Poštarina plačana. Štev. 19. V Lublteni, dne 8. maja 1925. Posamezna Stev. Din v-Leto VIII. ■ W f T i ..V' , i-'i. i m 'l m 9 m Upravniitvo,,Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Teleton 72 Izhaia vsak petek. HuttnUa: m«---- 11» oeloletno Din 30-—. Konec Pucljeve stranke »v, spraviti na eni strani v popolno odvisnost od zagrebškega radičevstva in židovstva, na dru- Nezadovoljstvo deželanov nad nedeljskimi sklepi SKS v Ljubljani — Samostojni nočejo v odvisnost zagrebškega radičevstva in židovstva — Tudi nočejo slediti g. Puclju pri presedianju v republi-kanstvo, federalizem in boljševizem V zadnji številki «Domovine» smo na tem I Kmetijski družbi, katero so «2erjavovcl» mo- mestu svarili g. Puclja pred nadaljevanjem zgrešene in za slovenskega kmeta škodljive politike. Kakor smo pričakovali: Naše dobrohotne besede so bile kakor bob ob steno. Zadnjo nedeljo so se dogodile stvari, katerih posledica ne more biti nič drugega kakor konec SKS. Ta dan se je vršil v Ljubljani občni zbor SKS, na katerem je bilo sklenjeno, da se Pucljeva stranka pridruži republikanski Prepeluhovi, odnosno Radičevi stranki. Kadar bo ta sklep izvršen, bo konec samostojnosti SKS; kajti glavna komanda ne bo več ne v Ljubljani in ne v Mariboru, marveč v Zagrebu. To se pravi, da bodo tisti pucljevci, ki bodo za Pucljem še napFej drveli, prišli čisto v odvisnost zagrebškega radičevstva in židovstva. Tako bo. pa naj si sedaj gospodje Pucelj, advokat Marušič in drugi vodje SKS še tako prizadevajo, da bi s svojo zgovor nostjo prekrili resnico samostojnim na deželi. Nedeljski skok iz ene stranke v drugo ni bil prvi v političnem življenju g. Puclja. Pre den je presedlal v SKS, je bil podpredsednik JDS. No, takrat se mu to ni štelo v zlo, ker se je mislilo, da ostaneta SKS in JDS prijateljski stranki, ki bosta zlasti na deželi in v boju proti klerikalcem druga drugo podpirali; saj je znano, da so pod Pucljevim vodstvom SKS njeni voditelji prav pridno trkali na vrata demokratov in tudi prejeli od njih ve like denarne podpore. . ri g. Puclju pa se je kmalu videlo, da je preskočil iz JDS v SKS največ zato, ker je špekuliral na to, da bo v SKS lahko nosil prvi zvonec in tudi kot poslanec dijete vlekel. Da je pri njem močno razvit nagon za osebno korist, dokazuje tudi nadaljnja politična pot g. Puclja. Prišedši kot poslanec v Beograd se je pridružil g. Pucelj stranki srbskih zemljoradnikov. Kmalu pa je vzel od njih slovo, ker mu je bilo več za ministrski stolček kakor za vse drugo. Takrat je bil g. Pucelj najboljši prijatelj g. Pašiča in še vsem je v spominu, da so mu očitali volovske kupčije v kompa-niji z radikali. Tudi radikalov se je g. Pucelj kmalu naveličal, a je zopet šel nazaj v klub srbskih zemljoradnikov. Zadnje leto pa je začela SKS pod vodstvom g. Puclja frfotdfli na vse strani, zlasti pa se pajdašiti tudi s klerikalci. G. Pucelj je glasoval za zaupnico tigrovski vladi. V Ljubljani so hodili člani načelstva SKS v škofovo tiskarno in delali načrte proti demokratom. Celo tako daleč so šli, da je ljubljanska SKS postavila skupaj s klerikalci za občinski svet kandidatsko listo proti Narodnemu bloku. Hvaležnosti za to seveda SKS od klerikalcev rali nesebično rešiti iz klerikalnih krempljev Zadnje tedne, ko se je veliko govorilo in pisalo, da se bo osnovala radičevsko - radikalna vlada, pa se je g. Pucelj znova po-lakomnil za vladno močjo. Mislil je, da bo s pomočjo Radiča postal zopet minister, njegova ljubljanska okolica pa komandanti v Sloveniji. Ves up je sicer šel po vodi, ker Radič še dolgo ne bo v vladi, a Pucelj je vendarle na nedeljskem zboru SKS znova presedlal ter dosegel sklep, da se SKS združi s Prepeluhovimi in Radičevimi republikanci, federalisti in boljševikL Danes ne bomo ugi bali, kako Se bo ta pisana družba med seboj družila, od raznih strani pa sem nam poroča, da ie zavladalo na deželi nad nedeljskimi sklepi SKS ponekod silno nezadovoljstvo. Zlasti oni samostojni kmetje, ki so včasih bili pristaši narodno-napredne, narodne in demokratske stranke, na ves glas obsojajo v brezupen in usoden boj proti monarhiji iti sedanjemu družabnemu redu. »Zakaj nai pljunemo tudi mi na dosedanji program SKS?« vprašujejo značajni in pošteni pristaši SKS na deželi. «Mi republikanci, mi boljševiki, mi federalisti, mi prepeluharji in radičevci?* pravijo vsi oni, ki sc zavedajo, da bo naša država močna in srečna le, če bodo z narodnim edinstvom v enotni državi za vse državljane stopile v veljavo iste pravice, a tudi iste dolžnosti. »Mi ne bomo več slepo sledili Puclju!* kličejo možje, pa opozarjajo, kako je Pucelj na neštetih shodih samostojnim kmetom pred volitvami pripovedoval, da bo po volitvah stopil v Narodni blok, sedaj pa je zlezel Radiču v torbo. Kje je tu tnož-beseda. kje resnica in poštenje, kje koristi SKS? »Kdo nam je bližji, ali Radič, ali lastni rojaki v domači občini? Ali nas bo Radič varoval pred klerikalci, ali on podpiral naša vsakdanja stremljenja? Taka in slična vprašanja gredo sedaj od ust do ust po vsej Sloveniji. Večina naprednih ljudi na deželi skoro ne more verjeti, da je g. Pucelj napravil takšen velikanski skok, kakor jih je malo beležiti v našein domačem sicer precej netopirskem g. Puclja, da hoče sedaj slovenskega kmeta1 političnem življenju. Politični pregled V naši domači politiki je zadnje dni gotovo najbolj zanimiva komedija, ki sta jo uprizorila dva imenitna slovenska kmečka politika: samostojnež Ivan Pucelj in republikanec Albin Prepeluh. Sklenila sta namreč čisto navadno politično kravjo kupčijo s tem, da sta se pobotala in izdelala načrt, kako bosta odslej skupno vodila politiko za nejasne in zmešane cilje Štefana Radiča. O vsej stvari govorimo podrobneje v uvodnem članku. Zato ga prečitaj! V beograjskem političnem življenju pa je zopet za en teden nastopilo politično premirje, ker so seje Narodne skupščine odgodene do ponedeljka in samo posamezni parlamentarni odbori pretresajo zakonske osnutke, ki pridejo nastopne tedne v razpravo pred Narodno skupščino. Volilna vlada Narodnega bloka se Je minulo soboto izpremenila v redno poslovno vlado in so se izvršile le neznatne izpremembe. Naš minister dr. Žerjav je obdržal ministrstvo za šume in rudnike. Želje radičevcev, da bi tudi oni prišli v vlado, se torej niso izpolnile. Bodo pač radičevci morali še nekaj časa sedeti v opoziciji, kjer se jim bo edino nudila prilika, da s pametnim sodelovanjem pri reševanju zakonov dokažejo svoje zmožnosti in ____________________________ iskrenost svoje izpreobrnitve. Vsekakor pa ni nobene imela, kar se je pokazalo tudi pri1 imaio radičevci še vedno več izgledov, da čez čas pridejo v vlado, kakor pa klerikalni tigri, ki so vobče zapravili ves svoj borni kredit. In vrhu tega se neprestano hočejo osovražiti še bolj, kakor so že itak osovraženi. Sam njihov yoditelj je te dni pokazal svojo otročjo mržnjo do vsega srbskega s tem, da je na vratih klerikalnega kluba v Narodni skupščini izzivalno raztrgal napis, v kolikor ie bil tiskan v cirilici. Vsak šolarček ima dandanes več čuta dostojnosti, ker ve, da cirilica ni samo srbska, temveč splošno slovanska pisava, ki jo moramo tudi Slovenci spoštovati. Dr. Korošec se je s svojim malenkostnim junaštvom zopet izkazal takšnega, kakršen je, zagrizen sovražnik jugoslovenskega