s s as M

Prof, dr. Vekoslav Kremenšek
Odd. za etnologijo in kulturno
antropologijo
Ljubljana, 4. 8. J 994
Dekanu Filozofske fakultete prof.dr. Franetu Jermanu
Med gradivom za 2. .sejo senala Filozofske fakultete, ki je bila 30, 6, 1994, smo prejeli predlog študijskega programa socialne antropologije. Predložil ga je Oddelek za .sociologijo. Razprava je iz objektivnih razlogov na omenjeni seji odpadla. Ker je v zvezi S študijskim programom socialne antropologije treba opozorili na načelno in tudi praktično vprašanje, ki zadeva slovensko etnologijo, Ti pišem
V zapisniku sklepov II seje /na nsi ve no pedagoškega sveta IT (bila je 14. 1. 1992) je rečeno: "Etnologija na FFmora _ ostati znanost, ki bo v vsebini in programu upoštevala slovensko komponento in tradicije ter dosežke dosedanjih slovenskih etnologov.1! Sklep je bil izoblikovan na podlagi razprave nekaterih članov navedenega sveta ob dopolnjevanju in spreminjanju programa ter širjenju imena Oddelka za etnologijo v Oddelek za etnologijo in kulmrno antropologijo. Razprava in sklep sla temeljila na bojazni, za katero .se zdi, da postara vse bolj upravičena Po .svoje kaže
wm&
na to tudi študijski program za socialno antropologija
V predloženem prografliu so štirje predmeti (politična antropologija, antropologija religije, vizualna antropologija, antropologija spola in spolnosli), ki so po imenih, nosilcih in vsebinah enaki predmetom, ki jih izvaja Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. S tem ,se seveda vsakršna specifičnost tega oddelka v njegovem kulutrnoan-tropološkem delu izgublja. Ob uresničitvi soua I nuam repo loške ga programa bo prišlo do nesmotrnega podvajanja ki bo spričo nekaterih posebnih okoliščin tako v vsebinskem kot v personalnem pogledu pomenilo nadaljnje izgubljanje identitete slovenske antropološke vede. Uvedba kulturne antropologije ob etnologiji, opravljena pred nekaj leti, bo tako izgubila v bistvu vsakršen smisel. Etnolugija je kompleksna in polivalentna disciplina, ki se glede na različno usmerjenost raziskovalcev povezuje z najrazličnejšimi drugimi znanostmi. Zato v razmerah, ki jih napoveduje predlog Oddelka za sociologijo, ni nikakršnih razlogov za izjemno tesen odnos do takšne ali drugačne, kulturne, socialne ali splošne antropologije. Etnologija naj se nadalje enakovredno povezuje Se z drugimi strokami, kot je to bilo preti omenjeno preosnovo.
S pričujočim pismom sem opozoril na vprašanje, ki se zdi za nadaljnji razvoj slovenske etnologije zelo pomembno. Nakazati sem poskušal tudi način, kako bi bilo mogoče vprašanje postopno rešiti Ker problem, o katerem pišem, nedvomno prizadeva vse slovenske etnologe, pošiljam kopijo pisma tudi uredništvu Glasnika Slovenskega ei-nolo.škega društva s prošnjo, da ga objavi.
S spoštovanjem
Mojca Ramšak
KRONIKA DOGODKOV V ŠTUDIJSKEM LETU 1993/94
sestanki, simpoziji, posvetovanja, tiskovne konference, predavanju, zagovori magistrskih in doktorskih nalog, filmi, razstave, družabna srečanja, etno večeri, delavnice, tabori, izidi publikacij, idr.
OKTOBER 19 93
• Od 4. do 8. 10. se je dr. Božidar /ezem ik z referatom To See the Truth, The Bajkans in the Eyes of foreign Iravellers in tlie Second half of 19th and llie beginning of 20ili century udeležil kongresa Nemškega etnološkega društva, Avstrijskega etnološkega društva, Dunajskega antropološkega društva iti Berlinskega društva za antropologijo, etnologijo in prazgodovino v Leipzigu,
5. 10. je bil na OKI K A sestanek etnologov muzealcev in konservatorjev, kjer so oblikovali enotne predloge o zakonu o izvozu etnološke kulturne dediščine.
12. 10. je bil na Zavodu RS za VNKD sestanek 10 SED, kjer so se pogovarjali o etno večerih, konservalorstvu in muzeologiji in v zvezi s tem o novem zakonu in moratorijil o izvozu dediščine, sodelovanju OEIKA s katedro za etnologijo v Loclžu, etnoloških projektih zamejskih Slovencev v Italiji in Murkovih priznanjih.
¡2 10. je bil v gostišču pri Mraku prvi etno večer. Gostja večera je bila slavistka Marija Cvetek, ki je predstavila svojo knjigo "Naš vol:a so včas zapodval. bohinjske pravljojce". Pogovor je vodila Anka Novak.
Od 13. do 15. 10. je bilo v Dobrni zborovanje Društva slovenskih muzealcev. Na zborovanju so razpravljali o naslednjih vprašanjih; slovenski muzeji jutri, problemi kulturne dediščine zunaj muzejev, nova vloga muzejske pedagogike, vprašanja varovanja tekstilne dediščine v muzejih.
14., 21. in 28. 10. je na OEIKA v okvirju Seminarja etnologija in
zgodovina in Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente predaval sociolog dr. Philipp Watnbolt iz Nemčije o sodo- kulturni h strukturah življenja aristokratov med 1. 1918-42 na primeru gradu Hmeljnik in o inctajeziku v objektivni znanosti. Seminar sla vodila Rajko MurŠiČin dr. Slavko Kremenšek.
•	18. 10. je bil v prostorih SAZ1 sestanek delovne skupine za sestavo vloge za Ministrstvo za kulturo o financiranju društvenega programa za l. 1994.
•	Od 20. 10. do j. 11 so študentje etnologije pod vodstvom dr. Zmaga Srn i tka potovali po Portugalskem. Ogledali so si muzeje v Lizboni in Portu in obiskali Oddelek za antropologijo na Uri ive rs ¡da de Nova v Lizboni, kjer jih je predstojnik dr. Mesquitela Uma seznanil z delom na Oddelku.
•	25. 10. je orientaiist mag. Nenad Filipovična OEIKA v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente predaval o vsakdanjem življenju v mestih Osmanske Bosne od 15. do začetka 20. sioletja. Seminarje vodil Rajko Muršič.
44
GLASNIK SED i4/1994, št. i