj ga ni več — niti ne bo razporejen k posameznemu delu, ampak bo razporejen na določeno delovno področje, v okviru katerega bo več del. Delavec bo lahko oziroma bo moral v okviru tega področja opravljati katerokoli delo v skladu z organizacijskimi potrebami in svojimi sposobnosti. To se pravi, da bodo vsi delavci, ki so razporejeni na isto področje dela med seboj izmenljivi. Razume se, da bodo nagrajeni po delu, ki ga bodo konkretno opravljali. Ta novost Je za vsako OZD izredno pomembna tako iz organizacijskega kot tudi kadrovskega vidika. Zato moramo dobro proučiti, katera dela bodo opredeljena v posamezno delovno področje. Za lažjo orientacijo navajamo osnovne principe, ki smo jih upoštevali pri določanju delovnih področij: Delovno področje ni omejeno na posamezno organizacijsko enoto. To se pravi, da bodo v istem delovnem področju enaka In podobna dela ne glede na to, v delitve po delu kateri organizacijski enoti se nahajajo. Delovno področje pa je omejeno v okviru TOZD. V isto delovno področje lahko razvrstimo le dela, ki imajo vsebinsko ali poklicno podobnost oziroma vrednost. Na primer: razna administrativna dela, enostavna vzdrževalna dela, dela v zahtevnejši strežbi itd. V isto področje lahko razvrstimo dela enaka ali mejne strokovne (kvalifikacijske) ravni. To se pravi, da so lahko v istem področju dela največ dveh strokovnih kategorij — predvsem v primerih, kjer že pri posameznih delih postavljamo alternativne zahteve. Na primer: točenje pijač in enostavno strežbo lahko opravlja delavec z gostinskim tečajem in ustrezno prakso ali pa s poklicno šolo. Isti delavec, če pokaže zadostne sposobnosti, lahko opravlja tudi dela zahtevnejše strežbe, za katero zahtevamo višjo kategorijo. Izredno pomemben je kadrovski princip oblikovanja delovnega področja. Tu mislimo na izmenljivost delavcev v enem področju. Menimo, da je izmenljivost še možna v naslednjih okvirih: a) če lahko delavca I. in II. strokovne kategorije priučimo za novo delo v 14 dneh, b) če lahko delavca III. strokovne kategorije priučimo za novo delo v 1 mesecu, c) če lahko delavca IV. in V. strokovne kategorije usposobimo za novo delo v 3 mesecih in č) če lahko delavca VI. in VII. strokovne kategorije usposobimo za novo delo v 6 mesecih. Določene omejitve lahko postavimo tudi glede analitičnih zahtev dela kot so: funkcionalna usposobitev (potrebna praksa), odgovornost pri delu, fizični napor in podobno. Vsako delo v delovnem področju ima odgovarjajočo vrednost (ne vsa dela enako!). V istem delovnem področju se bodo tako grupirala dela različnih vrednosti. Praviloma bo ta razpon vrednosti omejen v okviru indexnih vrednosti oz. števila točk za posamezno delo. Ti principi se nanašajo samo na oblikovanje delovnih področij. Glede izmenljivosti delavcev v okviru posameznega področja pa bo potrebno postaviti še dodatna pravila kot so na primer: omejitve glede na starost delavca, zdravstveno stanje, oddaljenost organizacijske enote, nočno delo, pozitivne predpise (npr. obvezen zdravniški pregled), omejitev časa prihoda na delo in iz dela. Glede na organizacijo in specifično delitev dela bo potrebno, da se za vsako temeljno organizacijo postavijo določnejša pravila oblikovanja delovnih področij. Izvajanje programa delitve osebnih dohodkov Za izvajanje programa so iz vrst drbžbeno-političnih, poslovodskih in strokovnih delavcev imenovane komisije, ki so prevzele naslednje naloge: • izdelavo kataloga del in vskladitev relativne vrednosti del na TOZD, DO in SOZD; • analizo sedaj veljavnih in možnih osnov in meril individualnega in skupinskega delovnega prispevka • izdelavo osnutka ustreznih samoupravnih aktov. • Vsak osnutek oz. predlog izdelan s tem v zvezi naj bo takoj dan v najširšo javno razpravo, pri tem pa naj dnižbeno-politične organizacije prevzamejo vso potrebno inciativo. • Vse TOZD naj na podlagi zaključka vsklajevalnih sestankov izdelajo kataloge del • Strokovna služba SOZD bo poskrbela za izmenjavo vseh predlogov, ki jih bodo izdelale posamezne TOZD oziroma DO. Gostinsko osebje hotela Turist v Ilirski Bistrici MEDALJE ZA EMONO Na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu jc IX) Blagovni center SOZD Emona Ljubljana prejela vrsto zlatih in srebrnih medalj in diplom v akciji dnevi kave in sicer: ZLATO MEDALJO za mešanico pražene kave v zrnju Special ZLATO MEDALJO za Izdelek: Kava brez kofeina SREBRNO MEDALJO za izdelek: Gaggia caffe, mešanica pražene kave SREBRNO MEDALJO za izdelek: Special, mešanica mlete pražene kave DIPLOMO za doseženi visoki nivo tehnološkega procesa ČESTITAMO! ZAHVALA KOROŠCEV Spoštovani tov. direktor Miran Blaha! Prav prisrčno se vam zahvaljujem, da ste nam letos spet omogočili naš glasebni seminar v Sloveniji, v vašem super-ho-telu Bernardin. Emona nam jc s to svojo podporo spet zelo veliko pomagala v napredovanju ansambla na glasbenem področju in pri utrjevanju slovenske zavesti članov tega ansambla. To je za občino Hodiše, ki spada med najbolj ogrožene dvojezične občine na Koroškem, nepoplačljiva podpora in dobrota. Opravičujem se, da je prišlo prvi dan do nekaterih nesporazumov. Prosim pa vas, da nam boste šli tudi drugo leto spet tako velikodušno na roke. Preko vas izrekam prav lepo zahvalo vsem, ki so nas oskrbovali in za nas skrbeli med seminarjem v Bernardinu. S tovariškimi pozdravi! MIHA ZABLATNIK NOVI ČLANI ZKJ V RIVIERI OOZK TOZD hotel Riviera je imela svojo letno skupščino dne 11. 10. 1977, kateri je prisostvoval član Občinske konference ZKS Piran tov. PETER TURŠIČ. Na seji je bilo na svečan način sprejetih 6 mladih delavcev v ZK. Izvoljen je novi sekretariat, ki šteje šest članov, za novega sekretarja pa je izvoljena TATJANA TOM. Emona za vse, vselej in vsepovsod Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo let AKCIJA INFORMATORJA: IŠČEMO NAJBOLJŠI MARKET Mengeš, Prule, Šaranovičeva, Šmartinska — Nove Jarše in Kamnik — Vseh vrst mesa na pretek v Mengšu in na Šmartinski — Prule brez kuhinje — Odlična kuharica v Šaranovičevi — Zlomljena metla na Šmartinski v Novih Jaršah — Ljubeznivost v Kamniku Prodaja ozimnice v E-marketu v Novih Jaršah LJUBLJANA, 12. oktobra — Tokrat smo obiskali in vzeli v precep pet naših samopostrežnih trgovin, in sicer smo kot prvo obiskali samopostrežnico v Mengšu, zatem markete na ljubljanskih Prulah, v Šaranovičevi ulici, market na Šmartinski in samopostrežnico v Kamniku. Dobrih in slabih vtisov je veliko in preveč, predvsem slednjih, posebno kar zadeva čistočo, higieno, prizadevnost in podobne stvari, ki jih ni moč ravno preplačati z denarjem, temveč je zanje treba imeti nekaj občutka in srca. Konec koncev je tako ime-novana družbena lastnina, to so tudi naši marketi in sa-m opastrežnice, kakorkoli jim že rečemo, naša skupna la »t, torej tvoja in moja, zato bi morali tako z njimi oriroma na svojih delovnih (mestih tudi ravnati: postori- TOALETA, najbrž zato, ker smo tako zeflo fini), ki bi take stvari sproti urejal! Bo. di dovolj za uvod. Mengeš: prvi vtis (zunanji) je na moč podoben vsem našim marketom: skladišče za steklenimi stenami! V bifeju je že boljši, saj smo Slovenci. Točajka je na moč domačna in ljubezniva (sredi dopoldneva), saj sama od sebe poskrbi za »vejico« v kavi. Hrana je naravnost odlična in na moč okusna, zato malice niti ne moti s svojimi samogovori stalni obiskovalec. Kar zadeva jedilne liste, bi bil skoraj povsod dobrodošel človek, ki bi znal osnovnošolsko slovenščino. Toliko samo mimogrede. Bife v Mengšu in jedilnik: »pašta« fižol 9 din, z mesom 16 din, makaronovo meso 11 din, kranjska klobasa z gorčico 13 din, hrenovka 14 din, stranišče 1 dinar .... v bližnjem hladilniku. Tu ni kaj, pravijo dobri poznavalci, je pač tako, če ne bo kdaj še kako drugače. SAMOPOSTREŽNICA NA PRULAH: Kuhinje v bifeju ni (je zaprta) že od junija ali julija, kakor pravi, točajka (ena sama), ker je ena kuharica odšla, druga je na porodniškem dopustu, tretje pa preprosto ni, zato jedilnik prazen bolšči na lačne pivce. Aparat za kavo fGag-gia) je že hudo zdelan za oko, škoda. Bife je sicer prijeten, še kar čist, čeprav ima priročno skladišče kar za točilnim pultom (obisk: 12. okt. sredi dopoldneva). Nad »plačilno« kljuko na stranišče je prilepljen neokusen listek s ceno. Zakaj? Da, in tista prečrtana pasja glava, kot da je psom kljub temu, če vržejo dinar v kljuko, vstop na stranišče prepovedan, lepo vas prosim! Sodi Doslej najboljši E-market v Mengšu ima vse »od mesa«, kar si človek lahko poželi. Zares. Viseči napisi, kaj je kje, imajo že brado in precej skrivenčene črke, kot bi bile pijane, zato smo šolarčku prebrali dva napisa. Aranžerji, pozdravljeni! Zunaj prazna stojnica za sadje in zelenjavo čaka na pomlad. Kakšna košara za precej drugačna, trgovina pa prav tako do konca in še malo bolj izkoriščena. Vsaj poskusiti bi bilo vredno, pa ne samo v Šaranovičevi, temveč še marsikje. Meso: črn obup! Setn zlepa ne prodre teletina, morda enkrat na teden, kot pravi mlad mesar, s svinjino ni dosti boljše. Zares, pravita pro- plastično smetišnico — bon10 pometli najprej pred svoju” pragom? (Cas obiska 12. olt' tobra tik pred poldnevom.' V bifeju se najprej spreh®’ dimo z našo znanko — Cas malice je že mimo, nas lahko postrežejo le ^ s »pasuljem« 10 din in s krompirjem, ki so le m' nar dražji. Naročijmo že sta*1' Najboljše malice v Šaranovičevi ulici odpadke bi še kako prav prišla. V vhod trgovine, ki kaže opeko, se je bržčas kdo zaletel iz navade, ker ve, da se je težko zdrenjati vanjo kak meter naprej (košare za steklenimi vrati). In da je vtis popolnejši, se nad vnodom sveti reklamni napis: To je ta pravo. Market v šaranovičevi slovi po odlični kuhinji: nadevana paprika 13 din (obisk 12. oktobra dopoldne), ričet 8, telečja obara 20, piščančev pap-rikaš s testeninami 22, po naročilu pa kotleti, telečja jetrca, jajčka s slanino itd. Čestitke! Samopostrežnica je čisto prijetna, dobro založena, vendar ima izložbo založeno kot da je skladišče: ista pesem kot drugod. Žal. Z malo bolj odprtimi očmi bi bila lahko dajalki na moč prijazni in Kfulbenanivi, mi prodamo vse, toda z mesom je zares bolj tako ... Sadje in zelenjava, čeprav na mini prostorčku, kot v Mengšu, pa vendarle je — za razliko od tam, kjer nimajo prostora. Pred trgovino dva nabito polna koška odpadkov z debelim sendvičem na vrhu in papirji po tleh... In že smo pred velikim marketom na Šmartinski v Novih Jaršah, ki si bo za uvod v naše »lepotno« tekmovanje nedvomno zaslužil najskromnejšo oceno. Zakaj? Ves dober vtis, ki ga na kupca naredi dobro založena stojnica pred marketom, kjer prodajajo ozimnico, pokvari polovica metle, ki leži med smetmi za vzhodnimi vrati, kot bi se pogovarjala s dardno kavico. Za avtomatom streže, oziroma kuha kavo simpatična plavolaska s P1^ žgano cigareto. Ko »spregovori« kamera, se oglasi tuo1 kuharica kave: »Oprostite, 0* delam tukaj!« Da je govori*® resnico, smo ugotovili mnl° kasneje, ko smo se z njo P0^ nnvno srečali pri blagaj*1*' Rek: Tja kamor gre Se ^ sar peš, so tu zamenjali c*" sarja z Janezom (Komp®8^ va nalepka), ki se je vstol* čil nad nam že znano P*0, ščico z napisom TOALET^' Samopostrežni trgovini bi prisodili nobene črne P ke, razen kakšne sive, z81"® di umazanih šip in kot z *°" pato nametanih klobas, hr®" novk in safalad na oddei*8* za delikatese. Zvezdico več je pribo marketu mesar, ki nam | nadaljevanje na 5. strani ti to in ono, pa čeprav to še zdaleč ni ravno moje delo, za kar sem plačan(a), kakor pravimo. Pa brez zamere, akcija iščemo najboljši market se šele prav začenja, zato ni dvakrat rečeno, da ne bomo kakšne samopostrežnice obiskali še enkrat, dvakrat ali še večkrat, saj posebno hrano kupujemo vsak dan. Torej, če bi imel kdo dovolj in preveč hvaležnega dela v naših samopostrežnicah, potem so to prav gotovo aranžerji, ki jih ni čutiti, sanitarni inšpektorji (notranji ali zunanji), gospodarji ki skrbe za sprotno obnovo, pa morda še kdo, ki raznih nalepk, Kompas in psom prepovedan vstop na stranišče (povsod se blešče napisi Vsa čast prijazni kuharici, kj po potrebi postreže goste in za njimi počisti. Obisk: 6. oktober dopoldne. O samopostrežni trgovini bi težko povedali kaj slabega, prej dobrega, saj je tako dobro in tesno založena, da je kar hudo, pa ima kljub temu na voljo celo sadje in zelenjavo (znotraj), kar ni ravno primer povsod. Meso ima, kakršnega in kolikor si ga poželite. To je pač Emo-nina samopostrežna trgovina, oprostite mesar, h kateremu hodijo ljudje od blizu in daleč, bojda edio z Viča in Most, ne samo iz Kamnika. Pri mesu je že tako, eni mesarji ga imajo samo za stalne stranke izpod pulta, drugi — bele vrane — imajo pač zmeraj vse in za vse na pultu in to pod pojem Emona kvali-teta? Točajka je huda: slabo zračenje, en sam človek na »šiht,« preslab zaslužek glede na promet, zato ni čudno, da kuharice beže, delo v zakajenem prostoru, vse prošnje bob ob steno, povprečni mesečni promet 10 do 12 S milijonov din, nekaj učinka je, kadar je, vendar daleč prekoračena meja 3 milijone dohodka na zaposlenega, ki je norma, itd. Zakaj ljudje ne zbirajo zveriženih in neokusnih aluminijastih pepelnikov? Kakšna škoda! Samopostrežnica na Prulah: vhod je zadelan z železnimi košarami, kot bi hoteli ljudem preprečiti vstop ... Mesar s polnimi usti trdi, da Tudi na Prulah E-market ali »skladišče« v izložbi Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo ^let Emona za vse, vselej in vsepovsod AKCIJA INFORMATORJA: IŠČEMO NAJBOLJŠI MARKET nadaljevanje s 4. strani Postregel z vsem, kar smo "oteli kupiti, od teletine za ®r«ike, pljučne pečenke, ka-ojev, šimbasa, izbrane svi-“June, junetine do pazm-purana, da o drobovini tej ali oni sploh no go-orimo. Gospodinje, pozor! ^jazno nam je obrazložil, 03 nabavlja za svoje stranke meso od osmih dobaviteljev 7~ Mesopromet Zagreb, šent-Prt Celju, MIZ, Mitros, ■ november. Pik Vrbovac, Perutnina Ptuj itd. Čeprav je v kamniškem E-mnrketu (obisk: 14. okt. ob ■ uri) oziroma bifeju tople rane že zmanjkalo, bi težko rekli »čezenj«, ker je si-r postrežba in vljudnost ekja na mestu. Sem in tja bi lahko malo bolj poskrbeli za čistočo ali naučili obiskovalce, da cigarete ugašajo v pepelnikih. Samopostrežna trgovina je navkljub ozko odmerjenemu prostoru solidno založena tudi s potrebščinami, ki tod gredo, kakor pravimo, posebej blagajničarka pa vljudna in ljubezniva, kar velja tu. di za tovarišico, ki streže na delikatesnem oddelku, le na svoj materin jezik pozablja! Prevelike izbire mesa ob uri obiska sicer ni bilo, so pa nam zagotovili, da je na poti. Za izložbo velja podobna ugotovitev kot za večino drugih marketov, skratka, kje ste aranžerji svetovalci, da bi kaj postorili? E-SLU2BA ZA TISK IN INFORMACIJE Jahting prodajalna v Kopru IZ DO EMONA COMMERCE DRUGI 0 NAS DELO ciksao sociAiisTiCNt zverc pnovncca uudiiva uovihu* Delo, 20. septembra 1977 CENEJŠI KROMPIR Nekaj pikrih velja zapisati tudi ua račun izvoznih proce. dur. Izvoz krompirja bi moral biti prost in tako ne bi prišlo do takšnih, rekli bi lahko absurdov kot letos, ko napnmer Emona že eno leto čaka na izvozno dovoljenje (baje je »pozabila« na prošnjo nalepiti kolek za 25 din), izvaža pa lahko mariborski Perromoto, ki s krompirjem nima nobene zveze. dosedanji rezultati E - INF. AKCIJE: Dohodkovna Ekonomičnost Rentabilnost Akumulacija produktivnosl uporabljenih čistega sredstev dohodka ®avsk0 naselje *°jkova “aranovičova *T'U:le Jarše •tamruik Kriteriji: ljubeznivost, Rejenost, ponudba — °cene od 1 do 10 v očeh potrošnika so dobili: Market menges *★★*★** (7) JAHTE BREZ VOZNEGA REDA Emonina poslovalnica v — Brodokomerc in Trgoko- DELO 17. septembra 1977 ZA SKUPNE KORISTI Dohodkovna povezanost mora biti temeljna motivacija za združevanje v interno banko V nekaterih večjih delovnih organizacijah (Skupnost slo- 63.584 103,9 15,4 35,8 Piranu oskrbuje letno okoli mere — smo letos oskrbova- vensk h železarn, Emona, 57.859 121,3 O *> 0 & v ,/w 42,0 6000 jaht — stiska s skladi- li okoli 6000 jaht, kar znese Gradis, Meblo in drugi) ima- 49.074 101,4 2.8 15,1 ščnim prostorom — največ približno 200 .starih milijo- jo pn ustanavljanju internih 50.373 100,5 2,4 7,5 prodamo tujih pijač in ciga- nov dinarjev. bank že dokaj lepe izkušnje. 48.858 101,4 7,2 15,2 ret. Naše delo ima nekaj po- Za večino delovnih organ iza- 50.618 104,4 16,3 42,5 Piran, september — Emo- sebnosti. Delovnega časa od cilj, k: jih sestavlja več to- 42.158 102,4 16,7 25,7 nina poslovalnica za oskrbo ladij in jaht v Piranu po- do skoraj ne poznamo. Jahte žal nimajo voznega reda, zdov pa se na to šele pripravljajo. Do konca leta jih E-MARKET SAVSKO NASELJE IN ŠARANOVICEVA ★ ★★★★★ (6) E-MARKET PRULE ★ ★ ★ ★ ★ (5) Vojkova1 kamnik in e-market nove jarse **★★★★ + (6+) L*« I ★ ★★★ (4 +) v -v 5 s e S HKS OBVEŠČA Poslovne banke Imajo posebne pravilnike za kreditiranje občanov za razne namene kot na primer za potrošniška posojila, za stanovanjska posojila in podobno. Ce želi občan tako posojilo potem zahteva banka, da sodeluje z njo kot varčevalec s hranilno knjižico. Naši delavci pri Emoni In kmetje kooperanti so varčevalci pri naši hranilno-kreditnl službi. Poslovne banke niso priznale teh vlog In so zahtevale, da prosilci za posojila vlagajo denar pri njihovih banicah. Združenje poslovnih bank in hranilnic SR Slovenije nas je obvestilo, da so predstavniki bank v SR Sloveniji na seji združenja izjavili, da se stri-dJajo s predlogom, po katerem bodo banice v bodoče smatrale, da so hranilne vloge delavcev in kmetov pri hranilno-kreditnih službah enakoveljav- kot bančne vloge na knjižicah banke, če prosi delavec ali kmet pri banki za posojilo. Naše vlagatelje opozarjamo naj ne dvigajo njihovih vlog iz naše HKS službe in naj jih ne nalaga-j° pri bankah, če prosijo banko za potrošniška ali stanovanjska posojila. Ce boste pri tem naleteli na težave pri bankah nas talkoj obvestite, da vam pomagamo in da bomo * banko uredili zadevo v vašo korist. Vodja HKS Emona E. Krume **•••••••••••••••••••••••••••••••••••« sluje že 10 let. Ves ta čas pridno skrbi, da morskim volkovom in njihovim gostom ne zmanjka pijače, cigaret in drugih dobrin, brez katerih si pravo plovbo — posebno dolgo že težko zamislimo. Franc Gaberšek, poslovodja piranske poslovalnice — pečat morja se ga je že prijel, skrbi da je zadovoljstvo na obeh straneh. Pomagata mu pomočnika Davorin Fantulin in Ana-Ma-rija Godnič, ki imajo na skrbi predvsem carinske predpise, teh pa je za kar zajetno bukvo. Besed jim ni zmanjkalo. »Smo del kolesja DO Emona Commerce in je naša naloga, da čimbolje oskrbujemo ladje in jahte, ki priplo-vejo v Piran. Kljub temu, da imamo močno konkurenco ko priplovejo, so pač tu. Če nas ni, kupijo drugje — ker je debelost kuverte odvisna od našega prometa, smo pač dežurni. Največ prodamo tujih žganih pijač in cigaret. Takoj jim slede Emondni prehrambeni izdelki. Imamo tudi težave. , Najbolj nas tare pomanjkanje prostorov. Kam naj vskladi-ščimo tehnični material? 2e dalj časa iščemo primemo skladišče tu v Piranu, žal doslej brez uspeha.« še in še bi se lahko po-govorjali. Ostro oko poslovodje je že opazilo jahto, ki je pravkar vrgla sidro, zato smo mi naše dvignili, da naredimo prostor novim kupcem — zakaj mi nismo kupili nič, za pogovor še nismo plačali niti carine. BORIS STANKOVIČ »•e@ee*»9»»*»*«*e**«*e*»* | 1 I 0 1 čaka še nemalo dela, da bodo tudi s te palti postavili temelje za uresničevanje zakona o združenem delu. VEČER Večer, Maribor, 15. septembra 1977 CENEJŠA OZIMNICA Cene letošnje ozimnice bodo nekaj nižje od lanskih, ker je letošnja letina sadja in povrtnin bogatejša. Velike trgovske organizacije, med njimi Emona, bodo prodajale ozimnico od 20. septembra do 20. oktobra na 50 različnih prodajnih mestih. Prodajali bodo predvsem krompir, jabolka, hruške, papriko, Cehu. lo in česen. : : i s I : » ! PREKLIC HKS j rr Prekliou.iemo veljavnost naaledniih hranilnih © Preklicujemo veljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov HraniIno-lcrrOitne službe Emona Ljubljana: 0 PETROV SONJA, osebna številka 201103, zaposlena v TOZD Hotel Slon, je prijavila, da je Izgubila hranilno knjižico št. 102848. 0 HAVLIČEK ELENI, osebna številka 20305, zaposlena v TOZD Trgovska hiša Emona, je prijavila, da je Izgubila hranilno knjižico št. 170449. ©VOJVODIČ DRAGO, osebna številka 532788, zaposlen v TOZD Trgovska iiiša Emona, je prijavil, da je izgubil hranilno knjižico št. 143685. © CIBER JANOŠ, osebna številka 103184, zaposlen v TOZD Supermarket Osijek, je prijavil, da je izgubil ček Hranilno-kreditne služi)«, ki se glasi na din 4.964,60. Ček je bU izdan 14. 7. 1977. NEVNIK © S 0 S s ••••••••••••••••••••••••( Dnevnik, Ljubljana, 14. septembra 1977 OZIMNICA TUDI ZA PLITEV ŽEP Emona bo prodajala ozimnico na 16 prodajnih mestih v Ljubljani in bližnji okolici, vključno Maximarket, Supermarket in blagovno hišo v Kosezah ter discont trgovino na Smartinski cesti. Izven Ljubljane pa bodo imeli še 14 prodajnih mest v Zasavju, Kopru, Novi Gorici, Opatiji, Sežam, na Jesenicah in v Kranjski gori. (Q) Kmečki gios Kmečki glas, Ljubljana, 7. septembra 1977 ZA POSLOVANJE — NE ZA STATISTIKO Za izvoz krompirja je trenutno dovoljenj za 27.000 ton. Tako naj bi Srbija izvozila 10.000 ton, Vojvodina 5 tisoč ton in Slovenija 12 tisoč ton (7.000 ton Emona, 5.000 ton pa S.ovenija sadje; obe bosta izvažali na zahodno tržišče, KIK Pomurka pa na vzhodna). Tržni pogoji za izvoz krompirja niso ugodni, saj so cene na svetovnem trgu zaradi vel.ke ponudbe zgodnejših sort krompirja nizke. 3 V I H 3IM A tjv V I 3 D T H 1 Y 3 'S m BORBA ORGAN SOCIJALlariČKDn AAVE7A llAmmii UAtinnA itin/ui auiw ' Borba, Beograd, 20. septem. bra 1977 ZA OZIMNICO DOVOLJ SADJA IN POVRTNIN G lami artikli za ozimnico bodo te jeseni zopet krompir, jabolka in čebula. Emona si je že zavarovala in pripravila za prodajo 4.000 ton jabolk, 1.000 ton krompirja, 800 ton čebule, 300 ton fižola in 500 ton hrušk. Prodaja ozimnice se bo na vseh ljubljanskih tržnicah in prodajalnah pričela od danes dalje in bo trajala do 20. oktobra. POSLOVNI V ČATEŠKIH TOPLICAH V času jesenskega Zagrebškega velesejma — točno 15. septembra — je bilo v Čateških Toplicah ob 30-letnici obstoja OZD Emona prijateljsko srečanje Emoncev z našimi dolgoletnimi poslovnimi partnerji. Srečanja sta se med drugim udeležila tudi ugledna gosta ing. Tone Tribušon in narodni heroj Fx-anc Stan-dier —Pepe, s strani gostiteljev je bil med drugim prisoten tudi gen. dir. Franc Nebec. Prijateljsko in delovno srečanje je popestrila pihalna godba iz Dobo-.«. T. 2. Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo imena za vse, vselel In vsepovsod ^let KDO KALI SLOVENSKO MORJE? SODBA V IMENO LJUDSTVA IZ DO EMONA BLAGOVNI CENTER ORGANIZIRANA OSKRBA OZIMNICE Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru je v senatu, ki so ga sestavljali sodnik tega sodišča Janez Brank kot predsednik in sodnika porotnika Valenčak inž. Tomaž in Viktorija Furlan kot člana senata, ob sodelovanju zapisnikarice Ede Rutar, v gospodarsko kazenski zadevi zoper obd. Cii P »Gradis« Ljubljana, ki ga je zastopal Kunej inž. Peter in zoper obd. EMONO Ljubljana, TOZD Hotel Bernardin Piran, ki jo je zastopal štular inž. Franc in zoper obd. Erjavec inž. Silva ter obd. Goriup inž. Danila, po optoženem predlogu okrožnega Javnega tožilca v Kopru z dne 3. 9. 1976, opr. št. PT 40/76 za-nuli kršitve zakona o vodah, po dne 3. 2. 1977 v navzočnosti obdolžencev ter zagovornika obd. Emona Ljubljana TOZD Hotel Bernardin Portorož ter Inž. Danila Goruipu, odvetnika dr. Mat-Janka Dolenca iz Ljubljane in namestnika okrožnega javnega tožilca Pavla Dolenca opravljeni javni glavni obravnavi razsodilo: I. ) obd. GIP »GRADIS« IJUB-LJANA, n. sol. o. in II. ) obd. EMONA LJUBLJANA o. sol. o. TOZD HOTEL BERNARDIN PIRAN, n. sol. o. sta odgovorna za kršitev čl. 32/1 in 3 alineje 11. odstavka 49. člena zakona o vodah, storjeno s tem, da sta povzročila spremembo vodnega režima s posegom, s katerim se spreminja kakovost morja, ne da bi si predhodno priskrbela vod-no-gospodarsko soglasje, ko je GIP GRADIS kot izvajalec gradbenih del, torej pri izvajanju svoje gospodarske dejavnosti, po sporazumu z investitorjem EMONO Ljubljana, TOZD Hotel Bernardin Piran, v okviru dejavnosti za njeno gradnjo, v času od 17. 12. 1974 do 9. 1. 1975 odlagalo veliko količino gornjega sloja zemlje in flišne ilovice, ki jih je izkopalo kot izvajalec gradbenih del pri objektih turističnega kompleksa Bernardin, na priobalno zemljišče in v obalno morje ob vzhodni obali bernardinskega polotoka, ob obali pod lokacijo hotela Pečina in pred Sal veti jem, ne da bi poprej zgradilo betonsko kamnite zidove za zaščito pred izplakovanjem odkopnega materiala v morje, kar je imelo za posledico izplakovanje nasutega materiala v morje in močno zakaljenost morja; III. ) Obd. inž. SIi,VO ERJAVEC, stanujoč v Ljubljani, ima gradbeno fakulteto, dipl. Inženir gradbeništva, zaposlen pri obd. Gradisu kot glavni inženir koordinacije Bernardin, še nekaznovan za gospodarski prestopek in IV. ) Obd. inž. DANILO GORIUP, stanujoč v Ljubljani, ima gradbeno fakulteto, dipl. inženir gradbeništva, zaposlen pri obd. TOZD kot direktor gradnje hotela Bernardin, še nekaznovan za gospodarski prestopek sta odgovrna za kršitev navedenih predpisov, storjeno s tein, da sta prvi kot glavni inženir obd. GIP »Gradis« za koordinacijo med izvajalcem in investitorjem, drugi kot direktor izgradnje TOZD Bernardin, torej kot odgovorni osebi, dopustila, da je prišlo do kršitve, opisane v tč. I. hi II. izreka te sodbe; Zaradi tega se kaznujejo: I.) Obd. GIP »GRADIS« IJUB-UANA, n. sol. o. po čl. 65/1 tč. I zakona o vodah z denarno kaznijo 290.000 din (dveato tisoč dinarjev) II ) Obd. EMONA LJUBLJANA, o. sol. o. TOZD HOTEL BERNARDIN PIRAN, n. sol. o. po čl. 65/1 tč. 1 istega zakona z denarno kaznijo 100.000 din (sto tisoč dinarjev) III. ) Obd. inž. SILVO ERJAVEC po čl. 65/11 istega zakona z denarno kaznijo 5.000 din (pet-llsoč dinarjev) IV. ) Obd. inž. DANILO GORIUP, po čl. 65/II istega zakona z denarno kaznijo 3.000 din (tri-tisoč dinarjev) Obe obd. pravni osebi sta dolžni plačati stroške gospodarsko Mzenskega postopka, odmerjene kot povprečnina, vsaka v znesku 3.000 din. Denarne kazni in povprečnini Je treba plačati v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe na tekoči račun sodišča št. JU400-845-20145. Po 26. čl. ZGP ae izreče Intim obdolžencem varstveni ukrep objave sodbe v Izvlečku v časopisu Delo Ljubljana. Obrazložitev: (Izvleček) Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je obd. GIP Gradis Ljubljana pri izvajanju gradbenih del za gradnjo turističnega kompleksa Bernardin na koncu leta 1974 in v začetku leta 1975 izkopani material dejansko odlagalo na obalo bernardinskega polotoka ter pod hotelom Pečina in pred Salvetijem, deloma pa tudi v samo morje na istem območju. To izhaja iz ugotovitev inšpekcije, dopisov Sklada za urejanje In oddajanje stavbnih zemljišč SO Piran ter dopisa Morske biološke posta,je Portorož. Samo_ to dejstvo priznavajo tudi obdolženci, ki v svoj zagovor predvsem navajajo, da ni šlo za škodljive snovi in ni bila spremenjena kvaliteta morja, ampak Je bilo morje samo zakaljeno. Poleg tega pa je šlo predvsem za odlaganje na obalo in ne v morje. Obd. TOZD Bernardin se sklicuje tudi na to, da je moral izvajalec sam poskrbeti, kam In kako bo odlagal material, obd. GIP Gradis pa, da je Investitor določil deponijo. Pri stvari res ne gre za odlaganje strupenih snovi, saj je šlo za odlaganje izkopanega materiala, in sicer gor-njega sloja zemlje in flišne ilovice. Po II. odstavku 49. čl. zakona o vodah pa ni dopustno odlaganje in spuščanje odkopanih in odpadnih materialov in drugih podobnih snovi na obali ter v obalnem morju, da ne bi prihajale v vode obalnega morja snovi, ki bi lahko povzročale tolikšno spremembo njihove fizikalne sesfave, da bi omejile ali onemogočile n.jeno rabo. V takih primerih zakon tudi odkopni in odpadni material opredeljuje kot škodljive snovi in prepoveduje odlaganje takega materiala ne samo v obalno morje, ampak tudi na sami obali. Obd. gradbeno podjetje pa je odlagalo material tudi v morje, na obalo pa na tak način, da ga je morje lahko izplakovalo. Obdolženci tudi trdijo. da zakaljenost ne spreminja kvalitete morja. Po mnenju sodišča pa je treba prej citirano določilo zakona razlagati tako, da zadostuje za kršitev predpisa že odlaganje takih snovi, ki pomenijo fizikalno spremembo, kar pa zakaljenost prav gotovo je. Dolžnost obdolžencev je bila. da predhodno zgradijo betonski ali kamniti varovalni nasip in za tem nasipom odlagajo Izkopni material ter tako preprečijo izplakovanje materiala v morje. Po mnenju sodišča je neutemeljen tudi zagovor obd. GIP Gradis, da .}<• investitor odredil deponijo izkopnega materiala. Res je v končnih predizmerah in v predračunu investitorja napisano, da je treba upoštevati nalaganje In odvoz z gradbišča na deponijo, ki jo Je treba predvideti, ali pa na piransko obalo, če bo tako določeno. Tudi sam obdolženi TOZD Bernardin priznava, da se je material odlagal na obalo in v morje po tihem sporazumu z Investitorjem, vendar pa Je tudi dolžnost izvajalca, da ravna v skladu s predpisi in ni dolžan Izvesti naloga Investitorja, če bi s tem kršil veljavne predpise. Kot odgovorni osebi sta za prestopek odgovorna obd. inž. Silvo Erjavec in obd. inž. Danilo Goriup. Obdolženi Erjavec Je bil v kritičnem času glavni inženir koordinacije Bernardin pri obd. GIP Gradis in zadolžen za povezavo med investitorjem in izvajalcem. Njegova naloga .je bila, da poskrbi, da bi gradbena dela potekala v skladu s predpisi. Se pred pričetkom del Je bil seznanjen s tem, kam naj sr deponira izkopni material, vendar je šele dne 7. 1. 1975 po sestanku na SO Piran dal nalog Izvajalcem, da 7 deponiranjem izkopnega materiala na piransko obalo prenehajo. Obd. Inž. Danilo Go-Hup pa .jr bil direktor gradnje TOZD Bernardin. Znano mu Je bilo. da Izvajalce odlaga izkopni material na obalo In v morje, razen tega pa Je bil tudi konec decembra 1974. leta seznanjen z ugotovitvami Morske biološke postaje. pa kljub temu vse do sestanka dne 7. 1. 1975 ni ničesar ukrenil, da hi preprečil odlaean.je materiala na priobalno zemljišče in r morje. Za storjeni prekršek predpisuje zakon za pravne osebe denarno kazen 1,000.000 din. za odgovorne osebe pa do 30.000 din. Pri odmeri kazni obdolžencem je sodišče kot obteževalno predvsem upoštevalo zelo velik obseg kršitev zakona o vodah, saj so dejansko ogromne količine materiala odlagali na obalo in v morje ter s tem povzročili močno zakaljenost morja, z general- no-preventivnega gledišča pa veliko družbeno nevarnost tovrstnih dejanj, ki pomenijo izredno močan poseg v človekovo okolje. Prav glede na velik obseg storjenih kršitev sodišče meni, da bi bilo koristno, Če javnost zve za sodbo, zlasti še v času, ko gredo celotna družbena prizadevanja v smeri varovanja okolja. Zato je po čl. 26. TGP Izreklo varstveni ukrep objave sodbe z obrazložitvijo v izvlečku v časopisu DELO. Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru, dne 3. 2. 1977. Zapisnikarica: Eda Rutar, 1. r. Ko se konča prijetni čas dopustov in veselih morskih dni, se vračamo domov, kjer nas že čakajo jesenske skrbi. Začenja se šola, obnoviti je treba zimsko garderobo, kupiti kurjavo za dolgo in hladno zimo, odplačati obrok za dopust m še tisoč drobnih stvari in malih računov. Poleg vsega tega pa se je treba za zimo oskrbeti tudi s hrano oziroma nabaviti si moramo ozimnico. Zopet bi bile tu skrbi in razmišljanja, kje dobiti krompir in jabolka, po kakšni ceni, kako vse to spraviti domov, kakšna bo kakovost, če ne bi bilo organizirane prodaje ozimnice. Na pobudo sindikata letos že četrto leto teče akcija or-gijiizirane prodaje ozimnice. Izvršni svet skupščine mesta Louibljane je z družbenopolitičnimi organizacijami ter s predstavniki delavnih organizacij, katerih naloga je preskrba občanov Ljubljane in okolice, organiziral ozimnico. Poleg Emone sta v akcijo vključeni še delovni organizaciji Mercator s Sadjem zelenjavo in Ljubljanske mlekarne, ki v svojih maloprodajnih enotah prodajajo ozimnico. Prodaja ozimnice, v katero spada krompir prve kakovosti po 3,20 dinarjev za kg, jabolka jonatan, rdeči iri zlati delišes, vse prve kakovosti po ceni 6,50 dinarjev in čebula po 580 din tudi prva kvaliteta, poteka od 20. septembra do 20 oktobra. Ozimnico prodajamo na triintridesetih prodajnih mestih, blago pa dobijo trgovine iz temeljne organizacije združenega dela Trgovina na veliko. Poleg ljubljanskega območja je organizirana prodaja ozimnice tudi v Mariboru, Zagorju, Novi gorici, Opatiji, Sežani, Škofji loki, Trbovljah, Hrastniku, Črnomlju, Jesenicah, Kamniku, Kosovcu, Kranjski gori. Kopru in v oddelku gotovinske pr0" daje (discountu) na Smartinski 102; skratka povsod tam, kjer imamo svoje trgovine. V tem mesecu od 20. 9- 110 20. 10. predvidevamo, da bomo za ozimnico prodali ^ do 500 ton jabolk, okoli 300 ton krompirja in 100 do I50 ton čebule, kar vse skupaj znese približno 1000 (tisoč) ton, ali 100 vagonov. Omenid velja, da je krompir sortni-jabolka so plantažna in tud1 čebula je zares prve kvalit®" te, poleg tega pa sta čebula In krompir znatno cenejša kot lani (1376 je bila cena & ozimniško čebulo v malopr°' daji 8,00 din, krompir pa )e veljal 4,25 din!!), le jabolka so letos dražja za deset Par- Cena za jabolka, kromP'r [n čebulo so v sodelovanju s poslovnimi skupnostmi določili, tako da vse tri delovne organizacije, ki oskrbujejo Ljubljano in okolico, imajo enake cene za tako imenovano obvezno ozimnico. Pole!? teh treh obveznih artiklov pa lahko v prodajo ozimnice vsak preskrbovalec mesta, ki je v akciji, vključi še druge, kot so na primer hruške, česen, paprika itd. Namen organizirane prodaje ozimnice je nuditi delav' cem kakovostno blago P° zmernih in dostopnih cenah-mu ga čim bolj približati domu in mu odvzeti skrbi, ki smo jih omenili. V kolikor kdo v tem času ne bo mogel nabaviti ozimnice, ali pa nima primernega prostora za shranjevanje (centralno ogrevanje), bo blago lahko dobil tudi kasneje, saj ga je dovolj in ga ž® skladiščimo v hladilnice. JURE KRIŽNAR Predsednik senata Janez Brank, I. r. Bernardin in njegovi graditelji so se pred kratkim znašli na sodniški zatožni klopi in prejeli zasluženo denarno in javno moralno kazen (glej razsodbo sodišča in obrazložitev) zato, da sc kaj podobnega ob slovenski obali ne bi več primerilo. Zakaj? Prekršek je bil nesporno storjen pred dvema letoma, ko so graditelji Bernardina pod hotelom Pečina (grand hotel Emona) nasipali v morje odkopano zemljo (glino In lapor), da bi povečali »operativno« obalo oziroma preozek parkirni in življenjski prostor sosednjega Pirana — v soglasju s prizadeto občino. Pri tem delu — nasipanju materiala — pa se je morje »nevarno« skalilo, saj je bilo štirinajst dni, če ne še kaj več, motno kot bela kava. In prav to je bilo dovolj in preveč! Pota pravice so že po običaju dolga in zapletena, vendar zanesljiva, če so le prizadeti dovolj vztrajni, da sl jo poiščejo. Kdo je v našem primeru moralni in dejanski krivec za nesporno storjeno kaznivo dejanje onesnaževanja morja? Sodišče je razsodilo po dejstvih in črki zakona. Predvsem in tudi zato, da se kaj podobnega ne bo zgodilo več. BERNARDIN SPET KAMEN SPOTIKE Graditelji Bernardina so v morje nasuli spornih 33.300 kubikov materiala in piranskemu občinskemu skladu odšteli 33 milijonov S dinarjev, kot odškod nino za to dejanje. To je denar, ki so ga graditelji prihranili pri siceršnjem prevozu materiala v oddaljenejšo Lucijo, saj so ga takoj pri odkopu odložili v morje. Po dogovoru naj bi občina ta denar porabila za gradnjo zagatne stene ali varovalnega nasipa v morju. Ker pa tega navkljub dogovoru med prizadetima strankama ni storila pravočasno — gradnja Bernardina pa je bila vezana na točen terminski plan ali časovni načrt — so graditelji začeli odlagati material v morje, preden je zagatna stena dosegla »inkriminirani« kot onesnaženega morja. Bernardin je torej plačal občini po dobre 3 stare tisočake za vsak kubik, ki ga je odložil v morje (na željo občine), razen tega pa je hkrati naredil dolgoročno koristno delo, povečal obalo Piranu — in zato prejel »zasluženo« dvojno kazen. Kdo je pravzaprav moralni krivec za ta nesporazum v sporazumno storjenem prekršku, saj sta se občina in predstavniki Emone lepo dogovorili, niti ni naša stvar, dejstvo je le, da je bilo spričo naglice vendarle storjeno koristno delo — nasip — ki ga sicer ne bi bilo, morje pa po sicer nasprotujočih si strokovnih mnenjih je in ni utrpelo nobene škode. Onesnaženo je bilo pozimi, tedaj ko ni turistične sezone. Kakšne dolgoročnejše škode material živi in neživi naravi v močju očitno ni storil, pač pa je bržčas naredil uslugo tistim, ki se preradi vesele, da je že tako kratka obala slovenskega morja sem in tja kalna, da laže namakajo v njem trnke svojih interesov. Ce bi v skopo časovno odmerjenem času graditelji Bernardina odvažali material v Lucijo namesto v morje, nasipa danes ne bi bilo, zakaj ta gradnja je bila hitra in predraga, da bi si lahko privoščili prevažanje materiala sem in tja. V dokaz naj povemo, da so hotel Pečino začeli graditi pri streli! in pri kleti hkrati, da bi ulovili zamujeni čas. In: nekaj pred inkriminiranim dejanjem, ki je, ponovno podčrtujemo, nastal v soglasju s piransko občino, so komunale! sami vozili enak material v morje (pri gradnji obvozne ceste), ki se je navkljub zagatni steni skalilo na podoben (vendar nekaznovan) način kot pozneje graditeljem Bernardina. Toda, kjer ni tožnika, tudi ni sodnika, moralna krivda pa vendarle ostane. Ogorčenje oh vprašanju »Kdo zares kali slovensko morje?« je ob vsem tem nesporno dvakrat umestno. E — TISK IN INFORMACIJE ZA NOVE ČLANE SOZD EMONA REFERENDUMI Te dni se vrše v naših DO in TOZD referendumi, na katerih se delavci SOZD Emone odločajo o združitvi DO ljubljanskega Centromerkurja, koprske Jestvine in ptujskega Merkurja v SOZD Emona, na referendumih pa se istočasno odločajo delavci tudi o združitvi v interno banko. V DO Emona Globtour je od skupnega števila volilcev 130 glasovalo 123 volilcev ali 34,6 odstotka. Za združitev s koprsko Jestvino je glasovalo 95 odstotkov, za ljubljanski Centro-merkur 97 odstotkov, za ptujski Merkur 93 odstotkov, za združitev v interno banko pa 99 odstotkov delavcev. V DO Ribarstvo export je od 31 volilnih upravičencev glasovalo 25 ali nad 80 odstotkov, ki so v vseh primerih glasovali za — torej 100 odstotno. Uspešni so bili tudi referen-dumi v TOZD Bernardinu, za DO Centromerkur je glasova- lo 213 delavcev in le 6 proti« za koprsko Jestvino 215 za 1° 4 proti, za ptujski Merkur 2U za in 6 proti. Za združitev v interno banko je glasovalo 2l" delavcev in 6 proti. Neupravi' čeno odsotnih je bilo 87 vold' cev. V TOZD Riviera v Portorožu se je od skupnega števil0 230 volilnih upravičencev odločalo na referendumu 163 delavcev. Za Jestvino Koper )e bilo 146 delavcev, proti l"' z,a Centromerkur Ljubija11* 144 delavcev in !9 proti in z* Merkur Ptuj 138, proti Za združitev v interno banko je glasovalo 140. proti združitvi pa je bilo 25 delavk' Glasovalo ni 67 delavcev- Referendumi v ostalih delovnih organizacijah in ten10' Ijnih organizacijah združenega dela potekajo prav v t®*1 dneh in bomo o rezultatih P0" ročali kasneje. SLUŽBA ZA INFORMIRANJ® Emona za vse, vselei in vsepovsod Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo ^let višje točke prav ob sončnem zahodu in smo imeli edinstven razgled po vsej gorski skupini Velikega Kleka. Pravijo, da je malo takih dni na Velikem Kleku in mi smo imeli srečo. Po kratkem počitku in nakupu spominkov smo se ustavili še v Kitzbtihlu, kjer smo postali samo kratek čas, nato smo se odpeljali zopet po Koroški in čez Korensko sedlo. Se enkrat postanek v Kranjski gori, nakar smo prišli v Ljubljano ob tričetrt na dvanajst. In kakšen je bil splošen vtis tega iviot-n? o-a-i- veliko lepega in tudi kje so med vOj..o -pcu ijuuje mnogih narodov. Videli smo pa tudi urejenost krajev in mest ter posameznih hiš. Skoraj ni hiše, ki ne bi bila vsa v cvetju. To jim zavidam, vendar moram reči, da je tako urejena tudi naša Gorenjska in smo nanjo lahko ponosni. JOŽE BREŽAN 'ZLET UPOKOJENCEV KLUBA EMONE BILI SMO V DACHAUU lnh upokojencev Emone je Priredil za svoje člane tri. Uevni izlet v Munclicn in Da-c*i3u. Prijavilo se je intere. entov kar za štiri avtobuse. ,Z et smo začeli 13. septem. fu ob 6. uri po programu, 1 je bil dostavljen vsem čla-n°>n kluba. Pot nas je vodila skozi ^ranj in Kranjsko goro čez Korensko sedlo, nato pa po Koroški mimo Beljaka in •Huttala, po novi avtocesti skozi predore Katschberg in Ksdstadt. Do tu je bilo vre-JPe še lepo in toplo, nato pa Pas je presenetil dež, ki je ?.a našo srečo padal samo 'sto popoldne, druga dva “Ueva smo pa imeli zopet le- no veliko nagrado s slikami 16 domnevnih ugrabiteljev. V Berschtesgadnu smo imeli kosilo na dveh krajih, ker nas vseh ena restavracija ni mogla sprejeti. V dežju smo se nato odpeljali v Hitlerjevo orlovo gnezdo, kjer pa zaradi megle nismo videli ničesar v okolici, pa tudi sicer ne bi mogli ničesar videti, razen nekaj prodajaln spominkov in več avtobusov, ker se Nemci še vedno radi spominjajo svojega »fiirerja«. Vodič nam je povedal, da je orlovo gnezdo vse pod zemljo, da so imeli nemški oblastniki tam vse pisarne in stanovanja tudi za svoje ministre z druži- vilne avtoceste. Mesto samo je zelo lepo in urejeno tudi na zunaj. V Miinchnu smo se nastanili v nekem tretjerazrednem hotelu s sobami s pomanjkljivim pohištvom, enim straniščem za celo nadstropje, nekateri so morali spati tudi po trije skupaj, več postelj se je podrlo, da o kakem komfortu sploh ne moremo govoriti. Splošna sodba je bila, da bi raje plačali nekaj več, pa bi udobno in leipo stanovali, kar je v Miin-chnu lahko dobiti. Veselo pa smo bili presenečeni, ko smo prišli v slovensko restavracijo v Hirsc-hauu, kjer nas je v Englisch- s Vrwne. Mimo Salzburga r"0 se nato vozili do Berch-.^adna, kjer smo imeli ko- lentf meinem prehodu Schel-š °erg so nas Nemci zadr-celo uro, medtem, ko 0 z najmanjšo možno za-oh1<3° prekoračili našo in £ avstrijski meji, kjer nas So0ro niso pogledali. Nemci ^ Pa pobrali vse potne lis-6ai'ln ^ Prekontrolirali, vra-l, hepodpisane potne liste, Sa,.Jih je kdo pozabil podpi- Po 't t'a'f0 smo 86 temu n0 . pliu Piav čudili. Verjet-v» k''0 to zaradi ugrabit-*a Jndustrijalca Schleyerja, j^itaterega so imeli na jav-naestu na meji razpisa- nami, tam so bile tudi vojašnice in šole, sploh vse, kar je potrebno za generalni štab. Ameriška vojska je sicer vse zunanje zgradbe podrla, notranjost pod zemljo pa še vedno vzdržuje, vendar vstopa ne dovoli nikomur. Ob 17. uri smo se odpeljali naprej proti glavnemu mestu Bavarske. Miinchen ima okoli 1.600.000 prebivalcev in je prometno, kulturno in administrativno središče dežele, v kateri živi tudi okrog 1.400 naših zdomcev. Miinchen je posebno pomemben kot prometno vozlišče, saj se tu križa kar 11 železniškeh prog ter ima šte- gartnu že pred vrati sprejel z muziko lastnih Lojzek Bremšak, ki je doma iz Rogaške slatine. Med večerjo, ki smo jo pridno zalivali z dobrim pivom, je lastnik s svojim ansamblom igral in pčl slovenske pesmi, tako da je ustvaril pravo slovensko »štimungo«. Tudi postrežba je bila odlična. Slab občutek, ki smo ga imeli zaradi udeležencev iz enega avtobusa, ki je taval po mestu in ni prišel pravočasno na večerjo, temveč šele okrog 23. ure, je bil pozabljen šele ob prihodu tega avtobusa. Med večerjo, s katero nas je gostil kolektiv Emone Globtrade iz MUnchna, je direktor tega kolektiva izrekel dobrodošlico ter nam zaželel dobro počutje v Miinchnu. Drugi dan smo si ogledali koncentracijsko taborišče v Dachauu. To je kraj groze, ki pa danes izgleda vse drugače, kakor je med vojno, ko je v njem trpelo in umiralo okrog 250.000 nedolžnih ljudi, ki so zagrešili edino to, da se niso strinjali s hitlerjan-sko miselnostjo. Danes se vidijo samo temelji, kjer so stale barake, dva krematorija, muzej in nekaj drugih poslopij ter spomenikov, ki so jih postavile razne narodnosti, katerih državljani so trpeli v tem taborišču. Barak ni več in mi smo lahko samo slutili, kakšno grozo so skrivale, kar smo deloma videli tudi na slikah v muzeju. Pred skulpturo na sredi taborišča so naši »dahovci« — upokojenci Emone, ki so preživeli to Golgoto in so se brezplačno udeležili izleta, pet po številu, položili venec, ženske pa so prižgale sveče, ter tako počastili spomin na trpeče in umrle na tem žalostnem mestu. Ob tej priliki se je utrnila marsikatera solza prisotnih. Vodič nam je že med vožnjo pripovedoval, da so Bavarci zelo v redu ljudje in da niso taki, kot so Prusi, vendar smatram, da so vsi Nemci enaki, ker so nam v muzeju pripovedovali, da so vodili med vojno ljudi v taborišče peš po 10 v vrsti, ljudje, to je Miinchenča-ni, pa so jih kamenjali in pljuvali vanje. Res, da je današnja njihova miselnost drugačna, prepričan pa sem, da bi znova znoreli, če bi bilo mogoče, da bi se pojavil zopet kak Hitler. Nepozaben vtis pa je naredil na nas olimpijski stolp, ki smo si ga nato ogledali in se povzpeli nanj. Edinstven je tak pogled na mesto z olimpijskim naseljem. Od daleč smo videli tudi zgradbo, v kateri so bili ustreljeni nekateri Izraelci, ki so se udeležili olimpijskih iger. Po kosilu smo si ogledali mesto. Nekateri so v trgovinah, ki jih je veliko pod zemljo, nakupili nekaj spominkov in tehničnih predmetov, vendar je vse za nas predrago. Na več krajih smo videli tudi vhode v podzemsko železnico, ki je menda že gotova, edino postaje še izgotav-Ijajo. Po večerji smo obiskali še pivnico Matazer, kjer to- Spomenik žrtvam Dachaua 1933—1945 čijo odlično pivo v literskih vrčih. Kar korajžen moraš biti, da ga izpiješ, vendar sem videl pri naši mizi neko Munchenčanko, ki se je hvalila, da je izpila že sedem vrčkov. No, temu primerno je tudi izgledala. Drugega dne po zajtrku smo opravili še nekaj nakupov, nato smo se odpeljali na kosilo, ki smo ga imeli zopet v slovenski restavraciji, katere lastnika sta Janez in Marija Vovko in sta doma na Dolenjskem. Imata pa namen kmalu se vrniti domov in tu zgraditi motel. Njuna sedanja restavracija je velika, saj smo vsi lahko tam kosili. Po kosilu smo se zopet vkrcali v avtobuse, v katerih so nam razdelili lepe vrčke za pivo, darilo našega kolektiva Globtrade iz MUnchna, nato smo pa krenili proti Grossgloknerju ali po naše Velikem Kleku, kjer je bil po pripovedki dom čarovnic in se tudi nek predel ceste imenuje po čarovnicah, kjer je polno razmetanega kamenja in grušča. Na vrh Velikega Kleka nismo prišli, ker cesta do vrha ni speljana, vendar smo bili nad mejo večnega ledu. Imeli smo srečo, da sme prišli do naj- Rasgledni olimpijski stolp v Miinchnu Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Emona za vse, vselej in vsepovsod ^let BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI POROČA: PRESEGLI BOMO VSE NAČRTE Pa pričnimo kaj pri rojstvu! Našim članicam je v 9. mesecih letošnjega leta na novo zajokalo 39 otrok, v lanskem letu (1976) pa celo leto tudi 39. Upamo, da bo v letošnjem letu še kateri zajokal, tako da bomo letošnjo že izplačano nagrado v skupnem znesku 19.500 din presegli! čestitamo lanskoletnim in letošnjim mamicam! Druga postavka izdatkov BVP so smrti naših članov in njihovih družinskih članov. Leta 1976 smo imeli 4 primere, v 9 mesecih letos pa 3 primere in smo izplačali 3.000 din podpore. Vsem žalujočim iskreno sožalje! BVP pa želi, da se ta postavka do konca leta ne bi povečala. V pokoj je šlo v letošnjem letu 16 članov, katerim smo izplačali poleg njihovih vlog tudi 10% na vloge v skupnem znesku din 3.481. Človek bi rekel da se starostno povprečje članov BVP veča, pa je le nasprotno, če bi šla starost na povprečje so naši člani vedno mlajši, saj se vključuje v BVP vedno večje število mladih in je tako povprečje starosti vsako leto nižje. Zato članom kateri so nas »tako mladi« zapustili in odšli v zaslužen pokoj — SE MNOGO LET! Ostali izdatki BVP v 9 mesecih so zneski din 33.886. Glavni izdatek pri tej vsoti je vodenje blagajne in pa založba novih obrazcev. Saj se mora sedaj vse prošnje in potrdila, od rojstev do iz-stopka ali upokojitve pisati na enotnih obrazcih. Vsi obrazci se dobijo pri poverjenikih in prosimo vse člane, da poslujejo z blagajno samo na teh obrazcih. Po vsem tem je izdatkov BVP v 9. mesecih skupaj din 52.867, kar upamo, da lanskoletnih izdatkov 92.279,85 din ne bomo presegli. Presegli pa bomo vse druge pokazatelje v primeru z lanskim letom. V 9. mesecih je bilo izdanih 751 rednih posojil v znesku din 3.020.300; v lanskem letu pa celo leto 852 rednih posojil v znesku din 3.176.000. Redna posojila so mišljena tista posojila pri katerih se strogo upošteva Pravilnik BVP in se zaračuna le 2% obresti za stroške. Izrednih posojil pa je bilo izdanih 424 v znesku din 1.867.500. V letu 1976 — 296 posojil v znesku 1.404.000 z 8% obrestno mero. Skupaj 1175 posojil v znesku din 4.887.800. V celem letu 1976 pa je bilo izdanih 1148 posojil v znesku din 4.581.100. Videti je, da se člani vedno več poslužujejo posojil in da je v blagajni tudi vedno več denarja. Saj se je tudi članstvo precej dvignilo. Kar za okolj 300 od lanskega leta. Večji priliv vlog pa se pojavlja pri zvišanju osnovnih vlog pri »starih« članih BVP. Svoje osnovne mesečne vloge 50. din povečujejo na 100., 200. in vse do 900. din. Tako si člani višajo svojo glavnico in s tem sebi večajo pravice po Pravilniku, ostalim članom pa pomagajo, da se lahko izplačuje vedno več posojil. SOLIDARNOST! POVERJENIKI V DO IN TOZD TOZD Trgovina na veliko: Škerjanc Tončka, TOZD Trgovina na veliko: Istenič Sonja, TOZD Zunanja trgovina: Glavan Snežka, TOZD MIZ: Zajc Minka, TOZD Supermarket Lj.: Trampuš Cita, TOZD Maximarket: Ber- dajs Darinka, TOZD Maloprodaja Lj.: Slabanja Tatjana, DSSS Miklošičeva in Biro: Papier Mira. Ker je zaradi tega med nami že nekaj »desettisoča kov« (ali starih miljomarjev) je odbor na svoji seji dne 12. V. 1977 sprejel sklep: »ČLANI, KI IMAJO SVOJIH VLOG PREKO 10.000 din LAHKO DOBIJO DO 20.000 din POSOJILA POD REDNIMI POGOJI (2% obr)« Nemalo težav nam pa povzročajo tisti člani, ki dvignejo svoje vloge vse do 300 din, naslednji mesec pa vložijo prošnjo za posojilo 10.000 din. Le od kod posojila, če b: vsi člani dvigali svoje vloge!!! Težave se pojavljajo tudi v potrebah članov med mesecem. Odbor BVP rešuje enkrat mesečno, to je pred dnevom Izplačila mesečnih osebnih prejemkov. Zato prosimo člane, da si potrebe v naprej predvidijo, in da dobijo posojilo na ta dan. In še stanje naše blagajne na dan 31. VII. 1977: 1. lastna sredstva blagajne din 408.013.75 2. vloge članov din 2.488.983,00 3. posojila med člani din 2.429.776,60 Iz zgornjega se vidi gospodarjenje blagajne, zato nisem podrobno opisal priliv dohodkov. Ob zaključku hi želel članom čimmanj potreb po posojilih, da bi njihovo življenje teklo brez posojil, če pa le potrebe in problemi nastopijo je tukaj vaša BVP, ki vam v vseh težavah skuša takoj pomagati. Priporočal bi vsem članom da razširjajo članstvo, da med svojo okolico pritegnejo čimveč novih članov, saj je danes po 17 letih obstoja blagajne težko najti člana, ki lemov. Nekaj je pa le teh mu blagajna ne bi pomagala rešiti njegovih osebnih problemov. Nekaj je pa le teh m in njim v imenu članstva — hvala lepa — saj so tako lahko drugi bolj koristili. Prijavnice za nove člane in zvišanje svojih vlog lahko dvignete pri svojih poverjenikih: Vse, oziroma sindikalne podružnice, ki se želijo na novo vključiti v BVP lahko dobijo obrazce in vsa pojasnila pri blagajničarki tov. FRELIH TILKI, Kersnikova 2, TOZD Maloprodaja tel. 310-655. Vabimo sindikalne organizacije, da se v interesu svojega članstva vključijo. Izvolijo naj svojega poverjenika, poberejo vpisnice in se tako vidimo s poverjenikom na prvi seji odbora. Upam, da mi ne zamerite, da sem vam 9. mesečno bilanco prikazal tekstovno tn ne samo s številkami. Saj je tako boljši prikaz dela BVP. Zahvaljujem se vsem članom odbora, ki z delom v svojem prostem času prispevajo k utrditvi BVP, razširjajo članstvo in s tem pomagajo sotovarišem pri reševanju njihovih problemov. S parolo »S PRISTOPOM V ČLANSTVO POMAGAM SEBI IN SOTOVARIŠU« Predsednik BVP BELINC IVAN NOVO PRIZNANJE FRIIKTALU V organizaciji SOZD Emone je bila na jesenskem mednarodnem sejmu v Leipzigu razstavljena paleta Fructalovih izdelkov. Za uradno tekmovanje je bila prijavljena kolekcija šestih sokov v hjtpa embalaži in sicer: hruškov sok, dvojni A, fruota juice, breskov, jagodov in marelični coctail. Med mnogimi prijavljenimi izdelki tujih razstavljalcev je Fructalova kolekcija prejela zlato medaljo brez posebnih težav, o čemer priča podatek, da so izmed šestih prijavljenih sokov kar štirje prejeli maksimalno število možnih točk — 20. Upali je, da bo temu uspehu sledila tudi uspešnejša prodaja predvsem na tržišču SEV. Po telexu: BOJAN VERBIČ GLOBTOUR MED KOROŠKIMI SLOVENCI V AVSTRIJI „TAM, KJER TEČE BISTRA ZIIA...“ blizu, dokaj malo poznamo,« je v svojem govoru poudaril Davorin Ferligoj, direktor turistične agencije Globtour. Da ima dvojezično območje Koroške kot tudi ostali bližnji in daljni kraji idealne možnosti za turistična potovanja in izlete, smo se prepričali, ko smo obiskali Klo-pin, Globasnico, Dobrlo vas, Sela, Bilčovs in druge koroške trge in vasi. Prikupna je vasica Sela ob vznožju Pece, vas za katero trdijo, da je bolj slovenska od prave slovenske vasi. V vasici Sv. Primož pravijo domačini, da bo to zadnja slovenska vas, kjer bodo še govorili slovensko, četudi nikjer na svetu ne bi več. Na poti po Koroški smo obiskali številne Slovence, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, med njimi tudi gostišče podpred sodnika koroških partizanov Janeza VVutteja-Luca, Id nas je ljubeznivo sprejel. Z njim smo Se pogovarjali, kako bi razširili Globtourovo turistično po-nudbo na številne slovenske koroške penslone. posebej zdaj v zimski sezoni. Foto: Zvone Gjurin Celovec, Sela, Bilčovs, 7. oktobra — Skupina turističnih delavcev Globtura je obiskala več turističnih krajev na dvojezičnem koroškem ozemlju z namenom, da v krajih kjer imajo gostinske obrate koroški Slovenci, in ti lahko nudijo svoje usluge v slovenskem jeziku, ugotove možnosti pospešitve turistične izmenjave med Jugoslavijo in Koroško. Delavci turistične agencije Glabtur so se v Škocjanu sestali s predstavniki slovenske manjšine, ki jih je vodil dipl. ing. Feliks Vieser, generalni tajnik Zveze slovenskih organizacij. Srečanja so se med drugim udeležili tudi Franc Picelj iz Škocjana, vodja slovenske občinske liste, Franci Einspieler, predsednik gospodarskega odbora v Celovcu, dipl. ing. Franci Kon-zilja, občinski odbornik m tajnik zadružne zveze ter Jože Mečina, uslužbenec Z SO v Celovcu. V prijetnem tovariškem vzdušju v gostišču, ki ga vodi Slovenec Janez Wutte in ga vsi bolje poznajo pod partizanskim imenom Luc — bil je koroški partizan in je par-tizanil tab o na Koroškem, na območju Svinjske pianine kakor tudi na štajerskem, se je med domačini in gosti razvil sproščen razgovor, ki je še kako koristil našim turističnim delavcem, da do- dobra spoznajo posebnosti Koroške, kar jim bo v pomoč pri izdelavi programa potovanj. »želimo, da bi čim več Slovencev potovalo na Koroško, spoznavalo lepoto teh krajev, ki jih, čeprav so tako JAVNA ZAHVALA TOV. LOJZEK!) BREMSAKII Čutimo prijetno dolžnost, da se vam zahvalimo za res prisrčen in enkraten ter izreden sprejem in za vse ostalo kot je postrežba, gostoljubnost ter razvedrilo, k* ste nam ga nudili pri obisktl članov kluba upokojencev Emone. V vseh gostiščih, ki smo jih obiskali, smo se lahko pogovarjali slovensko. Korošci sh prijazni, po gostoljubnosti znani daleč na okrog. Prav v teh dneh, ko se je pokrajina Korotana barvala v čudovito paleto jesenskih barv, od rumene do ognjeno rdeče, j® obisk te dežele nepozabno doživetje. Zvona Gjurin Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Emona za vse, vselej in vsepovsod ^let SOLA SAMOUPRAVLJANJA SUTJESKA 77- MLADINSKA DELOVNA AKCIJA Med Zelengoro in Megličem v Bosni se vije globoka do. ‘na Sutjeske. Leta 1943 poleti so partizani skupaj z vrhovnim štabom v 5. ofen-zivi premagali veliko moč-hejšega sovražnika in pri Tjen. nštu prodrl iz jugovzhodne Bosne v vzhodno Bosno. Leta 1970 so pričele z delom mladinske delovne brigade z ureditvijo spominskega parka v dolini Sutjeske, fričeli so s hotelskimi ob-J©kti, bungalovi in ostalimi Postajališči za vse tiste, ki “1 želeli obuditi spomine na “ste težke dni, katerih so bi- Priča sami in za tiste, ki si želijo videti, kje so parti-^hi uspeli prebiti obroč 7-itrat močnejšega sovražnika. Letos se je zaključila prva ^Pa izgradnje narodnega Parka na Tjentištu, in kot ena izmed zadnjih mladinskih delovnih brigad je sodelovala tudi MDB10. SNOUB ^ Ljubljane pod pokrovitelj-^yom OK ZSM — Ljubljana 9®hter. Iz naše OOZSMS Emona oommerce sta v tej delovni brigadi sodelovali Katica Kolarič in Rus Mite- 2e pred odhodom na sta mi v pogovoru z hjima zaupali, da se veselita Ječanja z' mladimi iz vse Jugoslavije. In JcQ, sta se v za-“Otku septembra vrnili z "iEA sem ju pri snidenju vprašala, kakšno je bilo brigadirsko življenje in bili sta tel pripravljeni odgovarjati te* zastavljena vprašanja. Dobile smo se ob času za mali-c° in res je bil prijeten razgovor. Obema je igral na-Stndšek na ustih, ko sem ju Vprašala: »Kakšno je brigadirsko živ- ljenje, ko se morda prvič znajdeš daleč od doma?« »Veliko je bilo dela, dopoldne na trasi, celih šest ur nepretrganega dela, čas za malico je bil pol ure. Skratka ni bilo časa za domotožje. Šo posebej popoldan, ko smo krampe in lopate odložili do naslednjega dne in smo imeli čas za razne krožke, tečaje, ideološko politične naloge, ena izmed nalog je bila tudi v duhu velikih jubilejev, ki jih slavimo letos TITO—NOB. Skratka izobraževalno popoldne, je dejala Katica.« »Kakšni so bili odnosi med mladinci?« »Tako prisrčne odnose lahko dandanes doživiš le v MDA, kjer so redki tisti, ki bi prišli na MDA iz kakršnih koli drugih vzrokov in ne zaradi dela, prijateljstva in enakopravnosti, žal smo morali take primere odstopiti disciplinski komisiji, ki je v enem primeru izreklo kazen izključitve je dejala Mira.« »Kako se je pričel in končal brigadirski dan?« »Pričel se je zelo zgodaj ob 4. uri zjutraj z zborom brigadirskih čet, nato je sledilo dviganje brigadirske zastave, nato jutranja telovadba, zajtrk in odhod na delo, ki je trajalo do dvanajstih, sledilo je kosilo in popoldan je bil čas, ko smo opravljali razne tečaje, se idejno politično usposabljali, urejali okolico brigadirskega naselja, vsaka četa je imela vsakodnevni stenski časopis, oglasno desko, pri urejanju le-teh smo sodelovali vsi brigadirji, posamično po četah. Velikokrat naloge niso bile niti tako lahke, posebej smo se morali potruditi, ko smo na oglasni deski morali opisati karakteristiko stare in nove Ljubljane. Pred večerjo je bilo spuščanje brigadirske zastave, znak da je bilo delo tega dne uspešno opravljeno. Po večerji smo navadno ob brigadirskih večerih skupaj peli izrazito brigadirske pesmi in pesmi v vseh narodnostnih jezikih, tako složno kot smo opravljali delo je složno donela naša pesem. Posebno doživetje je taborni ogenj, ob katerem se zberejo vsi in in vsakdo po svojih močeh prispeva h kulturnemu programu. Ko je utihnila poslednja pesem, ponavadi je bilo to ob 10 uri, smo utrujeni a s spoznanjem, da smo za marsikatero spoznanje in znanje bogatejši, odšli spat« je povedala Kolarič Kati.« »Kako je bilo ob slovesu?« Ob tem vprašanju jima ni več igral tisti igrivi nasmešek na ustih, oči pa so gledale malce odmaknjeno, otožno in tudi glas ni bil več enako obarvan: »Vsem nam je bilo hudo ob slovesu, pozdravljanje, zapriseganje, da si bomo pisali in se še dolgo spominjali drug drugega, spominjali se bomo naše sloge, moči, prijateljstva, ki tu na MDA ni imelo meja. In ravno zaradi prisrčnih odnosov, smo si ob slovesu rekli: Nasvidenje, prihodnje leto!« Tako sta zaključili svoje vtise z Mladinsko delovne akcije SUTJESKA 77, naši dve brigadirki Kolarič Kati in Rus Mira. MAGDA PIZZUTO ^IZOBRAŽEVANJE NAGRADA ZA ODLIČNJAKE Sredi meseca oktobra so te v ljubljanskem »Maximu« jte Trgu revolucije zbrali vsi 'tefihi.i v gospodarstvu, ki so l tetih 1975, 1976 in letos •tepeino končali učno dobo ? ostali zaposleni v sestavi Emona Merkur. Prireditve, na kateri so bi. odličnjaki nagrajeni z za-^tn mi urami, vsi ostali pa knjižnimi nagradami, se je teteležilo nad sto izučenih iz teheljndh organizacij Malo-pOdaje, Supermarketa Ljub-m Supermarketa Mari-r°r. Trgovske hiše max:mar-^ iri Trgovskega obrata Ko-Per. -^Laše mlade sodelavke je na prijetnem srečanju po-pVavii Milan Blaha, v. d. di-oittor za pravne in samo- upravne zadeve SOZD, in jim prenesel četsitke generalnega direktorja Franca Nebca. Veselo razpoloženi emonski mladini sta spregovorila tudi Pavle Godec, direktor TO Maloprodaje, v kateri se je za poki.ce prodajalca izučilo naj. več učencev, in Franc Žunko, v. d. direktor DO Emone Merkur. . Za prijeten glasbeni del večera je ob tem srečanju treh gene: acij izučenih Emoncev skrbela Irena Marčec, učenka Trgovske hiše maximar-ket. Zapestne ure za odličen uspeh so prepeli naslednji: I)rag’ca Drempetič iz marketa Celovška 91-a (1975), Kristina Bergant iz poslovalnice Skaručna (1975), Marija Hlad- nik iz marketa Gogalova (-976), Vlasta Matko iz marketa Slomškova (1976), Mojca Matko iz marketa Titova 25 (1970), Dragica Muršič iz marketa Titova 65 (1976), Katica Žarac iz marketa Vodovodna (1976), Anica Pelc in Bojan Žigon iz A etaže maxi-marketa (oba 1976), Božidara Prešeren iz B etaže (1976) in Marina Polzelnik iz C etaže Max:marketa (1976), Jožica V obl iz SM Maribor (1976), Helena Vodnik iz marketa Ti. tova 82 (1977), Sašo Biščak iz marketa Gogalova (1977), Štefka Fabjan iz B etaže ma-ximaiketa (1977) in Mojca Perpar iz A etaže Supermarketa Ljubljana. VESNA RAZTRESEN OBVESTILO UPOKOJENCEV EMONE Slike iz Vinice in Semiča so gotove. Vabimo vse interesente, da jih pridejo naročit v pisarno kluba upokojencev med uradnimi urami. (Pisarna je v Ljubljani na Kidričevi ulici št. 13 a/l). Slike so po 5.00 din kos. Slike je treba plačati ob naročilu. Pravtako so na razpolago slike z izleta v Mtinchen in Dachau. To vabilo za naročilo slik velja do zakjlačno 15. novembra 1977. KLUB UPOKOJENCEV EMONE Dom v Kumrovcu IZLET MLADINE DO EMONA COMMERCE BILI SMO V KUMROVCU Mladinci OO ZSM EMONA ZT smo se domenili, da gremo oktobra na izlet v Kumrovec. Za ta kraj smo se odločili zaradi letošnjih Titovih in partijskih jubilejev. In res smo se na ta dan z malce slabim občutkom zaradi majhne udeležbe našega izleta odpravili v Kumrovec, že po prvih kilometrih se je narava okoli nas kopala v novih jesenskih barvah. Kaj kmalu je postalo živahno in tako vzdušje je bilo vse do Kumrovca, ko nas je z vzpetine pozdravil DOM MLADINE. Kumrovčani so lahko upravičeno ponosni na ta dom, kjer je shranjeno veliko materiala, zapiskov in filmov o nesebično ustvarjalnem delu tovariša Tita pri razvoju naše socialistične samoupravne Jugoslavije. Ogledali smo si tudi kratek film o tovarišu Titu. Dalje nas je pot vodila do rojstne hiše našega velikega idola tovariša Tita. Nato dalje v Stubice, kjer smo se za trenutek ustavili ob mogočnem kipu vodje kmečkega upora Matije Gubca in muzej, v katerem je predstavljeno trplenje kmečkega človeka tistega časa. Od tam pa v Rogaško Slatino, kjer smo kosili in ker nam je ostalo še nekaj časa, ga je lahko izkoristil vsak po svoji želji. Eni so zaplavali v zimskem bazenu, drugi so sprostili energijo ob kegla-nju, ostali smo skušali ob kavici oceniti uspeh našega izleta. V večernih urah smo utrujeni, a zadovoljni prispeli v Ljubljano. Vse lepo in prav, a majhna udeležba, ta vedno ponavljajoča se stvar, pa naj si bo to na sestanku ali izletu, ta je vedno prisotna. Potrkajmo na svojo zavest in se vprašajmo: »Ali je prav tako?« MAGDA PIZZUTO PONUDBA BERNARDINA MORJE POD STREHO ZIMSKA PONUDBA 7-DNEVN1 PAKET • inc. polni penzioni • neomejeno kopanje v ogrevanem bazenu • enkratna uporaba saune ali tenis igrišča • svečana večerja hotel BERNARDIN: dvoposteljna soba (po osebi) 1.075.00 din enoposteljna soba 1.255,00 din Grand hotel EMONA: dvoposteljna soba (po osebi) 1.242.00 din enoposteljna soba 1.482,00 din hotoff bernardin portorož, 14-DNEVNI PAKET • inči. polni penzioni • neomejeno kopanje v ogrevanem bazenu • enkratna uporaba saune ali tenis igrišča • svečana večerja hotel BERNARDIN: dvoposteljna soba (po osebi) 2.040.00 din enoposteljna soba 2.380,00 din Grand hotel EMONA: dvoposteljna soba (po osebi) 2.355.00 din enoposteljna soba 2.810,00 din 3 DNEVNO SILVESTROVO PRAZNOVANJE • inči. polni penzioni • neomejeno kopanje v ogrevanem bazenu O svečano pričakovanje Novega leta hotel BERNARDIN: dvoposteljna soba (po osebi) 965.00 din enoposteljna soba 1.037,00 din Grand hotel EMONA: dvoposteljna soba (po osebi) 1.040.00 din enoposteljna soba 1.148,00 din 4-DNEVNO SILVESTROVO PRAZNOVANJE • inči. polni penzioni • neomejeno kopanje v ogrevanem bazenu • svečano pričakovanje Novega leta hotel BERNARDIN: dvoposteljna soba (po osebi) 1. 153,00 din enoposteljna soba 1.260,00 din Grand hotel EMONA: dvoposteljna soba (po osebi) 1.242.00 din enoposteljna soba 1.398.00 din SILVESTROV DODATEK • pri eno ali večtedenskem bivanju v hotelu Bernardin ali Grand hotelu Emona din 480 po osebi Telefonske informacije: 066 75-271 Telefonske rezervacije: 066 75-771 ZAHVALA UPOKOJENCEV Prijetna dolžnost nas obvezuje, da se vam naj-iskreneje zahvalimo za vašo pozornost in tudi naklonjenost, ki ste nam jih izkazali vsi kot celotni kolektiv, tako kot tudi vsak posameznik za več kot tovariški in prijateljski sprejem naših upokojencev ob priliki obiska pri vas in v Dachauu. Izredno nas je presenetil sprejem v Miinchnu pri tov. LOJZEKU, id je bil nadvse gostoljuben ter nas je s svojim veselim vzdušjem tako naravno presenetil in razvedril s svojim petjem in glasbo. Posebno pa si štejemo v dolžnost, da se prisrčno zahvalimo tovarišu direktorju VLADU MIKUŽU za izreden nagovor, v katerem je izrazil svoje simpatije do upokojencev našega podjetja. Ne najdemo besed, kako bi sc še enkrat vsem zahvalili za res prisrčen sprejem, kakor iudi za spominke, ki ste nam jih poklonili. Ifaše zaupanje - naše zadovoljstvo Emona za vse, vselej in vsepovsod ŠPORT IN REKREACIJA IV. LETNE ŠPORTNE IGRE EMONE Prehodni pokal osvojila delovna organizacija Emona Blagovni center PRVAK DO BLAGOVNI CENTER športni park na Kodeljevem je bil od 17. do 18. septembra prizorišče četrtih letnih športnih iger EMONE, na katerih je so-delovalo prek 400 tekmovalcev iz devetnajstih TOZD in DO. Letošnjo športne igre so imele še večji pomen zavoljo delovnega jubileja, ki ga praznuje več kot 8000-članski delovni kolektiv EMONE. Zenske in moški so tekmovali v desetih športnih panogah, pri čemer so udeleženci DO Blagovnega centra in MIZ Zalog dosegli največ prvih mest. Tudi tekmovalci iz drugih TOZD in DO so v pravih športnih bojih dokazali telesno pripravljenost in pripadnost tako velikemu kolektivu. Presenečenje predstavlja vsekakor visoka skupna uvrstitev Riviere iz Portiffoža in Čatcških Toplic, medtem ko so tokrat precej razočarali tekmovalci iz TOZD zunanja trgovina, vendar ne toliko v doseženih rezultatih kot v udeležbi na tekmovanju. Pri plavanju žensk je Irena Klcšnik znova dokazala, da nima enakovredno tekmovalke, ki bi ji tudi v prihodnjo lahko ogrozila primat v tej priljubljeni in zdravi športni panogi. Posebno pohvalo zaslužijo ekipe v malem nogometu in tekmovalci v krosu, ki so v hladnem in deževnem vremenu pokazali zvrhano mero borbenosli in so zavoljo tega vsekakor imeli težje tekmovalne pogoje kot denimo tekmovalci v ostalih panogah, ko so merili svoje moči v dvoranah, pokritem kopališču v Tivoliju in na kegljišču. Izredno hladno In deževno vreme pa je kljub temu privabilo nekaj najbolj privrženih gledalcev, ki so »navijali« za svoje ekipe. V malem nogometu so presenetljivo zasedli prvo mesto igralci Riviere, medtem ko so lani visoko uvrščeni Osi ječa ni šele deveti. Zanimivo je bilo tekmovanje v krosu, saj so tekmovalci v blatnem in deževnem vremenu pokazali veliko volje in telesne pripravljenosti. V posameznih kategorijah so prva mesta dosegle pri ženskah Polakova, Ko-čar jeva in Ahačičeva, pri moških pa Bieanič, Zidan in Groznik. V namiznem tenisu je pri ženskah zmagala Zina Kastelic (Trg. hiša), pri moških pa je Pičulin zanesljivo premagal vse nasprotnike. V kegljanju pa je Dušan Požgaj (Čatcške Toplice) podrl 469 kegljev in je v primerjavi s prvo-uvrščeno Jurmanovo' pri ženskah — podrla je 212 kegljev — dosegel svojevrsten rekord. Za najboljšega strelca pa je bil proglašen Franc Janežič (MIZ) s 162 krogi pred Cerarjem (MIZ) s 158 krogi. V metanju na koš so se spet najbolj izkazali igralci DO Blagovnega centra, najmočnejši v atraktivni panogi v vlečenju vrvi pa so bili iz Blagovnega centra presenetljivo pred »mesarji« iz MIZ. Na šahovskih poljih pa so šaliisti Riviere »matirali« drugouvrščeni MIZ. Kot že rečeno, so nenormalne vremenske okoliščine preprečile, da bi se med seboj pomerili tenisači, pa je tako ta panoga morala žal biti odpovedana. V organizaciji odbora za šport in rekreacijo so četrte letne igre popolnoma uspele tako v organizacijskem in tekmovalnem pogledu. Odlična organizacija in doseženi rezultati tekmovalcev znova potrjujejo, da med Emonci veje enotnost in zdrav športni duh, same igre pa so med delavci posameznih TOZD še bolj utrdile prijateljstvo, ki je nedvomno porok, da bodo člani našega kolektiva v prihodnje dosegali še večje uspehe. Zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj je bila v prostorih pivnice zraven Maximar-keta, kjer so bile ob zvokih prijetne glasbo sklenjene četrte letne športne igre z geslom Emoncev: »Nasvidenje na petih letnih igrah 1978 v Cateških Toplicah.« T. ZIDAN REZULTATI: MALI NOGOMET STE točke 1. TOZD Hotel Riviera, Por- torož (Stok, Bratelj, Filič, Fuks, Petrovič, Mavec, Ma-rovlč, Miloševič) 21 2. TOZD Zdravilišče, Cateške Toplice (Škof ca, Lubšina, Jurman, Lapuh, Černič, Bosina, Jalovec) 17 3. DO Blagovni center, Ljub- ljana (Žonta, Balažič, Kosmatin, Mehmeti, H. Meh-meti, Henigman, Verov-šek, žitnik, Korlež) 14 4. TOZD Pekarna Center, Ljubljana (Cuder, Kadič, Zuljevič, Brkič, Kočar, Žalek, Stenko, Cančar) 12 5. DO Posavje, Brežice (Zago- de, Prosenc, StangelJ, Bah, Krošelj, Jurkus, Mirkac, Velenina) lil 6. DO Ilirija, Ilirska Bistrica (Mizgur, Skrt, Grilj, Smrdelj, Kalc, Udovič, Cekala, Stadler, Iskra, Zadnik) 10 7. DO Mesna industrija, Za- log (Palič, Tomše, Okič, Vasiljevič, Balač, Cmalič, Mufalič, Pavič, Antič, Kmet) 9 8. TOZD Prašičereja, Ihan (Zabret, Dokl, F. Dokl, Dlager, Govenjak, Milado-novič, Ružič) 8 9. TOZD Supermarket, Osijek (Radič, Garaj, Bičanič, Vinkeševič, Juretič, Harjaš, Vidosavljevič, Karžinar, Ačimovič) 7 10. TOZD Poljedelstvo-govedo- reja, Domžale (Babič, Ne-Sovič, Pešič, Nipolič, Ba-kal, Azafič, Bajčič, Strnad) 6 11. DO Centromerkur, Ljublja- na (Toplišek, Novak, Grad, Sipič, Štucin, Eržen, Gorišek, Dremelj, C mak) 5 12. TOZD Supermarket, Ljub- ljana (Mrak, Matko, Taj-nič, Knop, Kužnik, Naiger, Jeras, Krašek, Pižmont) 4 113. TOZD Hoteli Bernardin, Portorož (Miljkovič, Ham-zalija, Milikovič, Papič, Popovič, D. Mihkovič, Hkujič) L4. TOZD Trgovska hiša Emona — Maximarket, Ljubljana (Gočev, Kontrec, Lipovec, KeČan, Goleš, Lavrač, Novak) 2 115. TOZD Hotel Slon, Ljubljana (Metličar, Andolšek, Donko, Unučič, Spiclin, Mi-lankovič, Novak, Djogič) 1 BALINANJE SIE točke 1. DO Blagovni center, Ljub- ljana (Oblak, Vranješ, Papež, Kavčič, Vršič) 14 2. DO Ilirija, Ilirska Bdstrica (Vičič, Kalčir, J. Kalčir, Turk, Vičič, Muha) 10 3- TOZD Pekama Center, Ljubljana (Zaviršek, Kabe, šku-li, Zotler, Pezdir) 7 4. DO Mesna industrija, Zalog (Volf, Lampič, Janežič, Cuk) 5 5. TOZD Prašičereja, Ihan (Testen, Piso, Grubič, Koncilji) 4 6. TOZD Trgovska hiša Emo- na — Maximarket, Ljubljana (Žagar, Žitko, Babič, Rudolf) 3 7. TOZD Hotel Riviera, Porto- rož (Terčan, Trnovec, Cen-da, Gerželj) 2 8. TOZD Zdravilišče, Cateške Toplice (Sodič, Urek, Požgaj, Iljaš) 1 KEGLJANJE — moški 1. TOZD Zdravilišče, Cateške Toplice (Mar-Sik 428, Požgaj 460, Urek 369, Sodič 364, Bosina 420, Iljaš 402 ) 2452 23 2. DO Mesna industri- ja, Zalog (Gričar 347, Zalokar 4il7, Frank 429, Cernjak 395, Boh 418, Pavič 427) 2433 19 3. DO Centromerkur, Ljubljana (Novak 431, Kovačič 313, Šuštar 359, Eržen 394, Pogačar 420, Škerjanc 433 ) 2B60 16 4. TOZD Hotel Riviera, Portorož (Trnovec 379, Pal 320, Gerželj 353, Stok 413, Terčon 391, Žibret 455 ) 23111 14 5. DO Blagovni center, Ljubljana (Malkač 416, Gregorc 376, Malus 383, Pintarič din, Portorož (Božič 3 289, Djuričič 380, Maksimovič 3111,, Legat 409, Druškovič 397, Jašarovič 357) 2143 7 12. TOZD Poljedelstvo-govedoreja, Domžale (Babič 361, Kiselak 333, Drobnič 364, Salkič 350, Dukič 357, Radulovič 361) 2126 6 13. TOZD Hotel Slon, Ljubljana (Unučič 359. Vesel 4(17, Met-llčar 368, Trnjak 277, Pondelok 320, AndolJ-šek 334 ) 2075 5 14. DO Emona Commerce, Ljubljana (Štig-glic 328, Ulčar 387, Repič 340, Gorjan 338. Hvastja 295, Kus 282) 1979 4 15. DO Elektronski center, Ljubljana (Kranjc 329, Avsec 337, Jerman 313, Bašič 312, Burič 261, Valenci 373) 1925 3 16. TOZD Supermarket, Ljubljana (Najger 180, Mrak 282, Taj-nič 222, Kolenko 356, Knep 381. Kužnik 283) 1703 2 17. DO Kmetijska koope- racija, Ljubljana (Pogačnik 305, Groznik 318, Krnic 284, Re-panšek 386, Mam 96) 1239 1 KEGLJANJE — moški — posamezno Keglji 1. POŽGAJ Dušan — TOZD Zdravilišče, Cateške Toplice 469 2. ŽIBERT Stojan — TOZD Hotel Riviera, Portorož 455 3. RITMANIC Pavel — TOZD Trgovska hiša Emona, Ljubi jan 445 4. BIZJAK Karlo — DO Posavje, Brežice 437 5. ŠKERJANC Vinko — DO Centromerkur, Ljubljana 433 6. NOVAK Ludvik — DO Centromerkur, Ljubljana 431 7. FRANK Ivan — DO Mesna industrija, Zalog 429 8. MARSIC Maks — TOZD Zdravilišče, Cateške Toplice 428 9. PAVIC Josip — DO Mesna industrija, Zalog 427 10. ISKRA Jože — DO Ilirija, Ilirska Bistrica 424 lil. BOSINA Boiris — TOZD Zdravilišče, Cateške Toplice (124 ) 420 Stipan« 172) 545 l6 2. DO Posavje, Brežice (Šegula 171, VaSeljan . 145, Jurman 212) 528 u 3. TOZD Hotel Riviera, Portorož (Grom 164, Tom 187, Steiner 174 ) 525 » 4. DO Blagovni center, Ljubljana (Satler 127, Pevec 106, Omejo , 184) 507 ’ 5. DO Emona Commer- ce, Ljubljana (Ambrož ISO, Matičič 100, . Rotar 1)10) 469 e 6. DO Centromerkur, Ljubljana (Jeran 152, Aljančič 140, Gluhak , 166) 467 1 2 3 4 7. DO Mesna Industrija, Zalog (Drnovšek 184, , Malus 122, Mrak. 118) 434 0 8. DO Elektronski cen- ter, Ljubljana (Rogelj 103, Poklar 155, , Klešnik 143) 401 " 9. DO Ilirija, Ilirska Bistrica (Lenarčič Ufi, Kurent 120, Cotar , 153) 399 * 10. TOZD Trgovska hiša Emona, Ljubljana (Ru-nič 126, Rucman 136, , Btševac 101) 393 5 111. Biro maloprodaje, Ljubljana (Lužar Iil9, » Tome 5«, Savič 101) 336 ^ 12. TOZD Supermarket, Ljubljana (Kovač 90, Avsec 1129, Pogačar , 110) 399 1 KEGL.ANJE — ženske — P08*' meXn° KegU* 1. JURMAN Anica — DO , Posavje, Brežice 2. PEVEC Tina — DO Bla- ^ govnt center, Ljubljana 3. DERŽTC Marjana TOZD Zdravilišče, Cateške ^ Toplice 4. MATIČIČ Vesna — DO Emona Commerce, Ljub- ^ Ijana 5. TOM Tatjana — TOZD ^ Hotel Riviera, Portorož 6. DRNOVŠEK Joža — DO Mesna industrija, Zalog ^ (54) *** 7. OMEJC Mojca — DO Bla- govni center, Ljubljana ^ (35) *** 8. SKOFDANEC Vera — TOZD Zdravilišče, Cate-ško Toplice 9. STEINER Katja — TOZD , Hotel Riviera, Portorož 10. STIPANCIC Marjana — Košarkarji ERC 358, Rautar 403, Vidovič 364 ) 2300 13 6. DO Posavje, Brežice (Veble 403, Bizjak 437, Baškovič 353, Merlak 351, Ogorevc 334, B. Merlak 309 ) 2277 12 7. DO Ilirija, Ilirska Bistrica (Iskra 424, Muha 359, Skrt 383, Čandek 361, Bavec 379, Zidar 364) 2270 11 8. TOZD Pekarna Center, Ljubljana (Škulj 390, Pezdir 369, Plav-šlč 355, Dragojevič 380, žuljevič 395, Kobe 353 ) 2242 10 9. TOZD Trgovska hiša Emona, Ljubljana (Kontrec 375, Teka-vec 367, Tuš 403, Zelen« 235, Ritmanič 445, Kužnik 377 ) 2202 9 10. TOZD Prašičereja, Ihan (Zabret 357, Dragar 360, Primožič 391, Bajt 347, Sandelj 326, Zen« 365) 2146 8 11. TOZD Hoteli Bamar- 12. POGAČAR Janez — DO Centromerkur, Ljubljana (123) 420 13. BOH Alojz — DO Mesna industrija, Zalog 418 14. ZALOKAR Andrej — DO Mesna industrija, Zalog (133) 417 16. VESEL Stane — TOZD Hotel Slon, Ljubljana (106) 417 16. MAKOC Mirko — DO Blagovni center, Ljubljana 416 17. STOK Zvonko — TOZD Hoteli Riviera, Portorož 413 18. LEGAT Iztok — TOZD Hoteli Bernardin, Portorož 409 10. TUS Viljem — TOZD Trgovska hiša Emona, Ljub-- Ijana (110) 403 20. VEBLE Ivan — DO Posavje, Brežloe (MM) 403 21. RAUTAR Emil — DO Bla- govni center, Ljubljana (97) 403 KEGLJANJE — ženske — ekipno 1. TOZD Zdravilišče, Ca-teško Toplice (Deržič 194, Skoiljanoc 179, TOZD Zdravilišče, Cate- .m ške TOplice 1 11. ŠEGULA Mota — DO PO- ^ savje, Brežice * 12. GLUHAK Stanka — DO ^ Centromerkur, Ljubljana 1 13. GROM Darinka — TOZD ^ Hotel Riviera, Portorož ^ 1)4. COTAR Silva — DO Ili-rija, Ilirska Bistrica 16. SAVIČ Milena — Biro maloprodaje, Ljubljana 1 16. AMBROŽ Nataša — DO Emona Commerce, Ljub-Ijana 1 17. PEKLAR Silva — DO Elektronski center, Ljub- -j Ijana 1 18. JERAN Olga — DO Cen- gj tromerkur, Ljubljana 119. ALJANČIČ Nada — DO 49 Centromerkur, Ljubljana ' 20. VASEI..IAN Milena — DO Posavje, Brežice 1 KOŠARKA 1. DO Blagovni center Ljubljana (Skrjanc, Suc, Pahor, Salamon, Zule, Kosmatin. Vsšc zaumSs - naše zadovoljstvo Imena za vse, vselel in vsepovsod ^let Blagovni cen-Zdravili- Zmagovabia ekipa v vlečenju vrvi ^ncclj, Novak, Orežček, Henigman) 14 a. Do Ilirija, Ilirska Bistrica (Skrt, Mizgur, Stadler, Pa-JJec, Oekada, Odovič, Smr-, 2^1 j, Zadnik, GrJj) UO 3. TOZD Hotel Riviera, Porto-J°ž (Novak, Hudovernik, Ipavec, Žnidaršič, Kraševec, Zakšek, Pal, Miloševič) 7 pO Mesna industrija, Zalog (Sosič, Cuk, Antič, Djurič, Milanovič, Pevec, Kmet, Vesel, Kočar, Rumiič, Ti-e hej) 5 o. pp Elektronski center, Ljubljana (Uremec, Tičar, JJ&jič, Kocjančič, žunič, ^gonc) 4 TOZD Sunennarket, Ljubljana (Krajšek, Ladi, Stupica, Pance, Kolenko, Kuž-nik, Matko, Knep) 3 7’ TOZD Trgovska hiša Emo-— Maximarket, Ljubljana (Bogataj, Terčel, Pe-trič. Godec, Bogataj, Jerman) 2 ®- Tozd Zdravilišče, čateške Toplice (Tomše, Ribdč, Jalovec, Bisina, Vidmar, Černič, Maršik) 1 KROS — moški — ekipno ŠIE točke L Do Centrcmerkur, Ljubljana (Jakša, Krašovec, Toplišek, 9 Bele, Šuštar) 9 2. Do Blagovni center, Ljubljana (Cencelj, Savnik, Gregorič, Jereb, Zule, Skrjanc, Brodarič) 5 J. Do Mestna industrija, Zalog (Antič, Cerar, Kos) 2 KROS — moški —■ posamezno SKUPINA a 1* BIČAN IC Vlado — Supermar-„ ket, Osijek 2- OREŠEK Niko — Prašičereja, Ihan JAKŠA Cveto — Centre mer-kur, Ljubljana GARAJ Mirko — Supermar-ket, Osijek GREGORIČ Janez — Blagovni center, Ljubljana ANTIČ Veli1x>r — Mesna industrija, Zalog CENCELJ Miro — Blagovni center, Ljubljana JALOVEC Jože — Zdravilišče, čateške Toplice 9- SEVER Ferdinand — Kmetij-. ska kooperacija, Ljubljana RU2IC Boris — Prašičereja, ii lhfln LIMONI Marjan — Prašičere-.n Ja, Ihan Kraševec Iko — Centromer-kur, Ljubljana ^ SAVNIK Vinko — Blagovni center, Ljubljana SKUPINA b ZIDAN Tone — Emona Com-merce, Ljubljana 2* CERAR Vasja — Mesna indu-, sjrtja, Zalog 3- TopliSEK Janez — Centro-merkur, Ljubljana BElc Ciril — Ccntromerkur, Ljubljana JEREB Anton — Blagovni cen-Jpr, Ljubljana ZULE Peter — Blagovni cen-tpr, Ljubljana fKtJPiNA C GROZNIK Pavel — Kmetijska 9 kooperacija, Ljubljana ŠMID Rudolf — Prašičereja, . Ihan SKRJANC Janez — Blagovni center, Ljubljana • STARIN Ferdinand — Prašiče* e Ihan • BRODARIČ Franc — Blagovni 6 2Sler’ Ljubljana ' Ivan — Mesna industrija, ,» Zalog Y- SUšTAR Janez — Centromer-n JJM*, Ljubljana * DBUGOVIC Anton - Čateške Toplice KROS — ženske — ekipno ŠIE 1 Dr* tOČke * Mesna industrija, Zalog Radovanovič, J. Radovano- 2 Kočar, Zorič, Cigut) 9 ' po Centromerkur, Ljublja- (Polak, Lukančič, Bre-2 TW Petr<>vič, Podlogar) B ’ Blagovni center, Ljub- ljana (Kaisorsberger, gaj, Ahačič) Vidi- Zdravi- KROS — ženske — posamezno SKUPINA A L POLAK Silva — Centromerkur, Ljubljana 2. ZABUKOVEC Tončka — Trgovska hiša Maximarket, Ljubljana 3. LUKAČ Marta — Centromerkur, Ljubljana 4. RADOVANOVIČ Stanka — Mesna industrija, Zalog 5. RADOVANOVIČ Jeka — Mesna industrija, Zalog 6. SKUBIC Marinka — Emona oommerce, Ljubljana 7. PIŠEVAC Radmila — Trgovska hiša Emona — Majdkmarket, Ljubljana 8. KAISERSBERGER Marjana — Blagovni center, Ljubljana 9. KOVAČIČ Breda — Biro maloprodaje, Ljubljana SKUPINA B 1. KOČAR Ivanka — Mesna industrija, Zalog 2. ZRNEC Stanislava —- Prašičereja, Ihan 3. LOGAR Breda — Prašičereja, Ihan 4. VIDAJ Julka — Blagovni center, Ljubljana 5. DOLNIČAR Anica — Trgovska hiša Emona Maximarket, Ljubljana 6. BREGAR Hilda — Centromerkur, Ljubljana 7. PETROVIČ Mimi — Centromerkur, Ljubljana SKUPINA C 1. AHAČIČ Nada — Blagovni center, Ljubljana 2. ROTAR Ivanka — Prašičereja, Ihan 3. PODLOGAR Nuška — Centromerkur, Ljubljana 4. ZORIC Draga — Mesna industrija, Zalog 5. CIGUT Pavla — Mesna industrija, Zalog NAMIZNI TENIS — moški ŠIE točke 1. DO Blagovni center, Ljubljana (Makovec, Pičulin) 16 2. TOZD Trgovska hiša Emona — Ma-dmarket, Ljubljana (Terčelj, Kužnik) 12 3. DO Ilirija, Ilirska Bistrica (Udovič, Šestan) 9 4. DO Emona Commerce, Ljubljana (Ulčar, Dreflak) 7 5. TOZD Zdravilišče. Čateške Toplice (Ribič, Vidmar) 6 6. TOZD Hotel Riviera, Portorož (Fuks, Petrovič) 5 7. DO Mesna industrija, Zalog (Ponikvar, Sagmaister) 4 8. TOZD Supeirmaidket, Ljubljana (Pance, Jeras) 3 9. DO Elektronski center, LlubUann (Buli«, BriSkl) 2 10. TOZD PraUiV-eja, Ihan (Primožič, Bajt) 1 NAMIZNI TENIS — ženske STE točko 1. TOZD Trgovska hiša Emo- na — Mavimarket, Ljubljana (Rumič, Kastebč) 10 2. DO Emona Commerce, Ljubljana (Poženel, Varrgn) 6 3. DO Blagovni center, Ljub- lijrra (Siemoctfč, Kaisorber-per) 3 4. DO Ilirija, Ilirska Bistrica (Gržina, Cotar) 1 NAMIZNI TENIS moški — posamezno 1. PICULIN Marjan — Blagovni center, Ljubljana 2. MAKOVEC Darko — Blagovni center, Ljubljana 3. ŠKERJANC Janez — Blagovni center, Ljubljana 4. ŠESTAN Stojan — Ilirlija, Ilirska Bistrica NAMIZNI TENIS — ženske — posamezno 1. KASTELIC Zina — Trgovska hiša Emona — Maximarket, Ljubljana 2. K AISERSBEROER Marjana •— Blagovni center, Ljubljana 3. POŽENEL Cvetka — Emona Commerce, Ljubljana 4. VAROGA Mari — Emona Commerce, Ljubljana PLAVANJE — moški — ekipno ŠIE 1. DO Blagovni center, Ljub- ljana (Čeme, Mihajl, Jerak, Jereb, Milavec, Brodarič) 9 2. TOZD Hotel Riviera, Porto- rož (Žibret, Podgorelec, Stankovič, Friganovič) 5 3. DO Mesna industrija, Zalog (Vodovc, Žunko, Gričar, Tihci j, Kos) 2 PLAVANJE — ženske — ekipno 1. DO Blagovni center, Ljublja- na (Rušanov, Čeme, Pančur, Robinig) 4 STRELJANJE — moški STE točke 1’. DO Mesna industrija, Zalog (Prošek 146, Cerar IBS, Janežič 162, Škoberne 141) ©01 20 2. TOZD Hotel Slon, Ljubljana (Vesel 122, Andolšek 1117. špiclin 79. Vnučič 1112) 430 16 3. TOZD Zdravilišče. Ca-trško Tonlice (Urek 98, Kovačič 83. Del ja 92. Maršik 145) 4il8 13 4. TOZD Hotel Riviera, Portorož (Brdakič 107, Marušič 87, Mavec 83, Grželj m) 409 11 5. DO IlirUa, Ilirska Bi- strica (Bavec 98, Čandek 126. Zidar 98, Gržina 84) 404 10 6. DO Elektronski center, Ljubljana (Klanjšek 1100, Jerman 1106, Vnlenci 107. Burič 90) 402 9 7. TOZD Prpšt*crein, Ihan (Primožič 83, Jurca 78. Bajt MO, GriVi ovec 119) 390 8 8. TOZD Poljedelstvo-go- vedoreja, Domžale (Puntar 91, Radulovič 118, Dukič 81, Tivadar 99) 380 7 9. DO Centromerkur, Ljubljana (Miselj H19, Gole 116, Pogačar 87, Pal duh (57) 378 6 10. TOZD Pekama Center, Ljubljana (Horvat 160. Pabuza 121, Kndič R8, S tam Iko 68) 366 5 lil. DO Emona Commerce, Ljubllana (Petkovšek 108, Bulatovič 52, Pory*č 119, Poženel 62) 341 4 1.2. TOZD Supermarket, Ljubljana (Zakrajšek 77, Trček 102, Perko 94. Lab 62) 308 3 13. DO Blagovni center, Ljubljana (Kncjančič 117, Toplak 12. Kokalj 106. Potokar 100) 335 2 14. TOZD Trgovska hiša Enron a, Lirrbljana Zgočcv 64, Ritma nič 94. Terčelj 0, Kužnik 1112) 270 1 STRELJANJE — moški — posamezno Krogi 1. JANE2IC Franc — DO Mesna industrija, Zalog 162 2. CERAR Vasja — DO Mesna industrija, Zalog 150 3. MARŠIK Maks — TOZD Zdravilišče, Čateške Toplice 145 4. ŠKOBERNE Marirm — DO Mesna industrija, Zalog 141 5. PROŠEK Ludvik — DO Mesna industrija. Zalog 140 6. GER2ELJ Padivoj — TOZD Hoteli Riviera, Portorož 182 7. ČANDEK Franci — DO Iliri ja, Ilirska Bistrica 126 8. VESEL Stane — TOZD Hotel Slon, Ljubljana 122 9. RAGTJZA Marjan — TOZD Pekama Center, Ljubljana 101 10. REPIC Tone — DO Emona Commerce, Ljubljana (62) 119 M. MISELJ Željko — DO Centromerkur, Ljubljana (61) 119 12. GNIDOVEC Franc — TOZD Prašičereja, Ihan (co) no 18. RADULOVIČ Ilija — TOZD Poljedelstvo-govedo-reja, Domžale 118 14. KOCJANČIČ Stojan — DO Blagovni center, Ljubljana (67) H17 16. ANDOLŠEK Bojan — TOZD Hotel Slon, Ljubljana (60) 117 16. GOLE Jože — DO Centromerkur, Ljubljana 115 17. KUŽNIK Jože — TOZD Trgovska hiša Emona, Ljubljana (56) 112 16. UNUCIC Boris — TOZD Hotel Slon, Ljubljana (44) 112 10. BAJT Gregor — TOZD Prašičereja, Ihan MO 20. PETKOVŠEK — DO Emona Commerce, Ljubljana 108 na — Maximarket, Ljubljana (Balantič, štaus, Zupančič, J. Zupančič, Bernik, Lipove, Petrič, Baša, Tekavec, Terčelj) l ZMAGOVALCI POSAMEZNIH DISCIPLIN KEGLJANJE — moški 1. POŽGAJ Dušan — Zdravilišče, Čateške Toplice 2. ŽIBERT Stojan — Riviera, Portorož 3. RITMANIč Pa* el — Trgovska hiša Emona, Ljubljana KEGLJANJE — ženske 1. JURMAN Anica — Posavje, Brežice 2. PEVEC Tina ter, Ljubljana 3., DERZIC Marjana -šče, Čateške Toplice KROS — moški KATEGORIJA A 1. Bič ANIC Vlado — Supermarket, Osijek 2. ORENŠEK Niko — Prašičereja. Ihan 3. JAKŠA Cveto — Centromerkur, Ljubljana KATEGORIJA B 1. ZIDAN Tone — Emona Commerce, Ljubljana 2. CERAR Vasja — Mesna industrija, Zalog 3. TOPLIŠEK Janez — Centromerkur, Ljubljana KATEGORIJA C 1. GROZNIK Pavel — Kmetijska kooperacija, Ljubljana 2. ŠMID Rudolf — Prašičereja, Ihan 3. ŠKRJANC Janez — Blagovni center, Ljubljana KROS — ženske KATEGORIJA A 1. POLAK Sliva — Centromerkur, Ljubljana 2. ZABUKOVEC Tončka — Trgovska hiša Emona, Ljubljana 3. CERAR Tatjana — Mesna industrija, Zalog KATEGORIJA C 1. PANČUR Zinka — Blagovni center, Ljubljana 2. ROB INC Mija — Blagovni center, Ljubljana 3. ROTAR Iva — Prašičereja, Ihan STRELJANJE — moški !• JANEŽIČ Franc —- Mesna indu. stnja, Zalog 2. CERAR Vasja — Mesna industrija, Zalog 3. MARŠIK Maks — Zdravilišče, Čateške Toplice SKUPNA UVRSTITEV — moški ŠIE točke center, 1. DO Blagovni Ljubljana 2. 'DO Mesna industrija, Za- log 3. TOZD Hotel Riviera, Portorož 4. TOZD Zdravilišče, Catc-ško Toplice 5. DO Ilirija, Ilirska Bistri-ca 6. DO Centromerkur, Ljubljana 7. TOZD Pekarna Center, Ljubljana 8. TOZD Prašičereja, Ihan 9. DO Posavje, Brežice 10. TOZD Trgovska hiša Emona — Maximarket, Ljubljana 11. TOZD Hotel Slon, Ljub-Mana 12. DO Elektronski center, Ljubljana 13. TOZD Poljedclstvo-govedo-reja, Domžale 14. TOZD Hoteli Bernardin, Portorož 15. TOZD Supermarket, Ljubljana 16. DO Emona Commerce, Ljubljana 17. TOZD Supermarket, Osijek 18. DO Kmetijska kooperacija, Ljubljana 104 86 66 64 46 34 33 31 23 Močna ekipa iz Ilirske Bistrice ŠAH ŠIE točke 1. TOZD Hotel Riviera, Por- torož (Jovičič, Mavec, Žnidaršič, Trnovec) 17 2. DO Mesna industrija, Za- log (Fojkar, LetiČ, Karlin, Mlakar, Tomažin) 13 3. DO Centromerkur, Ljublja- na (Lisac, Vehovec, Žgajnar, Drobež, Jankovič) 10 4. DO Posavje, Brežice (Er-ban, A. Valenčak, Veble, R. Valenčak) 8 5. TOZD Hoteli Bernardin, Portorož (Osterman, Dju-ričič, Grebenc, Božič) 7 6. DO Blagovni center, Ljubljana (Cimprič, Lukman, Sparič, Rovtar, Štambok, Ban) 6 7. DO Elektronski center, Ljubljana (Vremec, Krajnc, Klanšek, Tičar, Burič) 5 8. DO Ilirija, Ilirska Bistrica (Kalc, Fabec, Lenarčič, Stadler) 4 9. TOZD Zdravilišče, Čateške Toplice (Delja, Urek, Kovačič, Tomše) 3 10. TOZD Supermarket, Ljub- ljana (Krašek, Tajnič, Jeras, Mrak) 2 Ul. TOZD Hotel Slon. Ljub-Ijana (Špiclin, Zver, Lekan, Longo) 1 3. LUKANČIČ Marta — merkur, Ljubljana KATEGORIJA B: 1. KOcAR Ivanka — Mesna Industrija, Zalog 2. ZRNEC Stanislava — Prašičereja. Ihan 3. IiOGAR Bieda — Prašičereja, Ihan KATEGORIJA C 1. AHAČIČ Nada — Blagovni center, Ljubljana 2. ROTAR Ivanka — Prašičereja, Ihan 3. PODLOGAR Nuška — Centromerkur, Ljubljana NAMIZNI TENIS — moški 1. PICULIN Marjan 2. MALOVEC DARKO 3. ŠKERJANC Janez — vsi govni center, Ljubljana VLEČENJE VRVI STE točke 1. DO Blagovni center, Ljub- ljana (Štajner, Malkač, Leskovar, Cimperman, Brata-nič, Jerak, Kocjan, Ponikvar, Dragan, Gregorc, Vidovič, Kramar, Vidmar) lil 2. DO Mesna industrija, Zalog (Djurica, Brdar, Pevec, Širovnik, Kočar, Krajčič, Go-lub, Anžur, Lampič, Vodo-vec, Prolič, Bubalo) 7 3. TOZD Prašičereja, Ihan (Primožič, Gnidovec, Starin, Limoni, Pirč, Koajan, Jurca, Testen, Kokot, Gru-bič, Šuštar) 4 4. TOZD Zdravilišče, Čateške Toplice (Ribič, Tomše, Urek, Iljaž, Bizjak, Bosina, Lapuh, Kovačič, Skofca, Jalovec. Deržič, Cermič) 2 5. TOZD Trgovska hiša Emo- NAMIZNI TENIS — ženske 1. KASTELIC Zina — Trgovska hiša Emona, Ljubljana 2. KAISERSBERGER Marjana — Blagovni center. Ljubljana 3. POŽENEL Cvetka — Emona Commerce, Ljubljana PLAVANJE — moški KATEGORIJA A 1. BOŽIC Bojan — Bernardin 2. ČERNE Dušan — Blagovni center, Ljubljana 3. COGA Tomo — Bernardin KATEGORIJA B 1. LOJ O Dušan — Bernardin 2. KRAJNC Anton — Elektronski center, Ljubljana 3. STANKOVIČ Boris — Riviera, Portorož KATEGORIJA C 1. COLJA Emil — Maloprodaja, Ljubljana 2. GROZNIK Pavle — Kmetijska kooperacija, Ljubljana 3. KOS Janez — Mesna industrija, Zalog PLAVANJE — ženske KATEGORIJA A 1. KLESNIK Irena — Elektronski center, Ljubljana 2. RUŠANOV Jasenica — Blagovni center, Ljubljana 3. TANCER Sonja — Trgovska hiša Emona, Ljubljana KATEGORIJA B 1. LOGAR Breda — Prašičereja, Ihan 2. ČERNE Marjana — Blagovni center, ljubljena Centro- SKUPNA UVRSTITEV — zenske ŠIE točke 1. DO Blagovni center, Ljub- Hana 18 2. TOZD Zdravilišče, Čateške Toplice 18 3. DO Mesna Industrija, Zalog 15 4. DO Emona Commerce, Ljubljana 14 5. DO Posavje, Brežice 14 6. TOZD Trrovska hiša Emo- na — Maximarket, Ljubljana 13 7. DO Centromerkur, Ljubljana 12 8. TOZD Hotel Riviera, Por- torož II 9. IK) Ilirija, Ilirska Bistrica 5 10. DO Elektronski center, Ljubljana t 12. TOZD Supermarket, Ljubljana 1 Bla- KONCNI VRSTNI RED EKIP ŠIE točke 1. DO Blagovni center, Ljubljana 122 2. DO Mesna Industrija, Zalog 101 3. TOZD Hotel Riviera, Por- ♦orož 93 4. TOZD Zdravilišče, Čateške Topilce 84 5. Do Ilirija. Ilirska Bistrica 69 6. D') Centromerkur. Ljub- Hana 58 7. DO Posavje. Brežlea 45 8. TOZD Trrovska hiša Emona. Ljubllana 43 9. TOZD Pekama Center, Ljubljana 34 10. TOZD Prašičereja. Ihan 33 11. DO Emona Commerce, Ljubljana 29 12. PO Elektronski center, Ljubljana ?8 13. TOZD Hotel Slon, Ljubljana 23 14. TOZD PoHedelstvo-govedo- reja. Domžale 19 15. TOZD Supermarket, Ljubljana 18 16. TOZD Hoteli Bernardin, Portorož 17 17. TOZD Supermarket, Osijek 7 18. TOZD Maloprodaja, Ljubljana t 19. DO Kmeti Iška kooperacija, Ljubljana 1 Emona za vse, vselei in vsepovsod Vaše zaupanie - naše zadovoljstvo ^let NAGRADNI E-REBUS RAZVOZLJANA NAGRADNA ZMEDA Norvežan biva v Grand no-telu Emona, je diplomat, ima lisico in pije Radensko. V hotelu Vile Park biva Italijan, ki i" zdravnik, ima konja m pije čaj. V hotelu Bernardin biva Anglež, je kipar ima polže in pije mleko. Španec biva v hotelu Slovenija, je violinist, pije po marančni sok in ima psa. V Rivieri biva Japonec, ki je akrobat ima mačko in pije kavo. NAŠI NAJBOLJŠI DELAVCI TATJANA m »Grem k Tatjani,« pravijo delavci v hotelu Riviera v Portorožu vselej, kadar je treba natipkati kakšno prošnjo ih kaj podobnega. Takrat poznajo le eno pot — v pisarno tajnice Tatjane Tom. Ko sem jo obiskal, sem jo k. maj videl izza kupa raznih spisov in dopisov. Tipkala ie tako, da bi ji zavidal tudi najboljši pianist na svetu. »Tatjana, ali vam je kdaj težk. na vašem delovnem mestu'5« »Nikoli, čeprav mi dela ne zmanva. Ce ga ne zmorem v rednem delovnem času, pa malo potegnem ali nadaljujem dt-ma. Lepo m dobro se počutim če je vse v redu in nimam zaostanka. Prav enako delo sem opravljala pred dvema letoma tudi v Cimosu. Tu med gostinci sem celo bolj zadovoljna Prijetni ljudje so m rada jim pomagam, če >e morem. Ko komu napi. šem kakšno prošnjo in je ta ugodno rešena, se veselim z njim « Taksna je tajnica v hotelu Rivieia Prime za vsako delo. Že dve portoroške noči je prebedela za točilnim pultom v lepi, beli bluzi slaščičarn. KEKEC. Kdor je ne pozna, bi jo imel za visokokvalificiranega gostinca. Redno se udeležuje krvodajalskih akc: Vs^ svoje nemotorizirane kolege in kolegice rada »potegne«. s svojim spačkom, če je nujt sem ali tja. pri čeme' ne šteje kapelj bencina. »Tomova bi se morala pisati Dobrota,« pravijo tisti, ki jo poznajo, med njimi ni zadnr pisec teh vrstic B. STANKOVIČ. izžreban' so bili in prejmejo: 1. nagrado — vikend penzion v hotelu Riviera v Portorožu — Marina Kunstelj, DO Emona Inženiring, Ljubljana, Kavčičeva 72 2. nagrado — vikend penzion za dve osebi v hotelu Bernardin — Mojca Žitnik, DO Blagovni center, Ljubljana, sektor I. Šmartinska 102 3. nagrado — vrednostni bon aa 300 din — Ivica Mahne, DO Emona Commerce, Ljubljana, Kersnikova 2 4. nagrado — vrednostni bon za 200 din — Vedrana Savtie, DO Emona Commerce, PE Koper, 66000 Koper, JLA 6, 5. nagrado — vrednostni bon za 100 din — Milka Poz-nik, DO Emona Commerce, devizna služba, Ljubljana, Kersnikova 2 Čestitamo! Rešitev nagradnega E-rebu-sa pošljite do 10. novembra 77 na laslov: E-Informator, 2 — v zaprti kuverti z oznako »Nagradni E-rebus«. NAGRADE ZA E-REBUS 1. nagrada — bon za 300 din 2. nagrada — bon za 200 din 3. nagrada — bon za 100 din vrednostni vrednostni vrednostni 25. GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR NA BLEDU MEDALJE ZA NAŠE GOSTINCE Uspeh naših gostincev na 25. gostin sko-turističnem zboru — pet tisoč gostincev Bled 14. oktobra — Na ju. bilejncm 25. gostinsko-turi-stičnem zboru, ki se ga je udeležilo več kot pet tisoč gostinskih in turističnih delavcev iz vse Slovenije, je na kuhal ski in slaščičarski razstavi pogrinjkov, turističnega tiska ter razstavi gostinsko-hotelske opreme, živil in pijač nastopilo 680 posamezni, kov in nekaj deset delovnih organizacij. Naivečja udeležba in naj-hujša konkurenca je bila na razstavi kuharskih izdelkov v prostorih restavracije hotela Park. Na razstavi smo srečali Miro Kukovec, šelinjo kuhi- ZADNJA POROČILA: SLAVJE V ČATEŽU Temeljen! kamen za novi hotel položen CATEŠKE TOPLICE, 21. oktober — Na svečanosti ob prazniku občine Brežice in 180-letnici odkritja vrelcev Zdravilišču Cateške Toplice so danes položili temeljni kamen za novi hotel Terme. Temeljni kamen za novi objekt, doslej največjo investicijo v brežiški občini, ki ga bodo začeli graditi prihodnji mesec, je položil dr. ANTON FRANOVI,C vodja zdravstvene službe v Cateškib Toplicah. O pomembnosti naložbe — ki jo solidarnostno zagotavljajo vsi delovni kolektivi Emone — je med drugimi tudi spregovoril predsednik komiteja za turizem pri IS SRS dipl ing. MILOŠ ŠU-LIN. SLOVESNOST V OSIJEKU OSIJEK, 22. oktober — Ob slavju — 10-letnici TOZD Supermarket Osijek — ki se je dogajalo medtem, ko tiskamo časopis, bomo obširneje poročali v prihodnji številki. nje Kapitanove kabine v Ber-nardmu, ki je tudi sama sodeloval v tekmovanju. »Srebrn j medaljo sem dobila za »Plesalko čardaša«, goveje stegno, obloženo s paštetkami — vse v stilu madžarske kuhinje Za »Zakusko poslavljajočega kapitana«, ploščo z rak., rakci, školjkami in ribam v kalupih pa sem dobila bronasto medaljo. Cvetje na plošči naj bi simboliziralo s1ovo.« Iztok Legat, vodja centralne kuhinje pri nas, je sodeloval s tremi izdelki, vendar mu je komisija prisodila le eno srebrno medaljo, in sicer za ribjo ploščo, ki jo je imenoval »Sinja pot«. Maiija Kovačec, šefinja kuhinje v Pristanu, je prejela dve medalji, m sicer zlato za »Jelenovo stegno s sadjem« in bronasto za »Kokoš na kraljev način«. Na slaščičarski razstavi je naš slaščičar Miro Krigelj prav tako dobil dve medalji, ‘n to eno zlato in eno srebrno. Janez Kozar, barman iz Ber. nard na, je osvojil zlato medaljo v mešanju pijač. M-ra nam je še povedala, da so si srebrno medaljo v kuharskih veščinah priborili tudi kuharji Riviere iz Portoroža. Kuharji ljubljanskega hotela Slon so v kulinariki osvojili dve medalji — eno srebrno in eno bronasto. Uspešni so bili tudi gostinci Gnnd hotela Union iz Ljubljane, ki so prinesli domov kar pet medalj, od tega tri srebrne in dve bronasti. Skupna bera medalj je bila torej k zlate, 7 srebrnih in 4 bronaste od 19 zlatih, 62 srebrnih in kar 98 bronastih, Kolikor je bilo podeljenih. Po vseh teh razstavljenih dobrotah, ki so bile postavljene na ogled, le bolj za oko, se nam Je začel pritoževati želodec in nas opozarjal, da je p-išel njegov čas — vedel je tako kot mi, da nas doma čaka č.obra kisla repa s prave 4;-mačo krvavico. Šport IZJAVE OB IGRAH: MATIČIČ VESNA, TOZD ZT: »Organizacija iger je bila brezhibna. Skoda pa Je, da je bil odziv delavcev Iz našega Tozd nezadosten. Tekmovanj se vedno udeležujemo Isti.« MIRA TEŽAK, DSSS: »Slabo vreme je pokvarilo razpoloženje nekaterih tekmovalcev, a vseeno so Igre odlično uspele. Želim, da bi na prihodnjih Igrah sodelovalo še več Emoncev.« CERAR VASJA, MIZ Zalog: »Zadovoljen sem s končno uvrstitvijo naše DO, kakor tudi z organizacijo Iger.« NK EMONA : NK PIRAN Piran, september — Prvo prvenstveno tekmo obalne lige je NK Emona igrala z NK Piran in izgubila z rezultatom 0:5. Startala je Emona slabo, upajmo na boljši konec. NK BRANIK : NK EMONA Šmarje, 2. oktobra — Pred približno 100 gledalci je bila odigrana druga nogometna tekma med domačim moštvom NK Branik in NK Emona. Tuti tokrat je Emona odšla domov poražena, vendar z dvema goloma manj. Oba je poslal v mrežo Miloševič. ZMAGA EMONE EMONA : IZOLA 2:1 Piran, 9. oktober —- Na piranskem nogometnem igrišču je NK Emona premagala NK Izolo z rezultatom 2:1, ka*r ji je prineslo dve točki. To sicer ni zadostovalo, da bi se premaknila z zadnjega mesta, vsekakor pa bo dvignilo moralo igralcev Oba gola je dal igralec Miloševič, ki se je kot sezonski delavec s tem poslovil od Emone. Dosedanja razlika v golih je 11:4. Kdo bo naslednji »golgeter«. B. STANKOVIČ ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame se vsem svojim sodelavcem Supermarketa Ljubljana iskreno zali val j ujem za darovani venec, izrečena sožalja in za spremstvo na njeni poslednji poti. ANDREJ PAVLE ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega brata se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem D-etaže Supermarketa v Ljubljani za podarjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. SONJA PUŽEU ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem marketa Vodmat za darovani venec, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. JOŽICA MARTINČIČ z brati in sestro umih Ob smrti moje mame, se najlepše zahvaljujem TOZD Mesna industrija Zalog za darovani vence. Enaka zahvala gre tudi mojim sodelavcem za venec, izrečeno sožalje In spremstvo na njeni zadnji poti. JAKA GRUDEN informator OiasModelovne skupnosti' »mon« tjuHjAn* komisija za informiranje delavskega sveta SOZD Emona — Izhaja enkrat « mesečno — Ureja uredni* ški odbor; glavni In odgo* vornl urednik Miran Blaha. Uredništvo; 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655 int. 225 ali 316-472 — Tisk; CGP »Delo«, Ljubljana —-Naklada: 10.000 izvodov — Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.