edinstva. Več pozornosti je zadnje dni v beograjskih vladnih in političnih krogih posvečeno zunanjepolitičnim vprašanjem, tičočim se neposredno naše države. Dne 9. maja se v Bukarešti sestanejo zunanji ministri držav Male antante, med njimi tudi naš dr. Ninčič. Pretresali bodo važne zadeve. Predvsem položaj naše krvave sosede Bolgarije ter skupno nastopanje proti boljševi-škim agentom, ki z Dunaja skušajo tudi pri nas ponovno netiti komunistično in prevrat-niško propagando. Istočasno tudi v Firenct na Laškem sklepa naša jugoslovenska delegacija zaključna pogajanja z Italijani, da končno enkrat rešimo vsa sporna vprašanja in si napram zavratni Italiji zavarujemo hrbet. V Bolgariji se upornikom ni obnesel prevrat. Vlada ga je zadušila v krvi. Vse ječe so polne in dnevno se izvršujejo še cele vrste smrtnih obsodb. Ravnanje bolgarske vlade vzbuja Zgrafanjie po vsei Evropi. zato se bolgarski zunanji minister odpravlja v inozemstvo, da poskusi vlade v raznih državah po svoje informirati. Opravičit se je prišel tudi v Beograd, ker je bolgarska vlada tako drzno skušala tudi na našo vlado valiti sokrivdo za prevratne dogodke v Sofiji in drugod na Bolgarskem. V Evropi zdaj vsi politiki pozorno motrijo, kako se bo obnašal novi nemški državni predsednik general Hindenburg. ki je izrazit predstavnik stare nemške nadutosti, saj pa tudi ima izza svetovne vojne vse polno vojaških in poveljniških zločinov na vesti. Toda Hindenburg se zaenkrat obnaša še precej previdno in si ne upa preveč z barvo na dan. Vsekakor je nemški narod z izvolitvijo Hindenburga storil sam sebi slabo uslugo. Kajti koristnega tak generalski pen-zionist v politiki ne more ničesar storiti, temveč s samim obstojem na vodilnem državnem mestu nakopava Nemčiji nove nasprotnike, dočim bi ravno ona tako krvavo potrebovala prijateljev in jamstva za evropski mir. DOLENJI LOGATEC. Dne 17. t m. bodo imeli klerikalci v konsumnem društvu svojo prireditev. Ze sedaj vas opozarjamo, da se boste dostojno obnašali, in ne kakor lansko leto, ko je bilo 32 oseb kaznovanih zaradi pretepa. Dne 26. apiils i povedovali neki gospod župnik lahkovernim žeje nekdanji činitelj pri konsumu razgrajat \ go mcam Klerikalni petelini, ki so agitirali za žive stilni in ljudem grozil z nožem. Obenem pa je prav sočno preklinjal v italijanskem jeziku. Drugi takšen konzumar je P., ki je pred kratkim razsajal v konsumu in delil zaušnice. Tako izr obrazbo imajo klerikalci v Logatcu. — Opazovalec. MOTNIK. Da ne pozabimo na naše klerikalce in Kogejevo žlahto, nadaljujemo započeta odkrivanja in najprej vprašamo, kje se je Milka Kogej izučila za trgovino in kako je bilo mogoče izdati ji obrtni list. O tem zaenkrat le toliko. Prosimo pa prizadete, da nas točno pouče. — Koliko dobrega stori g. Kogej kot glavar tukajšnjih klerikalcev, se vidi iz dejstva, da je kot načelnik krajnega šolskega sveta preskrbel za šolo drva od nekega sorodnika za ceno 450 Din, dasi bi jih tukaj lahko dobil ceneje. Za Časa njegovega žu-panovanja se je prodala občinska hiša za zelo nizko ceno, sedaj bi pa g. Kogej zopet rad kupil hišo, kar so mu pa na&i odločni možje odborniki preprečili, ker bi bila to le škoda za občino ter samo v korist klerikalni hranilnici, katere načelnik je on. Prihodnjič povemo še kaj več. Na svidenje! — Fantič izpod gore. POLJANSKA DOLINA. V nedeljo 10. t. m. se bo uprizorila v Sokolskem domu igra cVdova Rošlinka>, ki nudi obilo zabave in smeha. Po igri se bo vršila prosta zabava s plesom. V nedeljo v Sokolski dom vsi, ki napredno mislite 1 Naj nikogar ne strašijo morebitne grožnje in grmenje proti Sokolom in drugim naprednim društvom. Ta teden deli naš škof birmo v dolini in je težko verjetno, da se bo mogel zdržati te gonje. No, pa vsak pameten človek danes že ve, da pošteno veselje n? pregrešno. POLJANSKA DOLINA. Volilna napetost se je davno polegla. Vera ni več v nevarnosti in podrli so se zlati gradovi klerikalnih obljub. Edino malo spominov imamo na ta zgodovinski boj med angelčki in hndički, kakor so baje pri- in mrtve, so se pri nas v preveliki svoji gorečnosti proglašali za mučenike svojih lažnivih idej. Eden od mnogih klerikalnih agitatorjev je bil tudi Matija Cankar iz Zirov, ki se je pehal v potu svojega obraza najraje na shodih v kakih osamljenih kmečkib hišah, kjer je pripovedoval kmetom razne pravljice in jih spravljal v edino zveličavno naročje preljubega Korošca. Na nekem shodu na Koprivniku pa je naletel slučajno na ljudi, ki mu niso vsega verjeli in mu ugovarjali. Namesto da bi poučil neverne Tomaže, je mož raje pobegnil brez pojasnila. Da bi seveda opral in olepšal svojo blamažo, je lagal okoli, da so ga Orjunaši iz Poljan napadli z revolverji. Pri obravnavi na sodišču se potem seveda ni prikazal, da bi tudi sodniku dokazal to svoje muče-ništvo. Tako je bil mož, ki je videl že samega sebe obdanega z mučeniško glorijo, obsojen na dva dni zapora in poravnavo stroškov. Morda mu bo to pomagalo, da bo prihodnjič vedel, kaj zapoveduje osma božja zapoved, katero uči katoliška vera, ki je bila po njegovem mnenju v veliki nevarnosti. Tako se je ljudstvo lahko prepričalo, da so vsa razbojništva Orjune vedno le delo klerikalnih priganjačev. — Kdor pa hoče videti na odru, kako izrabljajo razni sveti možje vero in kako sleparijo ljudi, naj pride v nedeljo 10. maja v Sokolski dom v Gorenji vasi gledat igro cVdova Rošlinkaj, ki je zajeta čisto iz kmet-skega življenja in se godi v naših krajih. Lahko se bo prav iz srca nasmejal, ko bo videl pobožnega romarja, ki lazi po vseh božjih potih, govori vedno o samih svetnikih in odpustkih, zraven pa slepari in zapeljuje ljudstvo. KRIŽE PRI TRŽIČU. «Domoljubov» dopisnik se bavi s tukajšnjimi občinskimi zadevami. Pravi, da bi že morale biti nove volitve. Mi pa pravimo, da se jih klerikalcem ni treba prav nič veseliti, ker volilci so si dobro zapomnili bivše klerikalno gospodarstvo, saj je revizija pokazala, kaj vse so uganjali. Zdaj morajo vračevati storjeno škodo, kar je seveda edino prav, toda ljudstvo si ob tem tudi ustvarja primerno sodbo. Enemu izmed kle- Anton Stražar: Po preteku enega meseca se je Katrica že dodobra privadila v Ravnicah. S kuharico sta se lepo razumeli. Tudi kaplana sta bila prijazna napram njej — posebno še gospod Franc! Le s strogim gospodom dekanom Gašperjem ni imela nikakega opravka — vedela ni dosti več o njem kakor to. da ie včasi Čez mero siten in zelo strog. Neke nedelje popoldne, ko je Katrica spala v svoji sobici, jo predrami precej glasno govorjenje v sosednji sobi. Radovedna, kakor pač vse Evine hčore, se splazi tiho kot miška k vratom, da sliši, kdo tako govori. Imela je kaj slišati! cMeni, da se sanja?! Bežite no, bežite, mene pa že ne boste premotili kakor druge ljudi na prižnici; se že preveč poznava! Oh, to bo zdaj govorjenja znova pri nas; kar za ubežati. Oj. ta sramota !> «Naj le poskusijo ljudje kaj govoriti; takoj predam vsakega ljubljanskemu advokatu, to ti rečem !> «Ne vem, kako bo šlo!> «Vse mora iti, neumnica ti, neumna !> Katrica je odšla tiho po prstih nazaj v spalnico; delala se je, kakor bi spala, ker je vedela, da pride kmalu tudi Barba v sobo. V resnici je kmalu prišla kuharica v sobo in spotoma prinesla malico, kruh in vino. Ko sta južinali, je bila kuharica kar bolj molčeča in jezna videti. Barba bi bila rada, da bi jo dekle kaj povprašalo po vzroku jeze, tega pa ni hotelo. Kajti, saj je itak že vse vedela, pa si je mislila: Povej sama, če hočeš, ali pa molči! «Ne vem nič posebnega, tetka.> «Praviš, da ničesar ne veš. O, ti nesrečno dekle, ti! Vsa fara že govori, ti pa še ničesar ne veš?> «Kaj pa takega?* ... --Zvečer, ko je Katrica molzla krave, jo je vpraševal mladi hlapec Jernej: * «Ti, Katrica, sedaj bo pa znova skakal naš dekan Gašper! Saj vem, da že veš, da je hodil v Grapo v vas. To so ti pa ptički, h rečem!» Dekle ga samo svareče opomni. «Lepo te prosim, Katrica, saj nisi tako neumna videti, zato nikar takih pravljic ne na-tvezaj; je že boljše, če si tiho o tem!» --Tudi ta večer Katrica ni mogla dolgo zaspati. Jernejčeve besede so ji dostikrat prišle na misel. Kaj vse bo še neki doživela v tej službi?... Dekan Gašper je znal neprijetno zadevo z žensko \ Grapi potlačiti, — pri drugi pa je podlegel. Dobre pol ure od Ravnic je vodila pot skoro večinoma v hrib, po pašnikih, kjer so pastirji pasli drobnico. Svet je bil tam malo vreden, rastla je le bolj drobna trava in nizko grmičevje. V nekaki kotlini med tem grmičevjem pa je bilo rikalnih ptičkov pa je deželno sodišče prisodilo, da bo zaradi klerikalnih sleparij ričet pihaL Dopisnik . Možaka sta rekla: *Kdor bere take časopise, je brezverec, a hiša, v kateri se nahajajo taki časopisi, sploh ne spada med človečanstvo.* Jako bolela ju je tudi Orjuna. Tako je eden priporočal nekemu dekletu, naj skrije svojemu bratu orjunski kroj, a neki fant, ki se ni hotel odreči naprednemu časopisu, je dobil cta suho*. A najnovejše, česar še nismo slišali, je to, da so v času zadnje vojne propadla vsa cesarstva in kraljestva, kjer so bili vladarji brezverci. Čudno se nam to vidi. Pred nekaj leti so nam duhovniki pridigovali, kako pobožen je bil pokojni Franc Jožef. Slikali so ga po knjigah in časopisih, zamaknjenega v mohtev, a sedaj nam javno pripovedujejo, da je bil brezverec. Dolgo vrsto let so molili zanj in za Karla, brali ao maše in vse mogoče, a sedaj pa je brezverec. Ah ste nam lagali takrat ali sedaj? Kratko pred zaključkom misijona je bila običajna sprava. Ne vemo, aH so poučili tudi leško organistko, naj se spravi s svojim možem in očetom. Ali bo g. župnik zanaprej bolj vljuden s svojimi farani? Zadnji dan misijona so vpisovali člane v novo ustanovljeno društvo, namreč Društvo apostolskih mož in fantov. Nekaj so jih seveda tudi dobili. Takoj so si izvolili načelnika in tajnika, menda kar očeta in sina. Takoj isti dan zvečer se ga je baje načelnik tako navlekel, da je lezel po štirih domov. Morda je bila to misijonska pokora ali pa je bil tako ginjen in ponosen na novo šaržo. Za vse to smo zelo hvaležni g. župniku, ki nam je preskrbel misij.u, a posebno pa gg. misijonarjema, ki sta nas tako lepo naučila in nam ustanovila prepotrebno društvo. Le tako naprej, gospodje duhovniki, in vera ne bo pešala. STUDENEC. V državni bolnici za duševne bolezni na Studencu sem imel priliko opazovati po petih letih uedinjenja še vedno razne nemške napise, kakor: Manner, Zugevvachsen, Abgegan-gen in drugo. Pa kaj hočete, ko pa imamo še vedno dosti avstrijskih patrijotov, ki se ne morejo privaditi na jugoslovenske razmere. In pa liberalcev ne morejo videti; najraje bi jih utopili kar vse v eni žlici vode. Še nekaj: povsod so organizirani bolniški strežniki in strežnice. Tako so se tudi na Studencu organizirali, in sicer pri liberalcih. To pa je najhuje za studenško klerikalno gnezdo. Neko M. bi kmalu kap zadela, ko je zvedela, da je ta organizacija na demokratski podlagi in da je obenem vsak Član naročnik «Domovine», tega brezverskega lista, kakor jo nazivljajo naši dobri klerikalci. Ko je pismonoša prinesel prvič «Ne, gospod dekan!* sTorej brez zamere, Francka, ineni se mudi danes z urejevanjem raznih računov; pa se oglasi še drugič kaj !j> Francka odide po stopnicah godrnjaje sama s seboj: «Bogve, kakšne račune bo urejeval danes naš gospod dekan? E, pa jaz nisem tako kratkovidna, ne!» Francka je seveda to važno novico povedala strogo zaupno svoji prijateljici Jerici, ta pa zopet ravno tako zaupno svojemu fantu — tako je govorico kmalu vedela vsa okolica. Fantje pa so tudi začeli pazno zasledovati razmerje med Minko in dekanom. Ravniški dekan je šele na pritisk kuhariee Barbe začel strogo nastopati proti obrekovanju. S prirojeno lokavostjo je popolnoma zmešal vsako sled in odvalil ves sum od sebe — da, še za odpuščanje so nekateri morali prositi! Toda pod pepelom je še vedno tlelo... Znova je nastalo dosti govorjenja, ko je jeseni kar m hitro odšla Minka z doma v Ljubljano. Toda čez mesec dni se je že vrnila domov dokaj shujšana in izpremenjena. Mati Drdravka je neke nedelje od veČernic gredoč pripovedovala svoji prijateljici: čE, kaj Mica, to pa ni kar tako! Mica, oh, kam smo zašli! Sam hudobni duh sedai vlada na tem svetu. — še našega gospoda dekana je zapeljal kakor Adama v raju! Pa tiho mi bodi!* Prijateljica Mica se je kar po tercijalsko prekrižala in je samo vzdihnila: «Ja, ja, današnji svet ima sam peklenski duh v svojih kleščah b * Ljudje v Ravnicah in okolici so že Čisto v nemar pustili gospoda dekana in prenehali z govorjenjem o Minki. Pa znova jim je dal nov dogodek dosti povoda in to pot ni bil gospod dekan zmagovalec. Nedaleč od dekanije je živela Grčarjeva tetka. Zenica, kot so trdili stari očanci, je bila v svojih mladih letih zala deklica; le to slabo napako je imela, da je bila čez mero prevzetna in izbirčna, Ker je bila tudi posestni ca, so se snubafi oglašali od vseh krajev, toda nobeden ni bil izbirčni Zefki po volji. Ko je zatorej Zefka prišla v srpanova leta, jt stopila v krdelo tercijalk. Mladi razposajeni svet je kmalu začel govoriti, da Zefka pri tercijalkah nosi veliki zvonec. Odslej so jo začeli imenovati Grčarjevo tetko. Ta tetka se ni dosti zmenila z« svoje revne sorodnike; gledala je, čim je kdo prišel k nji, da ga je čimprej odpravila od hiše. Njeno naklonjenost si je pridobil edino Leskarjev Janče, kateremu je v resnici bila teta. Janče je bil po poklicu čevljar, oženjen v sosednji vasi ter lastnik majhne hišice z vrtom. Jančetova žena je pogostoma prišla k tetki in ji pomagala pri delu. Neko soboto, ko je bila tetka izredno dobre volje, ker ji je Malka, Jančetova žena, prinesla lep nov predpasnik. To lepo priložnost je porabila Malka in pregovorila tetko, da jima v oporoki zapiše posestvo po smrti. cVeste, tetka, tako ji je govorila premeteno, cmidva vam bova lepo stregla, ako obolite. Saj do smrti boste sami gospodarili, seboj pa itak ne morete nič nesti.* Stran 4 »DOMOVINA,> št. 19 3. cev in vsega občinstva. Da ljudje in gasilci niso bili pri pr.digi in maši, je Vaša krivda, g. Pešec, ker z mašo niste ncteli počakati za pul ure. to je do dohodov obeh dcpcldanskib vlakov. Sprejeli smo goste in tov. Barleta na postaji, sprevod z godbo na čelu je krenil nato v vas, nakar smo se pedali v cerkev. Po opravilu so imeli naš tovariš načelnik, starosta Barle in drugi nagovore, naš pevski zbor je zapel lepo pesem, nakar je tov. Barle naš dom blagoslovil. Gospica Anica Škerjančeva se je v lepem nagovoru zahvalila starosti in mu izročila šopek svežih cvetlic. Obhod po vasi, defiliranje pred odlikovanimi gasilci in starosto, splošno navdušenje občinstva je naše sla vije še povzdignilo. Ljudstvo je ponosno na ta svoj dom in tudi brez Vašega blagoslova bomo vršili vzvišeno nalogo ljubezni do bližnjega, kar Vi ne poznate. Zapomnite si, da ste s tem obsodili samega sebe, ljudstvo Vas obsoja, in blagoslov Onega, ki je nad nami, bo plaval nad tem našim domom, čeravno ga je brez Vas sprosilo naše ljudstvo, ki se je zgražalo nad Vašim početjem. Ustanovili ste Orla v Šmarju, toda ne Orlov ne Orlic ni v naši vasi, tistih par pa, ki ponoči rogovilijo okrog «Turnšfca», je iz okolice in ne iz naše vasi. Ljubezen do bližnjega ste ubili Vi sami, g. dekan, in to tudi javno pokazali ob odprtem grobu moža-poštenjaka g. Ivana Laha. Obračun pride slej ko prej, zapomnite si tol — Šmarski gasilci. KOSTANJEVICA. Kakor smo že poročali, je imel narodni poslanec g. Sušnik svoj običajni tabor pri romarsk- cerkvi na Slinovcah. Mož je po stari navadi grmel in obrekoval, pa tudi sain sebe pral. V veliko začudenje poslušalcev se je spravil tudi nad preljuba bratca Radiča in Pre-peluha in ju prav po notah krtačil. Koncem govora pa je g. Sušnik omenil, da je Radič ničla in da brez SLS itak ne more ničesar opraviti. Železnice nam seveda ni prinesel, pač pa zrakoplovno progo, po kateri bodo frčali samo naši klerikalci. Za upravitelja te proge so si izbrali enega člana znane triperesne deteljice, ker namerava isti opustiti svojo dosedanjo pisarsko službo. Ce bo frčal po zraku, potem seveda ne bo nič z dilta-torstvom, na katero se je že ves čas službovanja pripravljal, škoda za tako zalega fanta, ker bo . Pod vodstvom g. nadučitelja prirede domači kmefki fantje in dekleta dne 10. t m. na novozgrajenem šolskem odru štiridejansko igro ... Ravno v tem pa je vstopil Janče. Najprej je pozdravil notarja, ki mu je odzdravil in ga takoj vprašal, kaj je njega privedlo v njegovo pisarno? Janče mu brez besede predloži oporoko. Notar bere m bere. Ko dokonča, samo to reče dekanu: «Ej, ej, gospod dekan, sedaj pa stvari tako stoje, da je najboljše, da umaknete svojo oporoko, kajti drugače si lahko nakopljete še kake sitnosti in neljube posledice. Postavni dedič je le Janče. Obenem pa je tudi prvi sorodnik to Ravniškega gospoda dekana so kar barve spreletavale po licih — še pozdraviti je pozabil in odšel je kar molče iz pisarne. Tiste dni za tem, ko se je dekanu vse tako izjalovilo pri notarju, je bil tako razjarjen, da več dni ni spregovoril niti s kuharico Barbo. Pa tudi sebi tako priljubljenega psa «šeklna» je kar podil od sebe; uboga žival je dobila več brc, ker se mu je skušala dobrikati. A vsa fara se je smejala na glas.., .(Dalj® prih.) lista krivica. Naši somišljeniki ▼ Trbovljah nam potrjujejo, da je bilo njegovo postopanje vedno korektno in da sploh nima tako dalekosežnih pooblastil, da bi lahko nakazal kakemu društvu kak tak dar, kakor so omenjeni dimniki, ker o takih zadevah vedno odloča centralno ravnateljstvo f Ljubljani. HRASTNIK. (Razne novice.) Tu smo pokopali pretekli teden starega godca in oskrbnika rudniškega kopališča g. Jožeta Kramžarja, ki je nenadoma preminul. Naj v miru počiva! — Naše gospodinje iz rudniškega okoliša bodo glede sobotnega trga kmalu zadovoljne Tozadevna vloga gerentskega sosveta je že pri velikem županu; kakor hitro jo vrne ta odobreno, se bo vršil sobotni sejem na prostoru pred Meketovo trgovino. — Dne 3. maja so potegnili v zvonik podružnične cerkve v Dragi dva nova bronasta zvona. Največ zaslug za ta zvonova si je pridobil z marljivim nabiranjem stari Plaznik. — Pretekli teden so videli otroci plavati sredi Save moško truplo. Bil je to bržčas neznanec, katerega so potegnili pozneje pri Radečah na kopno. ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Naši klerikalni prvaki so v zadregi zaradi tukajšnje posojilnice, ker so naenkrat izgubili tajnika in načelnika. Dosedanji tajnik, šolski upravitelj g. Maier, jih je zapustil, ker so mu svetovali neki gespedje, naj odstopi. On ni član napredne stranke, pač pa pravi, da bo pristopil k neki trboveljski organizaciji. Komaj se jim je posrečilo dobiti tajnika pristno klerikalnega prepričanja v osebi trgovca Bregarja mL, se jim je že izneveril načelnik g. Dernovšek, ki je naprednega prepričanja, in jim je obenem odpovedal lokal, kar povzroča mnogo skrbi, ker ne vedo kam s črno blagajno brez načelnika. Kolovodje SLS modrujejo, koga bi naj imenovali za načelnika. Eden od njih predlaga razžupana, drugi predlog pobijajo z motivacijo, da premalo spoštuje treznost Tako se prepirajo med seboj in prirejajo nam naprednim šmarjetčanom prisrčno zabavo. Iz vsega razvoja je razvidno, da bo klerikalna politika pri nasi v najkrajšem času doživela polom. GROBELNO. Iz našega kraja pač malokdaj pride kaj v Vaš cenjeni list Zato Vam bomo danes potožili o pravici, ki se nam hoče vzeti. Od Vodel do našega kolodvora je pešpot katere so se posluževali osobito Slivničani. Ta pot obstoji že izza časa ustanovitve južne železnice. Ko so začeli graditi rogaško železnico, so morali to pot nekoliko odmakniti in so napravili novo, katero je dala železniška uprava nasuti z lešem. Še živijo delavci, ki so to delo opravljali, in še živijo ljudje, ki vedo, da obstoji ta pot že nad 50 let. Zdaj je pa začel progovni mojster g. Likait pot zabranjevati in naganja vsakogar, kdor bi po nevednosti prišel po tej poti na postajo Če je pot od železniške uprave ali od kogarkoli prepovedana, nimamo nič proti temu, toda zahtevamo, da se napravi druga pot do postaje. Pravice, ki jih imamo, si ne damo prikrajšati, če je g. progovnemu mojstru prav ali ne. Progovni mojster straši železničarje, da bo vsakega od dela odpustil, kdor se bo predrznil, hoditi po tej poti. Eden je baje že odpuščen. Tako ravnanje je krivično in prosimo naše železniško ravnateljstvo, da napravi na naši postaji red. Ko je neki potnik dne 28. aprila hotel z vlakom v Celje po nujnih opravkih, se ga je od strani progovnega mojstra odgnalo nazaj na cesto, ki vodi n? "ro-belno. Seveda je moral iti. Ker pa je voda odnesla most, je iskal primernega prostora, da bi mogel čez potok, medtem pa je pripeljal vlak in on je moral zopet nazaj. Poprej je bil pa že tik pred postajo. Vprašamo postajno upravo, ali je pot res prepovedana, zakaj ni table z zadevnim napisom in zakaj ni napravljen novi vhod na postajo. Nismo več v stari Avstriji, da bi se z nami postopalo, kakor so to znali poprej. — Popotnik. LAŠKO. V nedeljskem «Slovencu» toči krokodilove solze dopisnik članka v zadevi odstavitve cestnega nadzornika g. Magdalenca po gerentu g. dr. Rošu. Pozabil pa je omeniti v dopisu, ko^ likokrat ga je spremljal Hrastnik na postajo v takem stanju, da se je vsa javnost zgražala. Dopisniku svetujemo, da ne ocenjuje samo dobro, ampak tudi slabo. Pribijemo, da je storil g. gerent čisto prav, ter smo mu hvaležni, ker s tem je pokazal, da mu je na srcu res zdravo gospodarstvo. LAŠKO. V nedeljo 10. t m. ob 9. dopoldne se bo vršilo predavanje v gostilniških prostorih pivnice v Laškem. Predaval bo g. dr. Bohinjec iz Ljubljane o osnutkih novih zakonov in o socijal-nem zavarovanju. Razpravljalo se bo tudi o novi pragmatiki bratovskih skladnic. Ker je predavanje velikega pomena za vse sloje, ne samo za rudarje in delavce, naj privede vsak, ki stremi za treznim gospodarstvom, svoje prijatelje in znance, ne oziraje se na politično prepričanje, da bo udeležba čim večja. ROGAŠKA SLATINA. V nedeljo 8. t m. zvečer se je vršil pri nas občni zbor tukajšnje krajevne organizacije SDS. Prvi govornik je bil gosp. Špindler iz Maribora, Irirnaurje pojasnil današnji politični položaj in pomen naših krajevnih organizacij. Nato sta govorila še gg. Bizjak in Vidgaj o domačih gospodarskih zadevah. Končno so se vršile nove volitve ožjega in širšega odbora. BRASLOVČE. (Razne novice.) Pri nas je sedaj vedno kaj novega. Dobili smo — ne vemo, kako — novega pismonošo v osebi bivšega sedmo-šolca Kukenberga. Ta je skrajno čuden možak. Vse njegovo obnašanje vzbuja opravičen sum, da v njegovi glavi ni vse v redu. Tudi naši klerikalci so splošno tega mnenja. Pa kaj zato! Saj možak opravlja v svojih službenih urah tudi agitacijske posle za SLS. On zapisuje naročnike na ter agitira za klerikalno časopisje. Pristojnemu oblastvu priporočamo, da napravi takoj red. — Pa še nekaj Vam imamo povedati. Ob misijonu so pri nas grmeli proti alkoholu, kar je prav, toda posledica tega proti-alkohclnega grmenja je ta. da ima naš «ka?oli-škto konzum vinotoč, kjer ga včasih «požajfajo» še v nedovoljenem JSasu. Pričakujemo, da bo konzum v interesu svete vojske prenehal točiti alkoholne pijače. Uverjenl smo, da se bo to kmalu zgodilo. ŠMARTNO OB PAKI. Tukaj je umrl v visoki starosti 83 let posestnik g. Martin Pirt^šek, ki je v mlajših letih 28 let županoval naši oblini. Sicer ni bil naš somišljen-k, a je bil možak stare korenine ln poštenjak. Blag mu spomin! SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Dne 18. aprila je posestnik Martin čuček vozil gnrj na svoje njive in ga je ob vrnitvi demov zadela krp, da se je mrtev zgrudil na tla. Zapuščena žena, ki je ostala z dvema majhnima otrokoma, se je podala k župniku g. Škofu in prosila, naj dž zvoniti. Župnik pa je nahrulil žalostno ženo in jo pozval. naj v naprej plača za zvonjenje večji znesek. Znesek je morala plačati, preden so se zganili zvonovi. Pika! SV. MARTIN PRI VURBERKU. ^Slovenski Gospodsr> je prinesel 23. aprila kar dveje dopisov od Sv. Martina pri Vurberku. V prvem poroča o nesreči pri velikonočnem streljanju. Pri tem se je samo čuditi, da dopisnik ni našel nobene grajalne besede proti tej na deželi ukore-n;njeni razvadi, ki je zahtevala že toliko žrtev. Gre pač po njegovem naziranju za večjo čast božje. Potem se je spravil nad brata Berlingerja. od katerih je imel eden to nesrečo, da je pri kresu, kjer se je zbralo mnogo mladine, v prepiru z močnim sunkom podrl na tla dekle, ki je tako nesrečno padlo, da je na licu mes+a izdah-nilo, kar je vsega obžalovanja vredno. Kaj takega pa prizadeti mladenič gotovo ni nameraval. Torej vzrok te nesreče zopet strelišče in kres. Zares skrajni čas, da se to streljanje odpravi ali pa naj se dovoli le pod nadzorstvom odgovornega in izkušenega moža. To bi bila dolžnost g. R., ki se tako rad meša med mladino in rad paradira ob cerkvenih in klerikalnih prireditvah s svojo navzočnostjo posebno od tedaj. ko se blišči njegovo ime na novem cerkvenem zvonu. Ah, kako krasno bi šele bilo, ko bi ta zvon brenkal njegovo ime iz visoke line! Zadnji trije stavki omenjenega dopisa so hinavsko zavijanje, ker spravljajo omenjeni nesrečni dogodek v zvezo z nevero. Ali je B. hiša verna ali neverna, ne vem, pa je dvomiti, da je zadnje res. Roko na srce, pa naj pove dopisnik, ali že ni pravi pristni klerikalec zakrivil večjega hudodelstva. Pa ob takih prilikah klerikalni listi moleč kakor grob. Če je koga napadel vaš pristaš, to ni nič slabega. Dopisnik nasvetuje staršem, naj se mladina pošilja v klerikalna društva in naj se jim d& dobro časopisje v roko. Katere časnike neki misli ta goreči svetnik? Morda celo , ki ne zna drugega kakor lagati in poštenim ljudem čast krasti. Kajne, iz takih listov se pač lahko uči mladina prave krščanske vere, resnicoljubja in ljubezni do bližnjega! V drugem dopisu pa se je dopisnik spravil nad narodnega i trgovca g, Kostajnška. Vemo, da vam je ta napredni mož hud trn v peti, ker pač noče tako plesati, kakor bi klerikalni Šentmartinčanje želeli. On pač misli z lastnimi možgani, česar dopisnik in večina njegovih pristašev ne zna. Zato njihovi listi lahko prinašajo še take neumnosti in laži, saj se jim vse veruje. Naročnikom klerikalnega časopisja bi samo priporočili, da svoje liste skrbno shranjujejo ter jih večkrat primerjajo s pozneje izišlimi, in našli bodo, koliko nedoslednosti in prevare je v njih nagromadene. In če se jim potem ne posveti v njihovih možganih, potem jim ni pomoči, ker proti taki zabitnsti še ni zraslo nobeno zdravilno zelišče pod milim nebom. Če je g. K. na shodu v Spodnjem Dupleku omenil, da je SLS kriva, da se še ni mogla izvršiti agrarna reforma, je pač imel povsem prav. Ako so tudi klerikalni poslanci na raznih shodih in njihova glasila včasih pisala za izvršitev agrarne reforme, je bilo to le sleparstvo, ker s tem so hoteli po rekaterih krajih pridobiti ve", pristašev, posebno ob volitvah. Saj pa se tudi ne smejo ogrevati za to, ker je njihov najvišji glavar, ljubljanski škof, eden največjih veleposestnikov v Sloveniji in noče ničesar vedeti o razdelitvi veleposestva med ubožno ljudstvo, kar je najbolje dokazal s svojim pastirskim listom, ki ga je pred kratkim razposlal župnijam, ki leže na njegovem posestvu pri Gornjem gradu in v sosedstvu. V pastirskem listu žuga onim, ki bi se predrznili svojo živino pasti na njegovem zemljišču, s cerkvenimi kaznimi. Vidite, tako se vrši agrarna reforma od najvišjega slovenskega cerkvenega dostojanstvenika in taka je njihova krščanska ljubezen do bližnjega. Zaslepljeno ljudstvo, ali boš skoro izpregledalo? — Čudimo se, da mnogi ljudje sedaj ne pojmujejo, zakaj so se davčna bremena povečala. Glavno krivdo na povečanju davkov ima bivša davidovičevsko-klerikalna vlada, ki se je v kratkem času svojega obstoja prekomerno zadolžila. Ta dolg se more vrniti seveda le z večjimi davki, ki se deloma uporabijo tudi za uboge invalide in druge potrebe. O povišanju davkov naj klerikalci kar nič ne govore, saj so oni sami zakrivili s podpiranjem Markove vlade ogromno povečanje davčnih bremen. Naš poslanec dr. Pivko ni pri tem prav nič prizadet. On in dr. Žerjav sta se branila večjih davkov, toda ni šlo brez tega. Toliko pa bosta dosegla, da se bodo davki izenačili po vsej državi, pri čemer se bodo davčna bremena pri nas omilila. Ko bi bilo v naši državi že vse urejeno, bi bili tudi davki nižji. Kdo drugi pa je oviral vsa leta po vojni gospodarsko delo v skupščini kakor klerikalci in njihovi bratci, ki so neprestano trobili avtonomijo in se za drugo niso brigali. SREDIŠČE OB DRAVI. (Koncert Sokolskega pevskega zbora.) V nedeljo 10. t. m. ob osmih zvečer bo priredil Sokolski pevski zbor velik koncert, na katerega opozarjamo že danes. Na programu so moški in mešani zbori ter solo-točke. Sokolski pevci se pod vodstvom svojega neumornega pevovodje br. J. Čulka pridno pripravljajo in bo koncert nudil gotovo lep užitek. Zato vabimo vse prijatelje lepe pesmi od bLzu in daleč na to prireditev. Zdravo! KLJUČAROVCI PRI ORMOŽU. Ker že dalje časa ni bilo nobenega p ročila iz naše vasi, zato nikar ne mislite, da smo zadremali. Dokaz, da se prav živahno gibljemo, nam je posebno 17letni Jožef Meško iz Senika, ki se je v zadnjem času posvetil tatvini. Posebno so mu ugajala razna oredja nri posestnikih v okolici. Ker se kaže na polju, da bomo nekaj pridelali, je začel pripravljati tudi shrambe za zrnje. Tako je prevzel čiščenje kašte pri posestniku g. Lovru Hebarju v Ključarovcih, kjer je izvrševal ta posel ponoči. Dečko se bo moral zagovarjati pred sodiščem, kjer mu bodo že povedali, da je krasti greh po državnih in cerkvenih zakonih. Taki ptički, kakor je to, spadajo v prisilno delavnico; potem bo megoče še kdaj koristen član človeške družbe. — Da se včasih pošteno razvedrimo, nam pomaga bivši cerkveni pevec Franček s tem, da preizkuša svoj glas po večerih z zmerjanjem sosedov. Da, glas ima še močan. Škoda le, da ni pri nas kake džamije, ker bi bil dober za mujezina, da bi vabil svoje vernike k molitvi. Se mu vidi, da je bil cerkveni pevec. — M. P. LOGAROVCI NA MURSKEM POLJU. Politično življenje je od volitev sem popolnoma zaspalo. Le tu in tam se še sliši kakšen obupan glas po obljubljeni avtonomiji, katero so razni stebri SLS tako mogočno obljubovali pred volitvami. Drugače pa imamo vedno kakšne senzacije in veseloigre. Ena takih nam je bila na velikonočno nedeljo zvečer po kresu brezplačno na ogled, oziroma smo jo slišali, ker ponoči je itak tema in se ne vidi. Pri Mohamedu je dovoljeno, da imajo možje po več žen, pri nas pa so dekleta, ki si za luksus dovoljujejo po več fantov. In kadar se snidejo, je joj po glavi m konec vseh koncev je krvav, nazadnje sodnijska poravnava in za nemoralno junaštvo razni oddihi. — Posledice vojne se pri nas še vedno opazijo tu in tam. Kljub temu, da tukaj v našem kraju ni razsajala kruta vojna, imamo take posledice, ne vem, ali iz malomarnosti ali zaradi preobloženega dela. V interesu vsakega posameznega gospodarja bi bilo, da se merodajni faktorji zganejo, da se zraven okrajne ceste, ki vodi skozi občino Logarovci, na nekaterih krajih iztrebijo jarki, ker sicer ne vemo, zakaj plačujemo cestarja. — Prizadet občan. GOSPODARSTVO Načrt zakona o kmetijskih kreditih Vlada Narodnega bloka je izdelala zakonski načrt o kmetijskih kreditih, katerega uveljav« ljenje bo ogromnega pomena za razvoj našega kmetijstva, ker bodo s tem zakonom omogočena kmetijstvu zadostna in cenena posojila. Glavna načela tega modernega zakona so naslednja: Temelj za organizacijo kmetijskega kredita: predstavljajo kmetijske kreditne zadruge, in sicer predvideva načrt ustanovitev krajevnih in oblastnih zadrug pa vsej državi. Zadruge bodo imela nalogo, podpirati svoje člane s posojili za izboljšanje kmetijskega gospodarstva in bodo tudi sprejemale vloge od članov ter nečlanov v hranitev. Temeljna glavnica zadrug bo obstojala iz članskih deležev, ki bodo predvidoma znašali pri krajevnih zadrugah najmanj po 100, pri oblastnih pa najmanj 1000 Din. Krajevne zadruge se bodo mogle ustanoviti, ako se prijavi najmanj po 20 članov. Te zadruge bodo dajale svojim članom posojila na kratki, srednji in dolgi rok. Načrt urejuje, v kakih primerih se bo dovoljevalo posojilo na kratki ali daljši rok. Posojila na dolgi rok se bodo dajala n. pr. za nakup zemljišča, za odplačevanje zemljiškega dolga, za preureditev gospodarskih poslopij. Posojila na kratki rok se bedo dovoljevala n. pr. za nabavo semen, gnojil, živinske hrane, za izplačevanje dnin delavcem. Posojila na srednji rok pa se bodo dobivala n. pr. za nakup goveje živine in poljskih strojev, za povzdigo vinogradništva in sadovnjakov. Načrt urejuje tudi jamstvo za posojilo in odplačevanje. Obratovalna glavnica krajevnih zadrug bo obstojala iz hranilnih vlog članov in nečlanov, kakor smo že omenili, ter iz kreditov od oblastnih zadrug. Vse krajevne zadruge v eni oblasti 30 dolžne pristopiti k svoji oblastni zadrugi ter podpisati vsaj en delež. Nadalje pristopijo lahko k oblastnim zadrugam obstoječe kmetijske zadruge, ako se prilagode zakonu. Na čelu oblastnim zadrugam bodo upravni odbori in eventuelno še izvrševalni odbori iz petih oseb. Oblastne zadruge bodo delile posojila na kratki in srednji rok na obveznice krajevnim zadrugam in njihovim članom, kolikor bodo zanje jamčile krajevne zadruge, ter posojila na dolgi rok krajevnim zadrugam za njihove člane, za katere bodo le jamčile. Sredstva za dajanje teh posojil bodo dobivale oblastne zadruge od vlog od članov in nečlanov ter iz pos )jil od direkcije z« kmetijsko kredit« v Beogradu, ki bo vrhovna instanca krajevnih in oblastnih zadrug. Direkcijo za kmetijske kredite v Beogradu bodo sestavljale naslednje osebe: en Član Državnega sveta, en član Glavne kontrole, en član Narodne banke, en član Državne hipotekarne banke, en Član Poštne hranilnice, dva zastopnika ministrstva za kmetijstvo in vode, po en zastopnik krajevnih zadrug, trije člani Glavnega zadružnega naveza in en Član Srbskega kmetijskega društva. Ta direkcija bo imela za vzdrževanje oblastnih in krajevnih zadrug ter za podeljevanje posojil naslednja sredstva na razpolago: 100 milijonov dinarjev, ki jih bo v petih letnih obrokih po 20 inilijonoT dinarjev dalo ministrstvo za kmetijstvo in vode, 75 odstotkov od vsote, ki jo Narodna banka star tja vsako leto is svojega tistega dobička na razpolage državi, 50 odstotkov od čistega dobička Državne razredne loterije, 79 odstotkov od vsote, ki jo daje Državna hipotekama banka vsako leto od svojega čistega dobička državi na razpolago, 20 odstotkov od čistega dobička Poštne hraaiiaiee, vsote, ki jih bo Na-rodaa skupščina t svojih zakonih določila direkciji t te svrhe. Direkcija bo dajala oblastnim zadrugam kratkoročna in srednjeročna posojila z največ štiriodstotnimi obrestmi in dolgoročna posojila z največ dveodstotnimi obrestmi. Vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem direkcijo r Beograda bo imelo ministrstvo za kmetijstvo in vode. Načrt tega zakona urejuje tudi pravice in dolžnosti članov, letne obračune zadrug in uporabo dobička. Očrtali smo tu le najglavnejše potezo tega načrta. O tem bomo govorili še več. kadar bo zakon sprejet. Krški mesečni sejem. Krško, 4. maja. Na vseh zadnjih sejmih v Jugoslaviji se opaža, da so cene živini začele močno slabeti, dasi ni videti pravega vzroka za ta pojav. Verjetno je, da je glavna krivda v tem, ker se malo izvaža. Naše cene so namreč spričo trajno visokega stanja dinarja inozemstvu previsoke. Na tukajšnjem mesečnem sejmu, ki se je vršil danes, so cene živini močno padle, a še pri nizkih cenah je bilo malo zanimanja za nakupovanje. Tujih kupcev sploh ni bilo. Kupovali so le mesarji in kmetje med seboj. Dognane je bilo na sejem vse živine 702 komada, in sicer (v oklepajih število prodane živine) 163 (25) volov, 175 (31) krav, 1 (1) tele. 65 (15) juncev, 27 (6) junic, 271 (80) prašičev. Prodanih je bilo torej skupno le 160 komadov. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: voli 8 do 10-50 Din, krave 6 50 do 7 Din, teleta 9 do 10 Din, junci in junice 8 do 9 Din, prašiči 8 do 10 Din. Tedenski tržni pregled ŽITO. Povpraševanje in ponudba — razen v pšenici — sta bili prošli teden in prve dni tega tedna precejšnji. Cene žitu so malenkostno poskočile. Zaradi male ponudbe v pšenici se je pričelo uvažati ameriško, avstralsko in madžarsko blago. Ameriška in avstralska pšenica sta cenejši od naše domače. Domača baška pšenica se je trgovala zadnje dni na novosadski borzi po 475 do 480 Din. Srbijanska pšenica, ki pa je malo vredna, se je dobila tudi po 390 Din. Cene tur-ščici so se gibale med 190 do 200 Din, fini pše-nični moki pa med 655 do 660 Din. Povpraševanje po moki ni bilo baš obilno. ŽIVINA. Kakor omenjamo na drugem mestu, cene živini nazadujejo, kar težko prizadeva kmečko prebivalstvo, ki se nahaja danes že itak v neugodnem gospodarskem položaju. Na zadnjem zagrebškem sejmu so padle cene za 25 par do 1 Din pri kilogramu. Za kilogram ?.ive teže so se prodajali voli prvorazredni po 11-50 do 12 Din, drugorazredni po 10 do 11 Din, tretje razredni po 8 50 do 875 Din, biki po 7 do 9 Din, mlada živina po 10 do 11 Din, teleta po 9 do 12 Din, krave prvorazredne po 10 do 1045 Din, drugorazredne po 675 do 9 Din, tretjerazredne po 3 o0 do 5-50 Din, svinje nepitane po 1250 do 13 50 Din. KRMA. Cene krmi ostajajo prilično nespremenjene. V Zagrebu so običajno višje kakor pri nas. Na zadnjem zagrebškem sejmu se je prodajalo seno po 100 do 125 Din, otava po 125 Din, detelja navadna po 125 do 150 Din, lucerna po 100 do 125 Din za 100 kg. Na celjskem trgu pa se je prodajalo: sladko seno po 60 Din, polsladko po 55 Din, kislo po 50 Din. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 6. t m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 869-70 do 88170 Din, 100 italijanskih lir za 25373 do 25675 Din, 1 delar za 61-67 do 62-47 Din, 100 češkoslovaških kron za 1«) do 18540 Din, 100 švicarskih frankov za 1197 do 1207 Din. = Dobro stanje posevkov t naši državi. Po uradnem poročilu ministrstva za kmetijstvo in vode ae je splošno stanje posevkov nahajalo v prvi polovici meseca aprila med zelo dobrim in dobrim. nomijo, ako že ne Radičeve republike. Klerikalci so skušali s svojimi obljubami prevpiti same radičevce, ki so obijubovali, da ne bo v njihovi republiki ne davkov, ne vojaštva in ne škricev. V zvezi z radičevci so klerikalci zakrivili, da aa marsikatero važno in neodložljivo politično in gospodarsko vprašanje ni rešilo, kakor bi se lahko, ker so samo pripovedovali, kaj bodo vse naredili v bodočnosti, vprašanja sedanjosti pa so zanemarjali. Klerikalci so ravno taki politični obljubkarji kakor radičevci in če sedaj tDomo-ljub» zabavlja proti radičevcem, češ, da so samo obijubovali, pa nič napravili, pljuje v lastno skledo. Danes piše «Domoljub>, da je bila Radi-čeva politika vrtoglava, vendar pa je dr. Korošee to politiko podpiral, osnoval z Radičem federativni blok in pozneje tudi opozicijski blok, ker je upal, da bo Radičeva vrtoglava politika zmagala. Ta politika je doživela poraz, z njo pa tudi politika dr. Korošca, c Domoljub* ima prav, ako očita Radiču vrtoglavost; če bi bil pošten, pa bi moral priznati, da je klerikalna politika ravno tako vrtoglava, še bolj pa pisava klerikalnih listov, ki so to politiko podpirali in zagovarjali. Politične obljubkarje, klerikalne in radičevske, je doletela usoda, da je njihova demagoška politika popolnoma propadla in da se danes gledajo v svoji zvezi kakor pes in mačka pri isti skledi. -f- Brezplačna reklama. ^Domoljub* še vedno objavlja brezplačno reklamo za knjige, ki jih priporoča ?Domovina>. Nas to veseli, ker jih ljudje vedno bolj kupujejo, četudi trdi škofov tednik, da so umazane. Znano je namreč, da še davno niso tako umazane kakor škofove brošure s2e-ninom in nevestam*. BELEŽKE -f Kmetje, zapomnite sil Klerikalci so bili v šestih letih petkrat na vladi, pa še nikomur niso davkov znižali, uiti niso ničesar naredili za našega kmeta! Zalo je cDomoljubovo* zabavljanje proti davkom navadno demagoško hujskanje. -f Škofova vcloposestra ne dajo miru cDomo-ljubiu, ki bi na vsak načiu rad odvrnil pozornost svojih fitateljev od njih. Zato piše o Thurn-Taxisu, čigar posestva se nahajajo pod agrarno reformo kakor se vsa druga. Tega seveda ne more zatajiti, da se škof, ki je vrhovni poveljnik klerikalne stranke, brani z vsemi štirimi agrarne reforme na svojem veleposestvu in da niti državi ne priznava pravice, da bi jo smela izvesti v korist našemu kmetu. -j- Slovenski romarji v Rim se odpeljejo iz Slovenije 26. maja. koncert, na katerem so nastopili Številni tudi podeželski pevski zbori in pokazali prav lepe uspehe in napredek. * Častni občan občine Bled. Občinski zastop sa Bledu je v svoji seji dne 6. aprila izvolil šefa oddelka za trgovino in industrijo g. dvornega svetnika dr. Rudolfa Marna v priznanje njegovih zaslug za tujski promet na Bledu za svojega častnega občana. * Znižana voinja sa izseljence. Kakor poročajo Is Beograda, je prometno ministrstvo Izseljencem, *l se izselijo ali pa vračajo v našo domovino, dovolilo polovično vožnjo tretjega razreda na vseh državnih železnicah .Izkazati pa se morajo z vidiranim potnim listom. * Nadzorstvo nad kraljevičem Gjorgjein. Kraljevič Gjorgje, brat našega kralja, je živčno težko zbolel in v takem stanju je zakrivil razna neprimerna dejanja, da so ga morali postaviti pod nadzorstvo. Prepeljan je bil na Belje, kjer so ga nastanili v eni tamkajšnjih vil. * Čevljarski kongres. V nedeljo 8. maja se je vršil v dvorani Mestnega doma v Ljubljani čevljarski kongres, katerega se je udeležilo okrog 200 mojstrov iz raznih krajev Slovenije. Razpravljali so o svojih stanovskih zadevah. * Prisrčne pozdrave pošiljamo slovenskim fantom in dekletom kakor vsem čitateljem in prijateljem «Domovine> iz daljnje Prištine belokranjski fantje vojaki: Matija Šneljer, Jure For-tun, Ivan Simonič, Peter Žagar, Jože Kobe, Anton Milek, Janez Gorše, Jože Lakner, kaplar Jakob Pejovec, Ivan Butala, Jure Muhvič, Franc Likovič, Jože Avsec, Janez Oberman, Ivo But-kovič. * Tuji zdravniki v naši državi. Zveza narodov v Ženevi je sklenila, da odpošlje na poučen izlet v Jugoslavijo 20 zdravnikov iz raznih evropskih in ameriških dežel. Zdravniki pridejo 17. maja v našo državo in si ogledajo vse naše znameni-tejše zdravstvene institucije. V Jugoslavijo ostanejo do 2. junija. * Otvoritev pomožne pošte v Ajdovcu. Dne 1. maja se je otvorila v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva nova pomožna pošta Ajdovec, ki je podrejena pošti v Žužemberku, s katero ima zvezo po selskem pismonoši v torkih, četrtkih in sobotah. Ta pošta posluje z razširjenim področjem, in sicer za vasi: Gorenji Ajdovec, Dolenji Ajdovec, Boršt, Sela pri Ajdovcu, Veliki Lipovec, Brezovo reber, Piano, Podlipo in Moravo. * Sreča Vas išče. Kupujte srečke efektne loterije za dr. Razlagov spomenik. Izžrebanih bo 300 dobitkov v vrednosti 15.550 dinarjev. Izid se objavi v časopisih. Srečke si lahko naročite tudi pismeno in pošljite znamke v pismu na naslov: Narodno kulturno društvo, Mala Nedelja. * Smrtna kosa. Iz Središča nam pišejo: Dne I. maja smo pokopali tržana g. Franca Zmdariča, posestnika v Središču, ki je umrl po daljši bolezni v starosti 67 let Pokojnik je bil oče inšpektorja ministrstva za kmetijstvo in vode g. Jakoba Žnidariča. Bil je značajen mož, splošno priljubljen in odločen naprednjak. Blag mu bodi spomini Žalujočim naše iskreno sužalje! * Velika poplava v celjski okoliei. Zaradi neprestanega deževja, ki je vladalo prejšnje dneve, je Savinja s sosednjimi potoki močno narastla. Na mnogih krajih so potoki prestopili bregove ter poplavili njive in travnike * Silne poplava t jugovzhodnem delu države. Iz raznih krajev države, zlasti pa iz Bosne in Srbije prihajajo poročila o silnih poplavah, ki so nastopile zaradi zadnjega deževja. Silno so narasle številne reke, posebno pa reka Crnisa, ki se izteka v Moravo. Reka je poplavila mesto Pa-račin in stoji ponekod tri metre visoko. Škoda je ogromna Utonilo je na stotine živine. K sreči pa je voda začela že padati. V Sremu in Banatu je voda napravila veliko škodo zlasti na poljih in travnikih. * Velika nesreča na Blejskem jezeru. V torek ponoči je zahtevalo lepo Blejsko jezero tri žrtve. Mladi delavci Stanko Knafl, Mirko Artel, Alojzij Mihelič, Leopold Rozman in Jakob Dežman so sedeli do 23. ure v gostilni pri «Strgulcu>. Bili so precej veseli in pri odhodu iz gostilne sklenili, da gredo veslat na jezero. Poskakali so v precej velik čoln, ki se je pričel kmalu močno zibati. Komaj so odpluli nekaj metrov od brega, se je Čoln prevrnil. Bilo je okoli 23-30 ponoči. Vsi so se pričeli boriti z valovi in skušali priplavati do brega. Klicali so tudi na pomoč, toda rešila sta se le dva in to z veliko težava Bila sto to Leopold Rozman in Jakob Dežman z Bleda. Ostali trije pa so našli smrt v jezeru. * Smrt vsled električnega toka. V Št. Janžu na Dravskem polja je neki hlapec, ki je pasel živino, splezal na drog daljnovoda, a čim se je dotaknil voda, je padel mrtev na tla. Roko je imel popolnoma ožgano. Žalosten primer naj bo resen opomin vsem onim, ki se radi igrajo z električno napeljavo. * Nepremišljeno dejanje iz ljubosumnosti. V nedeljo dopoldne je v Ljubljani 19Ietni mladenič Lambert Olhofer ustrelil na njenem stanovanju na svojo ljubico, 171etno dijakinjo trgovske šole Julko Šafec, o kateri je domneval, da mu je postala nezvesta. Po dejanju je hotel izvršiti samomor, pa se ni zadel, pač pa je krogla zadela njeno teto, ki je zbegana begala po hiši in klicala na pomoč; obe sta bili k sreči le lahko ranjeni in bosta okrevali. Policija je mladeniča aretirala. * Vlom v Žirovnici. V Žirovnici na Gorenjskem so v noči od 29. na 80. aprila neznani zli-kovci letos že drugič vlomili v lokale gostilni-čarke in posestnice gospe Marije Čopove. To pot so ji temeljito izpraznili jedilno shrambo. Odnesli so ji vso zabelo, vse prekajeno meso, jajca, klobase, sir, sveže meso, marmelado in razne druge jestvine. Čopova ima za več tisoč dinarjev škode. * Strašna nevihta. Pišejo nam: V noči od 1. na 2. maja je divjala nad Središčem in okolico strahovita nevihta. Že od večera se je neurje na-javljalo z bliskanjem m grmenjem, okoli 11. ure ponoči pa se je med strašnim bliskanjem in grmenjem ter divjim viharjem vlila ploha. Take nevihte v zgodnji pomladi ne pomnijo niti stari ljudje. Zaradi močnega naliva so se vsi pritoki Drave kmalu razlili čez svoje bregove, zlasti pa je narasla Trnava, ki teče skozi spodnji del trga, in je poplavila bližnja dvorišča ter vdrla v kleti obrežnih hiš, da so ljudje prestrašeni začeli iz-praznjevati hleve in odganjati živino. Voda nam je poplavila polja, travnike in pašnike ter se pre-lila celo čez cesto, ki vodi na kolodvor, radi česar je bil promet na tej cesti dalje časa nemogoč. Pod vodo so bili ogromni kompleksi rodovitnega polja v okolici Središča in v sosednjem Medji-murju. škoda te poplave je velika in tem bolj občutna, ker polagamo edinole v dobro letino nado na omiljenje gospodarske krize. In sedaj je šel tudi ta up — po vodi. Iz tajništva Demokratske V soboto 9. t. m. se bodo vršila naslednja predavanja in sestanki: V Gorjah pri Bledu ob 8. vri zvečer v šoli v Zg. Gorjah. Predava g. ravnatelj Anton Jug o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. V Lescah ob 8. uri zvečer v gostilni Krištof. Predava g. Milan Cimerman o osnutku zakona za izenačenje davkov. V Kovorjn pri Tržiča ob 8. uri zvečer v gostilni pri Jurčku. Predava g. dr. Stane Rapo o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. Na Koroški Beli ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Predava g. dr. Joža Bohinjec o socialnem zavarovanju delavstva V nedeljo 10. L m.: V Kranjski gori ob 11. uri dop. v hotelu Slavec. Predava g. dr. Stane Rape o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. V Breznici ob 3. uri pop. v gostilni pod Holom v Mostah pri Žirovnici. Predava g. Milan Cimerman o osnutku zakona za izenačenje davkov. V Starem trgu pri Rakeka ob 8. uri zjutraj v dvorani Gasilskega doma. Predava g. Janko Blagajne o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. V Cerknici ob S. uri pop. Predava g. Janko Blagajne o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. Ra Pristavi pri Tržiča oh pol 4 pop. v gostilni pri Primožiču. Predava g. Baldomir Milohnoja o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. Na Jesenicah ob 2. uri pop. sestanek K. O. JDS v restavraciji pri Humru. Poroča g. ravnatelj Jug. Cerkvena in farov^ka posestva ( kmet.) Gospod urednik, zadnji čas mnogo beremo v klerikalnih listih, posebno v «Domoljubu», o cerkvenih in farovških posestvih. Nisem vedel do zdaj, da je ljubljanski škof eden največjih grun-tarjev pri nas. Ce poslušaš te naše duhovnike in tercijalke, bi mislil, da je največji revež, ki bi kmalu ne imel kaj dati v usta. V « Domoljubu*, katerega vsak teden pregledam, se bere, kako tisti, ki imajo velike grunte, pomagajo revnejšim duhovnikom, ki imajo res majhne dohodke brez gruntov. Pa to ni res. Dostikrat se sliši o takih duhovnikih, ki se pritožujejo zaradi svojih slabih dohodkov in zabavljajo na svoje sobrate, ki žive v izobilju že samo od užitka posestva. Tu se prav nič ne deli bratovsko. «Domoljub* torej prav grdo laže. Res je, da bi taki veliki grunti župnikov na deželi, posebno pa še škofova ogromna posestva, mnogo več nesla, ko bi jih obdelovali mi kmetje in ko bi se prav veliki grunti, predvsem škofova posestva, razdelili na več manjših. Mi bi res obdelovali to zemljo z veseljem in največjo skrbjo. Zdaj so pa ti veliki grunti izročeni tujim ljudem-oskrbnikom, a župniki prepuste gospodarstvo navadno hlapcem, ki gledajo v prvi vrsti na svoj dobiček. Tu in tam dobi kak kos, večji ali manjši, v najem kak prebrisan pobožnjak, kak cerkveni ključar, ki se zna župniku kot njegov pristaš aobro hliniti. Ta pa že zna izrabiti zemljo v svojo korist in župnikovo škodo. Vsega tega bi ne bilo, ko bi bile te velike kmetije res v pravih kmetskih rokah. Obdelovale bi se veliko bolje in več bi se pridelalo. Zato je pa mnenje nas kmetov, naj se taki grunti odvzamejo tem gospodom in cerkvi. Duhovnik vendar ne more biti kmet. Zato pa se naj duhovniki plačujejo kakor uradniki in učitelji. Pravi duhovnik bi sploh moral odkloniti posvetno bogastvo, ker se to ne strinja z njegovim poklicem. ZA SMEH IN KRATEK ČAS\ Mlada gospodinja. Novoporočenec: «Cuj, ženkica, tale solata ima pa silno čuden okus. Gotovo si jo pozabila oprati.> Novoporočenka: <0 ne, oprala aem jo pa že in še celo z milom...» Lahka služba. Kunigunda: «Kje je pa tvoj sin sedaj ?> Uršula: ^Nastopil je izvrstno službo. Skoro nič ne dela, pa zasluži na dan 100 dinarjev.* Kunigunda: cKakšno službo pa ima?> Uršula: Nastavljen je v menažeriji in ne dela ničesar drugega, kakor da dvakrat na dan vtakne svojo glavo v levje žrelo.s Če je člorek gluh... Zdravnik: «Tako, gospod Motovileč, sedaj dobim še 25 dinarjev.* Motovileč (malo gluh): «Kako ste rekli? 50dinarjev?* Zdravnik: Tako je. Ožbovt: