^»Stalna 9Ukt«WA t g®* »trta*
				
Naročnina		wm vd Slccl		Cena oglasov
«*4a letno 30 Din, polletne !5 Din, - za inozemstva letne 60 Dia. Posamezna Stav. 1 Din UREDNIŠTVO*"—"UPRAVA s jfri g. Jos. ^enko v M. Soboti telefon številka 8. ti.»f. ?at. poštne suraa. 13.541		EftiniNS		fca oglasni strani; cela stran 800 Din, pa! strani 400 Din. — Cena »allm cglasom do 30 besed 15 Dia "Jaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draiji. Prt večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
ifsfeaSa vsako	?ednik m gospodarstvo, prosveto in politiko			Rokopisi se ne vraCafe
V« (LETO	Murska Sobota, 1. marca H936.	ŠTEV. 9
Poleg tega pa smo sami potrebni pomoči. Angleška je bila prva, ki nam je priskočila na pomoč in nam odvzela 12 odstotkov blaga, ki smo ga prej poslali v Italijo. Druge države, kakor Francija, pa niso imele nikakega razumevanja za težave, v katere smo zabredli. Sedaj se pa od nas zahteva, da pomagamo še drugi državi. Naši razgovori z Avstrijo smejo in morajo biti na osnovi: Daj da ti dam!
Seveda ne more biti ta princip preozkosrčen. Češkoslovaška, Avstrija, Jugoslavija in Madžarska ne morejo ena od druge in med-
sebojno prodati viške svojih proizvodov. Siromašno in majhno avstrijsko tržišče ne more odkupiti presežkov žetve ostalih poljedelskih držav, a Češkoslovaška je na pol industrijska na pol pa poljed. država. Niti Avstrija niti Češkoslovaška ne morejo dati Jugoslaviji in Romuniji vsega kar rabijo. Za nas ostaja še v nadalje najvažnejše tržišče Nemčija, katero moramo obdržati za vsako ceno. Preko nje danes ne smemo. Dovolj huda in usodna je bila za nas izguba italjanskega trga. Ob njo pa se zadene, če se začne reševati avstrijsko vprašanje.
Avstrija.
Z največjo sigurnostjo se lahko trdi, da je večji del evropske diplomacije za to, da se ohrani avstrijsko nezavisnost kljub temu, da so notranje razmere in zunanji položaj Avstrije negotov in vsa prej ko povoljen. Zagotoviti se ji hoče nezavisnost, a ni sporazuma kdo bi to izvedel. Tudi gospodarsko se jo hoče dvigniti in okrepiti, a kdo bi to delo izvršil tudi še ni rešeno. Kakor je nekoč Turčija bolehala ob Bo-sporu, tako boleha danes Avstrija ob Donavi.
Kjub temu, da se mnogo govori o priklopitvi Avstrije k Nemčiji ino restavraciji Habsburžanov, vsaj za sedaj ni to vprašanje aktualno in se je kljub velikemu razpravljanju odmaknilo v politično ozadje. Taka rešitev ne pride v poštev. V ospredje pa je stopilo tretje: predsednik češkoslovaške vlade in vršilec dolžnosti zunanjega ministra g. dr. Hodža, ki je prispel v Beograd zagovarja tretjo rešitev, ki obstoja v priklopitvi Avstrije k Mali antanti — Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija — obstoje pa možnost tudi za priklopitev Madžarske.
Prvotni gospodarski združitvi, bi sledilo politično, v obliki organizaciji _ paktov o kolektivni varnosti. Če drugega ne, gospodarski pogodbi bo sledilo, vsaj medsebojno razmerje med državami v Podonavju. Češkoslovaška je že začela delati v tem pravcu, ter je začela že razgovore z Avstrijo.
Ali so kaki izgledi, da se uresničijo načrti češkoslovaškega zunanjega ministra ? V zadnjem času se je češče pojavila usodna napaka, da je politika in gospodarstvo šlo vsaka svojo pot. So države, ki so si politični prijatelji, a je medsebojna trgovina na mrtvi točki. In nasprotno : so države, ki si politično nasprotujejo, pa je njih medsebojna trgovina na zavidanja vredni višini.
Posebno se mora povdariti stališče naše države, ki se je radi sankcij napram Italiji (v svojo veliko gospodarsko škodo), soli-darizirala z državami, ki so vstale proti napadalcu, zašla v čudno vlogo, saj se od nje zahteva, da pomaga Avstriji, to je eni izmed redkih držav, ki se je protivila sankcijam.
POL!
Seje Narodne skupščine so bile zadnje dni zopet viharne, zaradi česar je bila skupščina prejšnji torek ponovno odgodena za teden dni. Do te odgoditve je prišio predvsem radi tega, ker je vlada stavila predlog, naj narodna skupščina stavi finančnemu odboru tridnevni rok, da dokonča proračunsko razpravo in predloži plenumu svoje poročilo Če finančni odbor tega ne stori v določenem roku, naj skupščina, ne glede na delo finančne ga odbora, po nujnem in skrajšanem postopku konča nroračunsko razpravo.
Dr. MIlan Hodža, zunanji minister Češkoslovaške republike, je prispel v našo prestolnico na siužbeni obfsk. Sprejem češkoslovaikega državnika je bil iskrena manifestacija medsebojnega bratstva. Z naiim zunanjim ministrom je imel važne politične razgovore o vseh aktualnih mednarodnih problemih.
Velik del razgovorov je bU posvečen ureditvi Podunavja in organizaciji tesnejšega sodelovanja med državami Male antante .ter Avstrije in Madžarske.
Visoki gost je obiskal Narodno skupščino in senat. Sprejet je bil v posebni avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Pri tej priliki je izročil knezu Pavlu najvišje češkoslovaško odlikovanje. Dr. Hodža je bil tudi na grobu Viteškega kralja Aleksandra I Ujedlnitelja, kjer je položil krasen venec.
.Prva In glavna naloga vlade dr. Stojadinovič* je normalizirati naše politično življenje in vrniti narodu svobodo. Naše nade so se v teku zadnjih osmih mesecev v polni meri izpolnile. Mi bomo naše delo nadaljevali v prepričanju, da ga bo odobril jugoslovanski narod." To je izjavil minister dr. Mehmed Spaho,
č I K d
Glavni službeni organ JRZ *Samouprava" je začel izhajati v Beogradu. List je bil od leta 1881. do ukinitve leta 1929. glavni organ radikalne stranke.
Prihodnji mesec bo v znamenju velikih gospodarskih pogajanj. Tako se bo v Pragi sestal gospodarski svet Male antante. Ob tej priliki se bodo tudi med Jugoslavijo in Romunijo pri • čela pogajanja za sklenitev stalne trgovinske pogodbe. Končno bodo še pogajanja s Španijo in Grčijo. V Beograd bo prispela mešana jugcslov.— nemška komisija, ki bo razpravljala o odstranitvi raznih težav, nastalih pri medsebojni izmenjavi blaga. V teku meseca pa bo prispela tudi albanska delegacija v svrho sklenitve nove trgovinske pogodbe.
Bivša člana Jevtičevega kluba, narodna poslanca Jankovič in Djor-djevič sta uitanovila Narodni zemljo-radniški klub, ki šteje 10 poslancev.
Ustanovil se je klub poslancev JNS v katerega bodo vstopili vsi člani Neodvisnega kluba, večina slovenskih poslancev, ki niso člani JRZ ter nekateri poslanci, ki pripadajo Jevtiče-vemu klubu.
Staro trozvezo med Italijo, Nemčijo in Avstrijo bi baje hoteli obnoviti nekateri avstrijski in itaijanski politiki.
Nemški politiki pa se baje pogajajo z Poljsko, da bi ustvarili zvezo med Italijo, Nemčijo, Poljsko in Madžarsko, da bi preprečili načrt dr Hodže o ustanovitvi samostojnega Podonavja.
Španija je po zadnjih volitvah doživela hude dneve. Nepričakovano so zmagali levičarji, poleg tega pa so hoteli nekateri vojaški krogi vprizoriti državni preobrat. Delavci so se ob-
orožili in v večih krajih je prišlo do krvavih pouličnih borb, Nad nekaterimi kraji je bilo proglašeno obsedno stanje. Demonstranti so zažigali in plenili cerkve in samostane.
Nad 30.C00 političnih ujetnikov so izpustili iz z&porov. Ponekod je bila proglašena tudi splošna stavka. Novo vlado je sestavil Azana. Mir še ni vpostavljen in napadi na cerkve in katoliške tiskarne se nadaljujejo.
Vojaško sodišče v Sofiji je po več tednov trajajoči razpravi izreklo razsodbo v procesu preti bivšemu polkovniku Velčevu, ki je leta 1935 organiziral prevrat v vojski z namenom, da bi s silo odstranil takratno vlado. Velčev in Stančev sta bila obsojena na smrt na vešalih, več sokrivcev pa je bilo obsojenih na več let ječe.
Na abesinskega cesarja Hajle Selasija se je pripravljal atentat. Letalo, s katerim navadao potuje, je bilo pokvarjeno, da bi na prvem poletu strmoglavilo na tla.
Italjani napovedujejo veliko ofenzivo na južni fronti. Pred začetkom velikega deževja hočejo Italjani na vsak način doseči večje vojaške ukrepe.
V	Paragvaju (Amerika) so izvedli komunistični državni preobrat in pregnali vlado. Komunisti so zmagali potem, ko je večina polkov prestopila na njih stran. Nova vlada je že vpo-stavila red.
Abesinske čete, ki so se na severnem bojišču prvotno umikale, so zavzele nove postojanke. V neposredni bližini Aksuma je Ras lairu uničil večjo količino italjanske municije, 30 tankov in več tovornih avtomobilov. Italjani so izgubili 800 mož.
Italjanska letala dnevno petkrat bombardirajo abesinske položaje, vendar pa eksplodira samo 50 odstotkov italjanskih bomb. Vsak večer pa sip-lje italjansko topništvo na abesinske postojanke velike topovske krogle in granate in sicer v času od 6 do 9 zvečer.
V	pokrajini Tembiju se noč in
dan vodijo borbe. Abesinci se skrivajo po pečinah in gozdovih po dnevi in napadajo samo po noči in sicer v manjših oddelkih od 30 do 40 vojakov, ki nato vznemirjajo italjanske postojanke.
Dunajska policija je zopet aretirala večjo skupino narodnih socialistov, ki jih je zaloUla na tajnem sestanku.
Večina ameriških senatorjev je mnenja, da se Združenih držav Sev. Amerike Zveza narodov ne tiče in zato tudi ne sankcije proti Italiji.
Poitna avtomobilska
proga Rogaševci, M. Sobota, D. Lendava
Kakor je javnosti še dobro v spominu, se je pri tragičnem ka-rambolu, pri katerem je izgubil življenje nepozabni šofer-dnevni-čar Lukašek, poštni automobil tako pokvaril, da se ga je moralo staviti iz prometa. Poštna direkcija je poslala v M. Soboto drugi avto, ki pa ne odgovarja za to važno progo. Stara konstrukcija, obrabljenost avtomobila samega in dolga pot, ki jo mora dnevno prevoziti, povzročava večne defekte in neredno vožnjo, kar ima za posledico, da nemorejo potniki pravočasno dospeti na zaželjeno mesto, kakor: na sod-nije in druge urade. Ti nedostatki dajo narodu povod, za opravičeno kritiko nerednega prometa, kar gre seveda na račun poštne direkcije.
Če vpoštevamo živahen promet na celi, tako dolgi progi in inkaso, tedaj bi smeli pričakovati, da se vpostavi na to progo avto, ki bo v stanju obvladati promet.
Če je poštna direkcija svoje-časno izdala predpise in zabranila na tej progi privaten prevoz oseb, je njena dolžnost, da sedaj v svoji režiji skrbi za brezhiben promet. Toliko za danes.
Dr. Konrad Smid 50 letnik.
V pondeljek, dne 17. februarja je v Beogradu proslavil svoj pedeseti rojstni dan član Glavne kontrole g. dr. Konrad Šmid. Sin učitelja iz Slo-venjgradca je končal gimnazijske študije v Celju in pravo na univerzi v Gradcu. Vzgojen v narodno zavedenem duhu je bil tudi za časa univerzitetnih študij u Gradcu, več let predsednik, akademskega kluba »Triglav", katerega zasluge za našo narodno stvar so splošno znane. Po končanih študijah je stopil v finančno službo. Med vojno je bil od avstrijske uprave poslan v Črnogoro, kjer si je med tamošnjim prebivalstvom vsled svoje ljubeznivosti napram Črnogorcem pri-
dobil velike simpatije, ki ie danes
niso pozabljene.
Po vojni je kratek čas služboval v Ptuju, nakar je bil poklican v finančno ministrstvo, v oddelek za carine. Tu kaj se mu je nudila prilika, da je vse svoje znanje stavil v službo naše ujcdinjene domovine. Pretpostavljeni so pravilno cenili njegove velike sposobnosti, zato je postal kmalu načelnik, nato pomočnik generalnega direktorja carin in končno generalni direktor carin. Na tem visokem položaju je zastavil vse sile za ureditev naše carinike Službe. Njegova vestnost, pravičnost in objektivnost v službi, mu je med našimi gospodarstveniki ustvarila trajno hvaležnost in spoštovanje. Ko je bil leta 1929 ukinjen položaj generalnega direktorja carin, je bil imenovan za člana Glavne kontrole. S tem je dosegel najvišji čin v uradniški karijeri. Tudi na tem visokem položaju je ostal tak kot je vedno bil. Ljubezniv napram vsakomur, vesten in pravičen. Širšemu krogu Prekmurcev ni znan, vendar pa je Prekmurje njemu dobro znano. Vedno je bil nam Prekmurcem naklonjen in tudi večkrat zagovarjal naše prekmurske interese. K mnogobrojnim njegovim znancem in častilcem se pridružujemo tudi mi ter mu iskreno želimo, da ga dobri Bog čuva še mnogo, mnogo let.
Petanjski most.
Naše staro pereče vprašanje o katerem smo že mnogo pisali in pod-vzeli marsikatere korake, da bi vzbudili zanimanje pri merodajnih činiteljih, povdarjajoč potrebo zgraditve prepo-trebnega mostu. Kakor slišimo so predpriprave za zgradnjo mostu že v teku in upati je, da se bo z delom začelo že pomladi. Sedaj je tam zaposlenih nekaj delavcev in strokovnjakov, ki iščejo prikladno mesto za zidavo mostu. Vsekakor obstoje še težkoče a vendar nas že ob tem delu navdaja upanje, da se bo slednjič uresničil načrt, ki bo mnogo pripomogel k razvoju našega gospodarstva. Prepričani pa smo tudi, da bodo pri predstoječih delih zaposleni prvenstveno naši brezposelni delavci, da se že slednjič olajša njih bedno stanje.
Dorrmče pess
rOurska S°kota:
—	Uradni dnevi pri sodišču.
Prebivalstvo murskosoboškega sreza se ponovno opozarja, da se vršijo uradni dnevi pri sreskem sodišču ie ob sredah. Zato naj stranke, ki niso vabljene na sodišče, prihajajo po ta-nače samo ob sredah, ker se jih druge dni ne bo sprejemaio.
—	Občni zbor Kreditne zadruge državnih uslužbencev v Murski Soboti se vrši v soboto, dne 29. februarja 1936 ob 21. uri v društveni sebi So-kolskega doma v Murski Soboti.
—	Podružnica Koia jugosL sester v Murski Soboti bo imela svoj 13. redni občni zbor v nedeijo, dne 1. marca t. 1. ob 15. uri v restavracijski sobi pri Fafliku. V siuiaju nesklepčnosti se bo vršil, brez ozira na število navzočih, pol ure pozneje. Ko polaga podružnica svoj letni obračun, je dolžnost vsake članice, da pokaže zanimanje za podružnično delovanje ter se udeleži občnega zbora. Odbor.
—	Predpust je minil, pred nami so zopet dolgočasne nedelje, ko človek ne ve kaj bi počel. Pa si lahko pomagamo iz dolgočasja, so rekli oni. ki so se vedno dobro počutili na čajankah S, K. Mure. Na splošno željo torej priredimo prihodnjo čajanko v nedeljo, dne 1. marca v restavraciji Fafiik. Vsi, ki radi piešete — pridite! Začetek popoldne ob pol 5. uri. S. K. Mura.
—	Streljačka družina. V nedeljo, dne 1. marca 1936 ob 1/2IO. uri se vrši občni zbor streljačke družine M. Sobota, v mali dvorani Sokolskega doma. Vabijo se vsi člani, da se občnega zbora udeležijo. Uprava.
—	Prireditev. Prejšnjo soboto je priredilo tuk. Sokolsko društvo veliko pustno zabavo v vseh prostorih svojega doma, ki je v vseh ozirih kar najlepše uspela. Dvorana, kakor tudi vsi drugi prostori so bili okusno in prireditvi primerno dekorirani, ter so s svojo originalnostjo in nevsiljivostjo mnogo pripomogli k lepemu razpoloženju, ki je vladalo že od vsega po-četka pri obiskovalcih. Prireditev so posetili med številnimi drugimi tudi g. poslanec Benko, sres. nač. g. Li-
povšek, žand. major Narančič, župan g. Hartner, kom. mesta g. por. Ivani-ševič itd. Dobro igranje društvenega orkestra, odlična vina in kuhinja, dalmatinska oštarija, turška kavarna, so poleg dobre volje nudili posetnikom tudi drugih dobrot. Na prireditev so prispele tudi številne maske. Nekatere so s svojo lepoto, druge s svojo izvirnostjo vzbujale splošno pozornost, Pred polnočjo pa je izšel težko pričakovani humoristični list „Kovran", ki je našel številne kupce. Prireditev Sokola, ki je tokrat zapustla pri vseh kar najboljši in najlepši vtis, je uspela v vseh ozirih, kar je pač zasluga organizatorjev, ki so tokrat položili v delo mnogo razumevanja in ljubezni.
—	Najboljše kolo boste najcenejše kupili v najstarejši trgovini dvoko-les Nemec J. Velika zaloga, nizke cene 1
—	Učiteljsko zborovanje. V soboto, dne 7. marca bo v M. Soboti redno zborovanje učiteljstva mursko-soboškega sreza.
—	Velik koncert. Učiteljski pevski zbor, ki je eden najboljših pevskih zborov v naši državi, ter je žel vsesplošno priznanje tudi v inozemstvu, kamor je ponesel našo pesem, bo v soboto, dne 7. marca gostoval tudi v M. Soboti. Koncert se bo vršil v So-kolskem domu, na kar že danes opozarjamo. Ne le za naš kraj, temveč za celo Prekmurje bo to kulturen dogodek, kakršen se nam do sedaj še ni nudil. Tega se moramo zavedati in s svojim posetom pokazati naše razumevanje in zahvalo za njih pionirsko delo, ki so ga izvršili v inozemstvu in hvaležnost, da so tudi k nam prinesli večno lepo slovensko pesem. Naslednjega dne, t. j. v nedeljo, dne 8. marca bo zbor zapel tudi naši šol-1 ski mladini. Tudi ta prireditev se bo vršila v Sokolskem domu. Podrobnejše poročilo o koncertu bomo objavili še v prihodnji številki našega lista.
Gornja Lendava :
—	Jadranska straža. Maškerada, ki jo je priredila zadnjo soboto Jadranska straža je vse številne obiskovalce kar očarala. Da zamore kaj takega naša Lendava, si ni nihče zda-
Kipllng:
Riki-Tiki-Tavi.
»Kdo je Nag ?" je zinil. „Jaz sem Nag. Veliki bog Brahma je podelil svoje znamenje vsemu našemu ljudstvu, ko je prva naočarka razprostrla svojo kapo, da brani solnce od njega, ko je spal. Poglej in se boj I"
Pri teh besedah je še bolj na široko razprostrl kapo in Riki-Tiki je videl na njenem ozadju očalom podobno znamenje. Za hip se je ustra-šil; ampak mongusa nikdar ni dolgo strah. Dasi Riki-Tiki še nikoli ni bil videl žive naočarke, ga je njegova mati pitala z mrtvimi in se je dobro zavedal, da je edini posel dorašSene-ga mongusa boriti se zoper ka6e in jih jesti. Tudi nag je to vedel in v dnu njegovega mrzlega srca ga je obšel strah.
»Veš kaj, je odvrnil Riki-Tiki in rep se mu je pričel znova košati, »znamenja sem, znamenja tja, mar misliš, da imaš pravico jesti negodne ptičke iz gnezda?"
Nag pa je imel svoje misli in je pozorno gledal v travo za Riki-Tikijem, če bi opazil tam kako gibanje. Dobro je vedel, da je mongus na vrtu pomenil prej ali slej smrt zanj in njegovo družino; hotel je napasti Riki-Tikija neopreznega. V ta namen je nekoliko povesil glavo in jo sklonil v stran.
»Le pogovoriva se," je dejal. »Ti ješ jajca. Zakaj ne bi jaz jedel ptičev?"
»Za teboj 1 Ozri se nazaj I" je zapel Darzee.
Riki-Tiki je bil preoprezen, da bi z zijanjem tratil čas. Poskočil je v zrak, kolikor je mogel visoko, in v tistem hipu je tik pod njim švignila mimo glava Nagaine, Nagove zločeste
žene. Med razgovorom se je priplazila za njega, da ga pokonča. Slišal jo je, kako je divje siknila, ko je zgrešila udarec. Riki-Tiki ji je padel skoraj na hrbet in da bi bil star, izkušen, bi bil vedel, da je bil baš takrat pravi čas, da ji z enim vgrizljajem zlomi hrbet; toda imel je strah pred drugim silnim udarcem naočarke. Vgriznil je pač, a ne dovolj dobro, odskočil od šviga-jočega repa in popustil Nagaino raz-grizeno in srdito.
»Hudobni, hudobni Darzee!" je siknil Nag in se zagnal proti gnezdu v trnjavem grmu, kolikor je mogel visoko; toda Darzee ga je bil naredil v taki višini, da nobena kača ni mogla do njega, in gnezdo se je samo zazibalo.
Riki-Tiki je čutil, da mu postajajo oči rdeče in vroče (kadar se mongusa oči pordeče, je znamenje, da je jezen). Sedel je na rep in zadnje noge, se
oziral okoli sebe in kričal od jeze. Toda Nag in Nagaina sta bila izginila v travo. Kadar kača zgreši svoj udarec, ne zine nikoli besedice, niti ne pokaže drugače, kaj namerava storiti zatem. Riki-Tikija ni bila volja iti za njima, ker ni bil gotov, če bi se mogel meriti z dvema kačama naenkrat. Tako je odstopical do peščene poti blizu hiše in je sedel, da razmišlja o celem dogodku.
Ako prebiraš stare knjige o naravoslovju, boš našel v njih, da mongus, ki ga kača v boju piči, hitro zbeži in poje neke rastline, ki ga ozdravijo. To ni resnica. Zmaga je stvar hitrosti očesa in hitrosti nog — gre za udarec kače zoper mongusov skok — in ker nobeno oko ne more slediti hitremu gibanju kačine glave, kadar udari, je stvar še bolj čudovita kot vsako čarobno želišče.

jeka mislil. Očarljiva dekoracija in itevilne atrakcije so bile na višini — Wne smeha in priznanja. Pripravljal-lemu odboru vsa čast in hvala, da je »resenetil goste s tako lepim večerom. *csebno se zahvaljujemo gospe Ko-ačevi In gdč. Ph. Mr. Jezovšek, ki ta bili duša vseh priprav za to pri-editev.
-	Igra. V nedeljo 1. marca vsi na ;ro .Domen", ki jo vprizorijo učen-
bi kmet. nad. šole. Pričetek ob 15. iri. Vstopnina prostovoljna.
-	Na naslov sreskega cestnega »dbora. Banovinska cesta I. reda iemčavci—Vaneča pri nemčavskem •okopališču, nujno potrebuje primerno »ropustnico ob cestišču, kjer se odlepi vozna cesta proti Gorčanovi gc-tilni. Ob najmanjšem nalivu se v tem :otu nabere namreč ogromna količina 'ode, ki vsled manjkajočih betonskih :evi poplavi cel kompleks zemljišča er napravi s tem veliko škodo tamo-mjim posestnikom. Prosimo!
-	Dankovci. Pri nas se koncem ebruarja konča pletarski tečaj, ki so a priredili domači fantje pod vod-itvom strokovnjaka. Dne 1. marca 936 bodo tečajniki razstavili v Dan-rovclh svoje izdelke in prosijo cenj »bčinstvo od blizu in daleč, da si azstavo ogleda.
SOKOL
Čuvajte Jugoslavijo ! Občni zbor Sok. društva M. Sobota.
(Nadaljevanje) Puconci. V zadnjem letu zaznamuje velik napredek, kar je posebno pokazal lepo uspeii domači nastop, kate rega so se udeležile poleg matičnega društva tudi druge čete. Četa si je vzgojila svojega prednjaka.
Rakiian. Radi neznatnih notranjih sporov je bilo delo v četi nekaj časa
boti. Burno pozdravljen je prispel na zborovanje ob 9. uri starešina župe in narodni poslanec g. Benko Josip, ki je ob splošni pozornosti otvoril zborovanje.
Predvsem je povdaril, da si šteje v dolžnost na tem, tako številno obiskanem zborovanju, pozvati vse na vzoče tovariše, da zakličejo Nj. Vel. kralju in članom kraljevskega doma trikratni ..Živijo", česar so se zborovale! odzvali. Obenem je predlagal, da se pošlje Nj. Vei. kralju in vsem gasilskim predpostavljenim ustanovam
mostojnih predlogov je tovariš starešina ob 121/4 uri zaključil sejo, zahvaljujoč se vsem sodelavcem s prošnjo, da naj mu bodo tudi v bodoče naklonjeni.
Vleči tednom
)OM
Zaradi zagonetnega, a pogoste-;a izginjanja denarnih pošiljk na ča-ianski pošti, so bili odpuščeni dve liradnici in dva uradnika.
1.3 milijona Din je poneveril pred-ednik knježevačke občine, ko je bil Urektor Zadruge za kredit in štednjo Knježevacu. Pred nekaj dnevi je obegnil.
Polkovnik Perčevič, ki ga je so-išče v marsejskem procesu obsodilo a smrt, je zapustil Avstrijo in odpo-oval v Italijo.
Mesarji v Zagrebu so povišali ene mesa za 2 Din pri kg, ker so metje podražili živino in jo proda, ili na zadnjem sejmu le za 20 do 30 raže kakor je bila tržna cena.
)RUGOD
70 milijonov dolarjev bodo izdale družene države Sev. Amerike za krepitev svojega bojnega letalstva, feako leto se bo zgradilo 500 novih ojnih letal.
Rusi so naročili pri raznih angle-cih tvrdkah vojnega materiala za 30 lilijonov funtov. Naročilo je izvršil laršal Tuhačevski.
Roosevelt je izjavil, da upa, da odo Amerikanci dali iz Nemčije po-eglim Židom novo domačijo.
Po zadnjih statistikah jena svetu et milijonov slepcev.
Prvo tvornico plinskih mask so gradili v Španiji. Vsak dan lahko igotovijo 1200 mask.
Ruska vlada se je pričela poga-iti s švicarsko vlado o dobavi milita ur za ruske častnike in podčastnike.
Italjanski novci po 10 lir so maknjeni iz prometa ter zamenjani z ržavnimi boni po 10 lir, v znesku 00 milijonov lir.
v zastoju. Četa zope! normalno deluje, j udanostne, odnosno tovariške po-
Gederovcl Notranja organizacija trpi radi nekih naspretstev. Med letom je imela seč uspelih gledaliških pred stav. Posebno razveseljivo deluje knjlž niča.
Strukovci. Delovanje je povoljno ter šteje edinica 48 članov, 4 članice ter 38 pripadnikov dece. Skupaj 90
Bakovci. Ker je med letom odstopil starosta, je deio nekam zastalo Pri vseh članih pa se opaža velika volja do nadaijnega delovanja.
Martjanci. Četa je bila zelo delavna. Imela je vrsto uspelih predavanj, gledališke igre ter se je s svojimi člani udeležila vseh večjih nastopov in okrožnega tekmovanja v odbojki, kjer je zasedla II. mesto. Blagajniško stanje je razveseljivo, posebno dobro pa de-luii
uje knjižnica
Moščanci. Deiovanje je bilo zadovoljivo. Četa šteje 27 članov ter 41 sok. dece.
Pečarjevci. Razveseljivo delovanje čete je razvidno iz tega, da je edinica imela 11 predavanj m 2 gledališki predstavi. Udeležila se je vseh večjih nastopov. Organizirala je tudi dobro delujoči tamburaški zbor.
Veliki Dolenci. Delala je zadovoljivo, Četa Šteje poleg dece še 37 članov in 8 članic.
Bodonci. Število članov je narastlo na 112. Delalo se je pridno.
Zenkovcl. članstvo želi, da bi se četa spojila s strukovsko edinico. Nova četna uprava jamči, da bo bodoče delo zadovoljivo. Četa ima svoj pevski zbor.
H koncu svojega izvajanja je referent za čete povdarjal veliko potrebo po reorganizaciji dela pri četah, v svrho še večjega razmaha naših so-kolskih edinic na podeželju.
Temu je sledilo poročilo glavnega blagajnika, ki je uvodoma Izročil pozdrave, nekdanjega dolgoletnega načelnika društva br. Hočevarja. Iz njegovega poročila povzamemo: Prejemki v pretekli poslovni dobi so znašali 130.559 87 Din. Izdatki so bili prav tolikšni. Stanje upnikov se je znižalo na 216 703 78 Din, aktiva pa znaša 852.54659 Din. Ob koncu svojega poročila je blagajnik predložil še osnutek proračuna za tekočo poslovno dobo, ki izkazuje 50.539 Din, a 40.000 Din osiguranih dohodkov. Proračun je bil soglasno izglasovan.
(Se bo nadaljevalo.)
GASILSTVO:
Naši gasilci so zborovali.
V nedeljo, dne 23. februarja 1936 se je zbralo iz celega sreza Murska Sobota, 200 delegatov gasilskih čet, na letnem zborovanju, v stari kavarni restavracije g. Fafllka v Murski Šo-
zdravne brzojavke, kar je bilo soglasno odobreno.
Še preden je prišel na dnevni red, je pozdravil vse navzoče tovariše in zastopnike oblastev, zlasti župana občine Murska Sobota g. Hartnerja in zastopnika zajednice tov. Vezer Gezo.
V kratkih potezah je nato orisal delovanje župne uprave v minulem letu, pri čemur je ugotovil, da je bilo plodonosno in v duhu obstoječih predpisov. Članstvo obstoji povečini iz kmetovalcev obrtnikov, ki se morajo za svoj obstoj v današnjih težkih časih velikokrat boriti z vso silo Kljub temu je zanimanje za človekljubno gasilsko organizacijo širom župe od lično in konštatira, da je današnja prekmurska generacija vredna posne-malka naših pradedov, ki so z vstraj-nostjo, požrtvovalnostjo in samozavestjo vzdržali več stoletja kruti naval nezaželjenih tujcev.
Predložil je program delovanja v tekočem letu, ki se bistveno močno razlikuje od prejšnjih in bo vzbudil veliko zanimanje javnosti za gasilstvo( zlasti ko se bo izvršil program gasilskih vaj. Delovanje bo pokazalo v podrobnosti o čem mora biti vsak gasilec natančno poučen in izvežban.
Tajnik, tovariš Čeh Franc je podal svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da je v župi včlanjenih 101 čet z 2154 rednimi člani, ki so povečini vsi uniformirani. Naštel je tovariše, ki so v minulem letu umrli, katerim je bila izkazana čast z slava klici. Dalje je povedal, da je prejel 1739 pisem, odposlal 1872 pisem in obravnaval 3102 spisov. V četah se nahaja v vporabi 50 dvokolnih, 56 četverokolnih in dve motorni brizgalni z enim avtom. Dobrih gasilskih domov je 40 in 56 orodjarn.
Požarov je bilo : 69 malih, 31 srednjih in 2 velika. Gasilo je 2363 gasilcev 296 ur. 10 gasilcev se je opeklo in 40 živali je zgorelo. Škoda povzročena po požaru znaša 830.350 Din. Če ne bi se gasilci udejstvovali pri gašenju požarov bi pa znašala Din 2.452 000.-
Blagajnik, tovariš Lanščak poroča, da je imel v letu 1935 6361.50 Din. dohodkov in 6284.75 Din. izdatkov. Predsednik nadzornega odbora tovariš Sreš Martin je poročal, da je bilo delovanje župne uprave brezhibno, da je inventar župe popoten in blagajna v redu ter je predlagal razrešnico, ki je bila sprejeta.
Po sprejetju proračuna za tekoče leto in po dostojnem obravnavanju sa-
Jpgjf
Zimska olimpijada končana.
V nedeljo, dne 16. febr. so bile končane velike tekme v vseh zimsko-sportnih panogah v Garmisch-Parten-klrchnu. Kakor smo pričakovali, so igrali glavno vlogo Norvežani, Finci in Švedi. Naši zastopniki so dosegli v smučanju zadovoljiv uspeh. Najboljše se je odrezal Smolej, ki je dosegel na 50 km častno 10 mesto.
Olimpijska prvenstva so dosegli: v hitrostnem drsanju:
500 m : Bailagrund (Norv.), 1500 m: Mathisen (Norv.), 5000 m: Bailagrund (Norv.) 10000 m : Bailagrund (Norv.), v umetnem drsanju: za moške : Schaffer (Avstrija), za ženske: Sonja Henie (Norv.), v dvoje: Herbert-Bayer (Nemčija),
v hokeju na ledu: 1. Angleška, 2, Kanada, 3. Amerika, 4. češka,
v smučanju: alpska kombinacija: Pfniir (Nemčija), 4x10 km štafeta: Finska, 18 km : Larsen (Švedska), 50 km: Viklund (Švedska), Klasična kombinacija : Haggen (Norv.) Skakanje: B. Ruud (Norv.),
v bobu: četvorec : Švica II. dvojec: Amerika.
Skupna klasifikacija držav je sledeča : 1. Norveška 89 točk, 2. Švedska 403/4, 3. Finska 37, 4. Amerika 311/2, 5. Nemčija 293/4, 6. Avstrija 26i/4, 7. Angleška, 8. Švica, 9. Kanada, 10. Madjarska, 11. Češka, 12. Belgija, 13—14. Nizozemska in Francija, 15-16. Japonska in Italija, 17. Poljska. Vse ostale države so brez točk.
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Razpis dobav.
Banovtnska bolnica v Murski Soboti nas je s svojim dopisom z dne 18. februarja 1936. pod št. 112/36—2 naprosila, da objavimo vsem svojim, tozadevno zainteresiranim članom, sledeči razpis dobav :
»V smislu odloka kraljevske ban-ske uprave dravske banovine z dne 14. februarja 1936. VI/2 No. 7.321/1 se vrši dne 16. II. 1936. ob 10. uri dopoldan pri upravi bolnice pismena ofertalna licitacija mesa, mesnih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga, hišnih potrebščin ter kuriva za proračunsko leto 1936/37 to je zf dobo od 1. aprila 1936 pa do 31. marca.
Splošni in podrobni dobavni pogoji ter izkazi razpisanih potrebščin so interesentom na razpolago pri upravi bolnice med uradnimi urami.,
Kontrola kozmetičnih preparatov.
V zvezi s sklepi ankete o vprašanju kontrole kozmetičnih preparatov, je sklenil minister za soc. politiko in narodno zdravje, da se mora izvesti kontrola preparatov, ki prihajajo v promet v zaprtih In originalnih zavojih v prvi vrsti pri proizvajalcih ali odgovornih zastopnikih, pri trgovcih pa le, če je bila proti njim podana prijava radi potvorbe preparatov, ali radi katere druge nepravilnosti. Kontrolo nad kozmetičnmi preparati, ki se prodajajo odprto, pa je treba izvest' v prvi vrsti pri prodajalcih.
Pri preparatih, ki prihajajo v promet v zaprtih zavojih, je treba na vidnem mestu označiti firmo in naslov proizvajalca, odnosno pri tujih preparatih ime odgovornega zastopnika. Ne spadajo pa pod kontrolo dišave, ki služijo samo temu, pa bodisi da so v tekočem ali trdem stanju. Ko-lonjske vode se morajo pregledati glede njih kemičnih sestavin in ker redno nimajo za zdravje škodlivih sestavin, samo v primeru prijave ali sumljive potvorbe. Pri dragih preparatih se sme jemati za kontrolo čim manjša količina. Kontrolni organi nimajo pravice, 'da jemljejo drage originalne zavoje, temveč samo toliko vsebine, kolikor je potrebno za analizo. Ob priliki periodične kontrole nI treba, da bi jemali kontrolni organi istočasno iste preparate neoriginalnih zavojih v več prodajalnicah, razen če ni zato čisto posebnega razloga. Carinske oblasti morajo analizirati po svojih strokovnjakih pri uvozu tuje kozmetične preparate, da ugotove, če ne vsebujejo ti preparati materije naštete v čl. 1 izpremenjenega pravilnika iz leta 1934. V primeru, da ti preparati nimajo te materije, se postopa s temi preparati, po predpisih, ki veljajo za drugo blago. Če pa ugotove, da vsebujejo ti preparati takšno materijo, potem morajo ugotoviti, če so ti preparati prijavljeni, odnosno odobreni. V pozitivnem primeru do puste njih uvoz, v negativne pa jih morajo zadržati. Rok prijave v smislu čl. 33. pravilnika o zdravilih in zdravilnih zeliščih se podaljšuje še za tri mesece, za prijavo kozmetičnih preparatov, a še za nadaljnih 6 mesecev za prodajo neprijavljenih preparatov.
Razpis blagajniških bonov.
Oddelek državnega računovodstva objavlja : Na podlagi člena 3. uredbe o izdaji blagajniških zapiskov v skupni vsoti 50 miljionov Din z dne 2. januarja 1936 je finančni minister odredil: 1; da se zankrat izda emisija blagajniških zapiskov v višini 200 milijonov Din in sicer v kosih po 5 tisoč, 10 tisoč, 50 tisoč, 100 tisoč, 500 tisoč in 1 milijon dinarjev. 2. da se izplačujejo 4% obresti neto, in sicer tromeseSno v naprej. 3. da se izdajajo blagajniški boni samo z rokom treh mesecev. 4. da se začne podpisovanje blagajniških zapiskov dne 26. febr. t 1 5. da se izvede emis'ja blagajniških zapiskov po Narodni banki kr. Jugoslavije. 6. da se izplačujejo blagajniški zapiski po Narodni banki. 7. da Dr-
žavna hipotekama banka ter Poštna hranilnica z vsemi svojimi podružnicami posredujejo brezplačno tako pri emisiji, kakor tudi pri izplačilu blagajniških zapiskov.
Upravni odbor Državne hipotekarne banke je na svoji seji z dne 11. t. m. sklenil, da bo brezplačno posredoval tako pri emisiji, ko pri izdaji plačil blagajniških zapiskov in da bo banka vsak čas sprejemala blagajniške zapiske v eskont po nominalni ceni, obrestna mera da bo znašala za eskont 5%. Enak sklep je sprejelo tudi nadzorstvo Poštne hranilnice.
Napoved izdaje blagajniških zapiskov je na beograjsko borzo ugodno vplivala, zlasti ker se bodo plačevale obresti tromesečno naprej in ker bo mogoče te bone vsak hip eskontirati pri Diž. hipotekami banki in Poštni hranilnici za primeroma nizko obrest no mero in v nominalni vrednosti. Zato je pričakovati, da se bodo banke in denarni zavodi v znatni meri posluževali blagajniških zapiskov.
Takšno je naše kmečko gospodarstvo.
Glavni center za Izvoz jabolk iz užiškega okraja je Požega, Lansko jesen je bilo izvoženega iz Požege 1300 vagonov jabolk, od katerih pa je bilo 40% črvivih. Večino teh jabolk so morali zato uporabiti za žganje ali sadjevec. Ko se je nekoč pojavil v Kaliforniji črv na jabolkih, so storili Amerikancl vse mogoče, da so črva zatrli. Pri nas pa se seveda za odpravo črva in drugih sadnih škodljivcev ni storilo nič. Če je črv, je pač črv, dal ga je pač ljubi Bog in zato ni mogoče nič storiti! Potem pa vzdihujemo in tožimo, da imajo naši kmečki proizvodi nizko ceno, toda kdo je tega kriv, če ne v prvi vrsti zato poklicane oblasti, da izdajo stroge ukrepe proti takim kmetovalcem, ki zanemarjajo svoje sadno drevje in pri tem škodujejo ne samo sebi, temveč vsemu sadjarstvu vobče, ker se golazen širi od drevesa do drevesa.
Priobčujemo ta članek, kot opomin ob dvanajsti uri, ker bo ravno sedaj čas za škropljenje sadnih dreves, da zamoremo tako zatreti še v kali sadne škodljivce v našem kraju. V prvi vrsti bo imel od tega koristi samo producent, to je kmetovalec, ker se mu bodo izdatki, ki jih bo uporabil za škropljenje, mnogokrat poplačali. Da je ob današnjih slabih cenah dru gih kmetskih pridelkov in žtvine, lahko rečemo skoraj sadje edini dohodek kmetovalca, posebno v goričkem delu Prekmurja, nam ni treba posebno poudarjati, saj ima s sadjem takore koč najmanj opravka in lahko zraven tega opravlja nemoteno svoje drugo delo.
Upoštevajoč to važno dejstvo, smo po soglasnem sklepu seje Odseka sadnih trgovcev in izvozničarjev za prosili Sresko načelstvo v M. Soboti, da blagovoli izdati stroge ukrepe glede škropljenja sadnih dreves in katere okrožnice se naj dostavijo vsem občinam in tudi vsem žandarmerij-iskm stanicam, katere naj kontrolirajo njih izvedbo, ker le na ta način bomo ohranili naše sadje kvalitetno in s tem pripomogli kmetu in državi.
Hiša,
enonadstropna, s trgovskim lokalom in stanovanjem v sredini mesta v Dol. Lendavi, Glavna ulica, se iz proste roke proda. Vse poizvedbe se dobe v Dolnji Lendavi, GLAVNA ULICA št. 18.
bivša GAŠPAROVA riUIIB 3C gostilna v toplicaj pri Sv. Martinu na Muri. Natančnejše pojasnila daje g. Palatin Aleksander Pečarovci, p. Mačkovci.
ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem, meščanom Mursko Sobote, se prav iskreno zahvaljujemo za nadvse častno inmno-gobrojno spremstvo našega nepozabnega in tako tragično preminulega sina
PETRA.
Posebno zahvalo smo dolžni g. prim. dr. Brezovniku in sekund, g. dr. Pertlu, predvsem pa g. Balen Ivanu, orožniku, ki je noč in dan bil ob smrtni postelji našega nesrečnega sina. Zahvaljujemo se vsem našim, ki so nam bili v teh težkih trenutkih v tolažbo, hvala pa velja predvsem učitelj, zboru mešč. šole iz Ljutomera ter številnim učencem, za zadnje spremstvo, za cvetje in za žalostinke ob grobu.
M. Sobota, 22. febr. 1936.
Obifelj Krstit.
Pozor! 2
Uprava veleposestva Rakičan proda, kakor vsako leto, jaličove droge za stafelne, brajde, ščapke, okroglo kolje za gorice, akacijev okrogel kolarski les ter jesenski les za rude, svore i# t. d. Stavbni les, topolove plohe. Sumske sadike« amerikanski jesen, jalič, gabor, presajeni.
Prvovrstno sadno drev|e oreh, ribiz I. t. d.
Opr. St. J. 157/35
Draibeni oklic
Dne 24 marca 1936 ob 10. uri bo pn podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Krašči 1/2 vi. štev. 112 194,209,221.
Cenilna vrednost: 4701 Din
Vredaost pritiklin: 482 Din 50 p.
Najmanjši ponudek: 3734 Din 65 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne roogio več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dr; beni oklic, ki je nabit na uradni c ski tega sodišča.
SPBsfeo sodišče g Murshl Sobi
odd IV. 15/2 1936
Opr. št. J 61/-
Dražbeni okli
Dne 27. marca 1936 ob 8. uri i pri podpisanem scdiču v sobi štev. 1 dražSa nepremičnin: hiše s pritikbn mi, travnikov, iti njiv. Zemljiška knjig Gor. Lendava 3/16 vi. M.'42, 44 3/ vi. štev. 46, 290, 1/4 vi. št. 387. Cenilna vrednost: 5133 Din. 83 f Vrednost pritiklin: 400 Din. Najmanjši ponudek: 3423 Din. 20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dra be,^ je oglasiti sodišču najpozneje j dražbenem naroku, pred začetka dražbe, sicer bi se jih ne moglo v uveljaviti glede nepremičnin v škoi zdražitelja, ki je ravnal v dobri ve
V	ostalem se opozarja na dra beni oklic, ki je nabit na uradni d ski tega sodišča,
Sresko sodišče v Murski Sob
odd. IV. 15/2. 1936
Opr. št. J 1551/!
Draibeni okli
Dne 28. marca 1936 ob 9 uri I na licu mesta v Puconcih dražba 1 premičnin: njiv in gozda. Zemljli knjiga: Puconci 1/2 vi. št. 363, 4 483, 1/4 vi. št. 470. Cenilna vrednost: 4998 Din. Najmanjši ponudek: 3332 Din 65
Pravice, ki bi ne pripuščale dri be, je oglasiti sodišču najpozneje dražbenem naroku, pred začetki dražbe, sicer bi se jih ne moglo 1 uveljaviti giede nepremičnin v ško zdražitelja, ki je ravnal v dobri v<
V	ostalem se opozarja na dri beni oklic, ki je nabit na uradni < ski tega sodišča.
Sresbo sodišče v Murski Sob
odd. IV. 18/2 1936
I 1432j
Draibeni okli
Dne 4. aprila 1936 bo ob i/29 na licu mesta v Velikih Doiem dražba nepremičnin. Zemljiška knjij Veliki Dolenci vlož. štev. 347. Cenilna vrednost: Din 5 736 Najmanjši ponudek: Din 3 824 2! Pravice, ki bi ne dopuščale draž je priglasiti sodišču najpozneje dražbenem naroku pred začetki dražbe, sicer bi se ne mogle več u (javljati glede nepremičnin v ško zdražitelja, ki je ravnal v dobri vi V ostalem se opozarja na dražb oklic, ki je nabit na uradni deski tc sodišča.
Sresho codišče v Murski Sob
odd. IV. dne 24. II. 193
JE TO MOGOČE ? ? »
Danes je vse mogoče! Pa je vseeno čudno, da dobite za din 1850 — popolnoma nov PISALNI STROJ z kov-čekom, ključavnico in z garancijo. Ali pa ŠIVALNI STROJ z 5 letno garancijo za din 1675 — n a CTfl NI A DELE za KOLESA, GUME itd. pa skoraj U H U I IIIIJ Štednja je mogoča samo pri nakupu, zato kupujte tam, kje dobite za najnižjo ceno najboljše blago.
CENE STALNE! IZBIRA VELIKA!
Največja specialno tehnična trgovina:
ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA