poštnina plačana vgbt&vlni,
Štev. 10.
V Ljubljani, dne 9. marca 1933.
Posamezna ftev. Din 1«-» Leto XVI.
Jpravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Jredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3l2f
Izhaja vsak iefrtek
K____ (• tazematvo: četrtletno I Dla, polletni) IS Din, celoletno 3» Dla; za ta**
zemstvo razen Amerlket četrtletno 11 Dla, polletno 24 Dla, celoletno 4S Di». »merilu leta« I dolar. — Račnn poštne hranilnice, polraialec f L|al)l|anl, it 10.711
Vdanost Slovencev kralju Aleksandru
Odposlanstvo 252 zastopnikov vseh krajev in slojev Slovenije je izročilo 3. t. m. NJ. Vel. kralju adreso, podpisano od 4770 občin, nepolitičnih ustanov in organizacij dravske banovine. Adresa se glasi:
«Vaše Veličanstvo! Jugoslovensko narodno in državno edlnstvo 3e bilo že pred svetovno vojno ideal slovenskega naroda. To veliko misel so že od davnih dni gojili njegovi največji sinovi. Zato
Ko je privozil vlak., je vojaška godba zaigrala v pozdrav slovensko koračnico, množica pa je z navdušenim vzklikanjem pozdravljala slovenske rojake. V imenu sprejemnega odbora jih je pozdravil inšpektor Pooblaščene kmetijske banke g. Miloš Stibler, ki je izrazil veselje beograjskih Slovencev, da morejo ob tej izredni priliki sprejeti najodličnejše predstavnike svoje ožje domovine. Očrtal je razvoj jugoslovenske misli med
|e v mafski deklaraciji ves slovenski narod eno- j Slovenci in obžaloval, da so nekateri celo med dušno zahteval to edinstvo ter so njegovi zako- j onimi ljudmi, ki so igrali vidno vlogo pri ustva-niti zastopniki v soglasju z vsem narodom v pro-1 ritvi te naše skupne domovine, zašli na stranska glasu Narodnega veča z dne 24. novembra 1918. pota. Svoj govor je končal z vzklikom: «Zivel sklenili naprositi Vaše Veličanstvo, da proglasi' kralj Aleksander!« Množica se je vzkliku navdu-zedlnjenje Srbov, Hrvatov ln Slovencev v skupno | šeno pridružila, godba pa je zaigrala državno
in enotno narodno državo.
Z državnim aktom z dne 1. decembra 1918. je
himno.
V imenu odposlanstva se je zahvalil za po-
Vaše Veličanstvo z globokim razumevanjem na- zdrav in sprejem ljubljanski župan g. dr. Dinko Ših narodnih ciljev proglasilo zedinjenje vsehiPuc, ki je med drugim dejal: »Prinašamo vam Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno stremlje- pozdrave od naše Save, ki, rojena v Sloveniji, nje in je od takrat dosledno čuvalo naše narodno tvori živo vez med Slovenci, Hrvati n Srbi. Pri-in državno edinstvo kot našo največjo svetinjo. našamo vam pozdrave vseh onih, ki niso mogli Slovenci kakor doslej tudi odslej neomajno priti z nami, ki pa so nam naročili, naj se tudi v stoječi na tako utrjenih osnovah našega narod-1 njihovem imenu poklonimo sveti srbski zemlji, nega In državnega edinstva svečano izjavljamo, Iskreno pozdravljamo ves srbski narod, s kate-
•	.a	»trn	V	_ .1	• . ______. I___Ln	X!.. n inl/M«! Mn <ron TrA^nA	IJ1* i i' 11
da smo pripravljeni braniti našo enotno in ne-deljeno Jugoslavijo proti vsakomur, tudi z največjimi žrtvami, ker se zavedamo, da je le v enotni ln močni Jugoslaviji pod žezlom dinastije Karagjorgjevičev jamstvo za naš narodni obstanek, za naš prosvetni razvoj in za naš gospodarski In socialni napredek.
V tej veri izročamo Slovenci v zvesti vdanosti In hvaležnosti ta Izraz svoje neomajne volje Vašemu Veličanstvu kot prvemu čuvarju našega narodnega ln državnega edinstva v prepričanju, da bodo neumorni napori Vašega Veličanstva za ureditev države v duhu socialne pravičnosti in državljanske enakopravnosti, oprti na enotno
l
,voljo In sodelovanje vseh Iskrenih Jugoslovenov,
uresničili Ideale Slovencev. J Živelo Vaše Veličanstv narodni kralj Jugoslavije.
Živel kraljevski dom!
Živela naša lepa, enotna in nedeljiva Jugoslavija!«
Odposlanstvo je vodil senator dr. Gustav Gregorin, v borbah za narodno svobodo osiveli delavec in voditelj. V odposlanstvu so bila zastopana tudi vsa mesta dravske banovine. Ljubljansko mestno občino je zastopal mestni župan g. dr. Dinko Puc. V odposlanstvu pa so bili nadalje med drugimi bivši narodni poslanec župnik k. Janko Barle, profesor veronauka g. dr. Šorli, 'Starosta ljubljanske sokolske župe g. dr. Josip Pippenbacher, direktor pošte g. Janko Tavzes, stolni kanonik g. Josip Šiška, starosta Gasilske .'zveze g. Josip Turk in drugi. Ir Na beograjski postaji je bil prirejen odposlanstvu nadvse prisrčen sprejem. Zbrali so se vsi v Beogradu navzočni senatorji in narodni poslanci iz dravske banovine z ministroma gg. dr. Kra-hierjem in Pucljem na čelu. Prostrani peron so napolnili beograjski Slovenci, med njimi posebni sprejemni odbor pod predsedstvom dr. M. Goriška. Prišlo pa je tudi več sto Srbov in Hrvatov.
tim hočemo živeti v slogi na vse večne čase. Prišli smo obenem, da se poklonimo tudi Beogradu, ki je in ostane naša skupna prestolnica. Prihajamo da se poklonimo spominu pokojnega kralja Petra Osvoboditelja, predvsem pa, da izrazimo neomajno zvestobo in vdanost našemu narodnemu kralju Aleksandru Uedinitelju in da povemo vse mu svetu, da smo Slovenci s Srbi in Hrvati eno in da nočemo ne druge države ne drugega kralja. Mi vam dajemo svojo sveto besedo, da bomo branili to našo skupno domovino do zadnjega, do zadnje kaplje krvi.» Besede župana dr. Puca so izzvale nove navdušene počastitve kralju, Jugoslaviji in Slovencem.
Člani odposlanstva so se nato prisrčno pozdravili s svojimi beograjskimi znanci in se t pripravljenih avtomobilih odpeljali v mesto. Po samezni beograjski Slovenci so vzeli mnogo svojih prijateljev in znancev na stanovanja, za ostale pa so bila pripravljena stanovanja po beograjskih hotelih.
Ob pol 11. dopoldne so se člani odposlanstva zbrali pred hotelom Balkanom ter so nato v sprevodu krenili v dvor, na potu živahno pozdrav-ljani od beograjskega občinstva. Svečana av-dienca se je vršila v veliki slavnostni dvorani starega dvora, ki jo je odposlanstvo napolnilo.
Adresa je okusno vezana v rdeče usnje in ima na platnicah zlati napis: «Slovenci svojemu kralju leta 1933.» V posebnih knjigah, ki so prav umetniško vezane in okrašene, so zbrani podpisi 4770 ustanov, društev in občin, ki so se s tem znova izjavile za enotno in nedeljivo Jugoslavijo.
Točno ob 11. je maršal dvora, general Aleksander Dimitrijevič najavil prihod Nj. Veličanstva kralja. Trenutek nato se je že pojavil ob vhodu kralj v spremstvu generala Veljkoviča in ministra dvora Čolak-Antiča. Ko so se pozdravne počastitve polegle, je pred vladarja stopil vodja odposlanstva senator g. dr, Gregorin in ga pozdravil z nagovorom, iz katerega povzemamo:
«Vaše Veličanstvo! Veliko zanimanje, s katerim sledijo v tujini prijatelji in neprijatelji naše države naporom Vašega Veličanstva za notranjo ureditev kraljevine Jugoslavije in utrditev njenega mednarodnega položaja, je dalo povod za odposlanstvo, ki stopa danes pred Vaše Veličanstvo, našega narodnega kralja in vladarja. Po-grešnemu, često tudi zlonamernemu presojanju naših notranjepolitičnih razmer po naših narodnih nasprotnikih so se, žal, v poslednjem času pridružile izjave nekaterih zaslepljenih naših rojakov. Te izjave in čine kot zastopniki ogromne večine Slovencev, iskrenih Jugoslovenov, odločno obsojamo ter odklanjamo, ker nasprotujejo ne samo državnim koristim Jugoslavije, temveč tudi življenjskim koristim Slovencem in njihovemu resničnemu čuvstvovanju. Da se odvrne od Slovencev sleherni dvom o njihovem rodoljubju, o njihovi neomajni zvestobi do kraljevine Jugosla-cije in njene narodne dinastije, se je osnoval v Ljubljani poseben narodni odbor, ki je prevzel na sestanku ljubljanskih organizacij 13. januarja nalogo, da pozove vsa nepolitična društva in samoupravne edinice dravske banovine, naj podpišejo adreso, ki jo danes predajemo Vašemu Veličanstvu in ki naj pred vsem svetom svečano izpriča, da smatramo Slovenci kraljevino Jugoslavijo za svojo edino domovino, izven katere nam ni obstanka in v kateri smo našli zavetje proti vsem zunanjim nevarnostim. Obenem naj izpriča, da vidimo v Vašem Veličanstvu ne samo svojega vladarja, nego tudi jamstvo našega političnega edinstva in naše tako težavno pridobljen® svobode. Politične organizacije so bile izločene iz te izrazito vsenarodne in nadstrankarske akcije, ker so že v svojih posebnih resolucijah eno-dušno obrazložile svoja stališča, ki se naravno niso mogla razlikovati od čuvstev, ki jih izraža adresa. Ponosem sem, da morem ugotoviti, da so se od približno 5000 obstoječih društev in občin domala vsi odzvali podpisu adrese. Spričo takega izida predstavlja adresa najmočnejši izraz resnične narodne volje.«
Senator g. dr. Gregorin je nato prečital adreso, ki mu jo je izročil starosta Jugoslovenske gasilske zveze g. Josip Turk. S trikratnim viharnim «Živel, živel, žive!« se je vse odposlanstvo priključilo zaključnim besedam adrese in z burnimi počastitvami kralju, kraljevskemu domu, jugoslovenskernu narodu, enotni in nerazdeljivl Jugoslaviji dalo izraza razpoloženju vseh Slovencev. Nato so gg. Danilo Šaplja, dr. Stare in Ivan Deržič izročili Nj. Vel. kralju tudi knjige s podpisi. Kralj je sprejel knjige ter jih izročil svojemu adjutantu, nato pa se je zopet obrnil k odposlanstvu in se zahvalil z naslednjimi besedami:
«Prisrčne izraze ljubezni in vdanosti do mojega doma in do kraljevine Jugoslavije najbolje dokazujejo vaše rodoljubne besede. Sprejemajoč to adreso se vam zahvaljujem za lepo manifestacijo z željo, da ponesete narodu vaše banovine moje najtoplejše pozdrave, enako pa tudi moje najlepše želje za njegov mir in napredek. Živeli!«
Kralj si je dal nato po vrsti predstaviti, odposlance, od katerih je mnoge poznal še od prej. Med prvimi je opazil bivšega; narodnega poslanca župnika g Barleta in se ž njim prisrčno pozdravil. Kraljev razgovor s člani odposlanstva i« trajal skoro celo uro. Ko je pozdravil vse od-
poslance, se je delj časa razgovarjal s predsednikom odposlanstva senatorjem g. dr. Gregori-nom.
Zvečer so beograjski Slovenci priredili v Oficirskem domu na čast odposlanstvu skupno večerjo, na katero so bili povabljeni tudi ugledni predstavniki našega političnega in prosvetnega življenja v Beogradu. Nj. Vel. kralja in vlado je zastopal minister dr. Kojič, predsedništvo narodne
skupščine tajnik Gavro Miloševič. Navzočni so bili nadalje tudi ministra gg. dr. Kramer in Pucelj' in vsi odposlanci dravske banovine kakor tudi številni poslanci iz drugih banovin. Naslednjega dne je del odposlanstva odšel na Avalo in položil na grob neznanega junaka venec, del pa se je odpeljal na Oplenac, da se v imenu Slovencev pokloni na grobu kralja Petra Osvoboditelja. Zvečer so se člani odposlanstva vrnili domov.
Obsodba v razpravi zaradi šenčurskih
dogodkov
Največja kazen je poldrugo leto strogega zapora
Razprava zaradi šenčurskih dogodkov v Beogradu je trajala še ves minili teden in je bilo prečitanih Še več izjav prič, ki so bile delno obremenilne delno razbremenilne. Sledil je potem govor državnega tožilca g. dr. Gjermana Čadrova, ki je izvajal, da so šenčurski in drugi dogodki pokazali, da je šlo za obširno gibanje, ki mu je bil edini cilj, da omaje vero v trdnost in trajnost ne samo političnega stanja v državi, nego tudi same države. Državni tožilec je dokazoval, da so se zlasti proslave Koroščeve 601etnice Izrabljale za demonstracije proti političnemu redu v državi in državi sami ter da je bilo vse to početje vodeno po dobro premišljenem načrtu. Državnemu tožilcu so sledili govori branilcev, ki so z večjo ali manjšo spretnostjo izkušali dokazati nedolžnost obtožencev ali pa prikazati dogodke kot nepomembne.
OBSODBA.
V ponedeljek popoldne je bila pred državnim Sodiščem za zaščito države v Beogradu razglašena sodba v razpravi proti Janezu Brodarju in tovarišem zaradi izgredov v Šenčurju in drugih krajih kamniškega in kranjskega sreza. Vsi obtoženci so bili spoznani za krive in so bili obsojeni:
1.)	Brodar Janez, rojen v Hrastju pri Kranju, star 48 let, oženjen, posestnik in bivši narodni poslanec SLS, na poldrugo leto strogega zapora;
2.)	Umnik Anton, rojen v Šenčurju, star 46 let, oženjen, posestnik, bivši poslanec ljubljanske oblastne skupščine, na 1 mesec strogega zapora in na odškodnino 1900 Din Prešernu Josipu;
3.)	Štrcin Ivan, rojen v Kapli vasi pri Mengšu, star 48 let, oženjen, posestnik in bivši narodni poslanec, na 900 Din denarne globe;
4.)	Vombergar Jernej, rojen v Pšenič-nih Policah, star 39 let, oženjen, sobni slikar, na 1 leto strogega zapora;
5.)	G r i I c F r a n, rojen v Gradu, star 29 let, kmečki sin, samski, na 1 leto strogega zapora;
6.)	K o s V i n k o, rojen v Voklem, star 29 let, kmečki sin, samski, na 10 mesecev strogega zapora;
7.)	Loboda Josip, rojen v Podgori, star 20 let, hlapec, neoženjen, na 8 mesecev strogega zapora;
8.)	O g r i n T o m a ž, rojen v Pristavi, star 31 let, čevljar, neoženjen, na 8 mesecev strogega zapora in 600 Din denarne globe;
9.)	Cerar Peter, rojen v Mengšu, star 19 let, zidarski pomočnik, samski, na 6 mesecev strogega zapora in 300 Din globe;
10.)	11 i j a Alojz, rojen v Spodnjem Brniku, star 28 let, bivši teolog, sedaj slušatelj prava, neoženjen, na 1 leto strogega zapora;
11.)	Škrbec Matija, rojen v Podcerkvi, star 47 let, župnik v Kranju, na 1 leto strogega zapora;
12.)	Gregorin Franc, rojen v Klopcu, star 32 let, delavec, neoženjen, na 6 mesecev strogega zapora.
Vsem se v kazen všteje preiskovalni zapor. Ker so dejanja, zaradi katerih so obsojeni, politične narave, se vsem obsojencem prizna custodia honesta (častni zapor). Stroške sodnega pošto panja morajo plačati obsojenci vzajemno. Kazen bodo prestali v Sremski Mitrovici.
PROGLASITEV SODBE.
Za razglasitev sodbe je vladalo veliko zanimanje. 2e mnogo pred napovedano uro so napolnili dvorano novinarji in številni drugi poslušalci, med katerimi je bilo tudi nekaj sorodnikov obtožencev. Točno ob 4. so vstopili v dvorano obtoženci in zavzeli svoja mesta na obeh zatožnih klopeh. Nestrpno so vsi obtoženci zrli v vrata, skozi katera je moral priti sodni dvor. Od zagovornikov so bili navzočni samo štirje, trije beograjski odvetniki in od ljubljanskih odvetnikov dr. Miha Krek. Ob 4-15 je stopil v dvorano sodni dvor s predsednikom dr. Bubanjem na čelu. V dvorani je zavladala grobna tišina. Vsi obtoženci so vstali in predsednik g. Buban} je začel citati sodbo.
Ko je razglasil, da je sodišče vse obtožence spoznalo za krive, so vsi pobledeli. Nato je pre-čital sodbo za vsakega posameznega obtoženca in obenem navedel vsa dejanja, zaradi katerih se obsoja. Ob koncu čitanja sodbe in razlogov je predsednik dodal, da proti sodbi državnega sodišča ni priziva in da je kazen takoj pravnomočna. Zaradi tega je odredil, da se vsi oni, ki kazni niso prestali že s preiskovalnim zaporom, takoj odvedejo v zapor. Kazen bodo po odredbi sodišča prestali v državni kaznilnici v Sremski Mitrovici, kamor bodo privedeni danes v četrtek. Po razglasitvi sodbe so se obtoženci posvetovali z odvetniki in bodo nekateri, med njimi tudi župnik Škrbec vložili prošnjo za začasno odgoditev nastopa kazni.
Sodba, ki jo je prečital predsednik g. dr. Bu-banj, se glasi:
Janez Brodar
je kriv, da je 16. maja L1932. v ilrastju po demonstrativnih izpadih proti narodnemu poslancu Janku Barletu pred več osebami rekel: »Prej smo hoteli avtonomijo, sedaj pa zahtevamo več, zahtevamo federacijo in popolnoma samostojno upravo Slovenije.« Torej je s temi besedami šel za tem, da bi ustvaril razpoloženje pri drugih, da se izpremenita sedanja državna ureditev in politični red v državi. Dalje je kriv, da je ob priliki shoda narodnega poslanca g. Janka Barleta v Šenčurju ob demonstrativnih izpadih klical proti kralju in za republiko ter je s temi vzkliki šel za tem, da ustvari prepričanje in razpoloženje pri drugih, da se del naše kraljevine odcepi iz celote kot samostojna država. Dalje je žalil vladarja. Obsoja se na poldrugo leto strogega za-
Mlrko Brodnik:	7
Goljava
(Povest iz naših dni.)
Tiho je prišla k mizi. ;«Ali si zdrav ?> «Sem>, Je rekel.
Tako nežen je bil njen glas. Za usmiljenje Je prosil, za lepo besedo.
cJanez, ne bodi hud name...»" Pogledal jo je.
<Kaj bom hud? Saj nisi ti kriva...» *Sem>, je rekla. cZdaj vem, da sem.* «Zakaj bi bila ti kriva?* jo Je vprašal. Njegov glas je bil že drugačen, skoro prijateljski. <Ker sem... mislila, da boš moj...» <To ni krivda>, je odvrnil. «Je. Videti bi bila morala, da ti ni zame. Slutiti bi morala, da ljubiš drugo.* <Ali veš?* je začudeno vprašal. «Vem*, je rekla. Tudi to vem, da te ona ljubi. Vee sem zvedela.. .> «Kdo ti je povedal.*
«Potovka je rekla. Ona je bila poslednja, ki Je govorila z Anico. Ona ji je povedala, da si pri nas snubil.*
Janez je vzdrhtel.
«In kaj... kaj... je bilo takrat?.. .> <V nezavest je padla. Nato je šla domov in potem izginila.*
<Kam?* je nestrpno vprašal Janez.
«Kdo ve? Tudi jaz sem poizvedovala, toda vse je bilo zastonj.*
{Poizvedovala si?>
<D&, iskala sem jo. Čeprav sem vedela, da Jo ljubiš. Prav zato, ker Jo ljubiš. Popraviti sem hotela svoj greh.*
<Angela, krivo sem te sodil*, Je tiho rekel. <Daj mi roko.* Dala mu jo je.
<Zakaj sva se morala srečati, Angela*, Je dejal. <Oba sva nesrečna.. .*
<Ne oba, Janez*, je odvrnila. «Nočem, da bi bil ti zaradi mene nesrečen. Dovolj si že pretrpel. Janez, zdaj vem, da so te takrat prisilili, da so te odtrgali od nje. Zato sem danes rekla očetu... da se ne bom s teboj poročila.*
<To si storila?* je šepnil. cHvala ti, Angela-.. Toda, kaj bo s teboj?*
«Se zmeraj te imam rada, rada bolj kakor kdaj prej. Zato nočem, da bi bil z menoj nesrečen ... Dovolj bo, da bom jaz.. .*
Oprla se je ob mizo. Dve debeli solzi sta Ji spolzeli po licih.
Z desnico je pobožal njeno roko, ki je slonela na mizi.
<Nikoli ti ne pozabim tega, Angela. Rodna mati mi ne bi mogla biti tako dobra,.
Stopil je k njej. Prijel jo Je za roko in Jo nesel k svojim ustnicam. Poljubil jo je.
«Ne, Janez, ne poljubljaj je*, Je rekla in mu skušala roko izviti.
Potem se Je počasi obrnila in mu roko stisnila.
<Zbogom, Janez*, je rekla z drhtečim glasom, cbodi srečen in časih se me spomni...»
<Bom», Je tiho odvrnil. «Bom, Angela. Bodi srečna. Odpusti mi.. .>
<Nimam ti kaj odpuščati. Saj nisi kriv, da sem križala tvojo pot..
In šla je. Ko so se vrata za njo že davno za« prla, Je Janez še zmeraj strmel za njo.,,
Šestnajsto poglavje.
Tisto noč se je Janez odločil, kaj napravi.
Drugo Jutro se je odpeljal v trg. Sel je v hranilnico po denar, ki so ga zanj hranili. Povedal! so mu, da ga lahko čez teden dni dobi.
«Še ta teden počakam*, je rekel sam pri sebi* <Potrpel bom še tako dolgo... Potem...»
Kaj potem? Potem pojde po svetu. Od doma, ki mu je prizadejal toliko zla. V svet, da pozabi vse, česar bi ga dom vsak dan spominjaL
Morda... morda najde Anico. Potem ne b<J nikogar več, ki bi ju. mogel ločiti. Nikogar več..«
Popoldne se je prvič spet lotil dela. Slaboten Je bil še, toda z dobro voljo je le šlo.
Za besede, ki sta jih govorila z Angelo, nt nihče zvedel. Oče ga ni vprašal, zato mu tudi sam ni nič povedal.
Dnevi so tekli v brezdanjost. Se dan, dva, pen tem napravi konec.
Denar je že dobil. Nekaj malega manjka do osmih tisočakov. S tem denarjem se je upal za-četi novo življenje.
Nič ga ni več vezalo na Goljavo,
pora. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 23. maja 1. 1932., to je 9 mesecev in 12 dni, tako ostane še 8 mesecev in 22 dni.
Anton Umnik
je kriv, da je ob priliki shoda narodnega poslanca g. Janka Barleta v Šenčurju kot član množice hujskal nepoznane demonstrante, naj izvrše nasilje in oškodujejo Josipa Prešerna in njegovo družbo, z besedami »Pobijte izdajalce, dol z njimi, kolo razbijte, fanta pa ubijte», kar so drugi tudi delno storili. Je torej kot član množice hujskal neznane demonstrante, da s skupnimi močmi izvrše nasilstvo in oškodujejo tuje reči. Obsoja se na 1 mesec strogega zapora. Ker je bil od 23. maja 1. 1932. v preiskovalnem zaporu, se smatra, da je s tem kazen že prestal, in se takoj izpusti na svobodo.
ivan Strcln
je kriv, da se 15. maja 1.1932. v Mengšu ni pokoril pozivu orožnikov, naj se množica razide. Obsoja se na globo v znesku 900 Din. Ker pa je že od 23. maja v preiskovalnem zaporu, se smatra, da je ta kazen že izvršena in se takoj izpusti na svobodo.
Jernej Vombergar
je kriv, da je meseca maja 1.1932. v Kernovi gostilni v Cerkljah, v Zormanovi gostilni v Zgornjem Brniku in v Jenkovi gostilni v Cerkljah pred več osebami govoril, da bi bilo prav, če postane Slovenija samostojna. Pravil je, da bo Korošec postal predsednik samostojne Slovenije, da bo v kratkem času drugače, da Slovenija mora biti samostojna in da bo potem manj davkov, ker da gre zdaj ves denar v Srbijo. S temi izjavami je torej šel za tem, da ustvari prepričanje in razpoloženje pri drugih za izpremembo sedanje državne ureditve in političnega reda v državi. Obsoja se na 1 leto strogega zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 1. junija do
27. novembra, tako da mora odsedeti še 6 mesecev in 3 dni.
hrane Grilc
je kriv, da je 22. maja 1. 1932. v Šenčurju ob priliki demonstrativnih izpadov proti poslancu gospodu Janku Barletu med drugim rekel: «ŽiveIa samostojna Slovenija! Živela republika!* in vzklikal proti kralju. S temi vzkliki je torej šel za tem, da ustvari prepričanje in razpoloženje pri drugih za izpremembo sedanje državne ureditve in da se del kraljevine Jugoslavije odcepi od celote kot samostojna država. Nadalje je žalil vladarja. Obsoja se na 1 leto strogega zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 23. maja do 30. avgusta, to so 3 meseci in 7 dni, tako da mora odsedeti še 8 mesecev in 23 dni.
Vinko Kos
je kriv, da je 22. maja 1.1932. v Šenčurju ob priliki demonstrativnih izpadov proti narodnemu poslancu g. Janku Barletu med drugim kričal: »Živela republika!* in proti kralju ter je s temi vzkliki šel za tem, da ustvari prepričanje in razpoloženje pri drugih, da se del kraljevine Jugoslavije odcepi od celote kot samostojna država. Tudi je žalil vladarja. Obsoja se na 10 mesecev strogega zapora. Všteje se mu preiskovalni zapor od 25. maja do 9. septembra, to so 3 meseci in 15 dni, tako da mora odsedeti še 6 mesecev in 15 dni.
Josip Loboda
je kriv, da je 22. maja 1. 1932. v Dolu ob priliki demonstrativnih izpadov med drugim vzklikal: »Živela republika!* in proti kralju in proti dinastiji; s temi vzkliki je šel za tem, da se ustvari prepričanje in razpoloženje pri drugih, da se del kraljevine Jugoslavije odcepi od celote kot samostojna država. Tudi je žalil vladarja. Obsoja se na 8 mesecev strogega zapora. Všteje se mu preiskovalni zapor od 25. maja do 20. avgusta, to so
2 meseca in 25 dni, tako da mora odsedeti še 5 mesecev in 5 dni.
Tomaž Ogrin
je kri v, da je 15. maja 1.1932. v Mengšu ob priliki demonstrativnih izpadov med drugim klical: »Živela svoboda! Živela slovenska republika!* in se na poziv orožnikov ni hotel umakniti, je torej $ tem šel za tem, da ustvari prepričanje in razpoloženje pri drugih, da se del kraljevine Jugoslavije odcepi od celote kot samostojna država; tudi s« ni pokoril naredbi pristojnega državnega organa. Obsoja se na 8 mesecev strogega zapora in 600 dinarjev globe, ki se v primeru neizterljivosti iz-premeni v nadaljnjih 10 dni zapora. Všteje se mu preiskovalni zapor od 16. junija do 30. avgusta, to so 2 meseca in 15 dni, tako da mora odsedeti še 5 mesecev in 15, odnosno 25 dni.
Peter Cerar
je kriv, da je 15. maja 1. 1932. ob priliki demonstrativnih izpadov v Mengšu med drugim vzklikal: »Živela svoboda! Živela republika!* in se na poziv orožnikov ni hotel umakniti. Šel je torej za tem, da ustvari prepričanje in razpoloženje pri drugih, da se del kraljevine Jugoslavije odcepi od celote kot samostojna država; tudi se ni pokoril naredbi pristojnega državnega organa. Obsoja se na 6 mesecev strogega zapora in 300 Din globe, ki se v primeru neizterljivosti Izpremenl v nadaljnjih pet dni zapora. Všteje se mu preiskovalni zapor od 16. junija do 30. avgusta, to so
2	meseca in 15 dni, tako da mora odsedeti še
3	mesece in 15, c Jnosno 20 dni.
Alojz Ulja
je kriv, da je v začetku meseca maja 1.1932. v Preddvoru v gostilni Josipa Križnarja govoril Jerneju Vombergarju, da se nadeja, da bo kmalu ali vsaj čez eno leto ali dve leti drugače, da bo
Za slovo je hotel govoriti še z Aničino materjo. Vedel je, da bo ta obisk zanj nova muka, toda napraviti ga je hotel. Zaradi sebe in nje, največ pa zaradi Anice.
Smrekarico je dobil doma. Ko je stopil v hišo in pozdravil, ga je neprijazno pogledala. Tudi ona je vedela vse, kar so šušljali po vasi. In šuš-ljali so, da je Anica pobegnila, ker jo je Janez pustil in zasnubil drugo.
«Kaj bi radi?> mu je rekla in v njenem glasu sta bila nevolja in očitanje. «Zakaj ste prišli? Saj veste .. .*
iMoral sem priti, mati», je rekel. <Njena mati ste.»
«Rada vas je imela», je grenko odvrnila. «Vi pa ste jo zavrgli.. .>
♦ Motite se>, ji je rekel. In povedal ji je vse. Odkril ji je zmoto, ki je bila vzrok, da sta se morala ločiti.
«Zato, da bi ostali v hiši, sem moral komedijo igrati*, je dejal. «Jutri pojdem v svet. Če je še živa, jo najdem. Vrnem jo vam in sebi.> <Ali mi prisežete, da je vse to resnica?* «Prisežein vam, pri vsem, kar mi je svetega. Pri njej, mati. Nikogar drugega nimam. Tudi očeta ne .. .*
Starka je molčala in strmela v tla. «Najdem jo*, je dejal nato. <Moram jo najti.* <Bog vam daj srečo*, je šepnila. cMoja molitev vas bo spremljala... Moja molitev te bo spremljala*, se je popravila in glas se ji je lomil med jezikom.
<Mati, mati!* je rekel. «Molite zame!*
Siva glava je omahnila.
* » «•
In vrnil se je domov. Drugo jutro je šel brez slovesa. Le kratko pismo je ostalo za njim.
Srečo ste mi vzeli, oče. Iskat grem novo.
Kraljujte na Goljavi, meni ni do nje.
Drugi del.
Prvo poglavje.
Kolikokrat se je na tisti poti od doma Anba ozrla, ali ji kdo ne sledi. Toda nikogar ni videla. Janez je ni videl, drugih ljudi pa ni bilo. Za nočni vlak je bilo še zgodaj in tudi peš navadno nihče ni hodil ob tako pozni uri.
Strašna je bila ta pot. Anica je ves dan delala in že delo jo je ubilo in ji vzelo vse moči. Kar jih je ostalo, jih je izgubila takrat, ko je zvedela vse tiste strašne vesti, ki je zdaj zaradi njih bežala. Košara, v kateri je nosila svoje borno premoženje, je bila tako nerodna. Iz vrbovine spleteni ročaj ji je rezal prste, da so bile roke vse otrple in razboljene. Kolikokrat je morala na poti obstati in sesti, da ni omagala!
Globoko se je oddahnila, ko je okoli polnoči zagledala železniško postajo. Veliko breme ji je padlo s srca. Zdaj bo konec naporov, zdaj se bo lahko odpočila. Tedaj pa se je spomnila nečesa drugega.
«Če stopim tu na vlak, si bo uradnik zapomnil, kam potujem. To se pa ne sme zgoditi, sicet bodo v nekaj dneh že za menoj.*
In spet je vzela košaro v roke. Odločila se je, da prehodi še dobro poldrugo uro, do naslednje postaje.
Namestu poldruge ure je hodila dve uri in pol. Bolj mrtva kakor živa se je privlekla tja. Komaj je kupila listek, že je prisopihal vlak.
Planila je na peron. Opotekala se je. Nekdo ji je pomagal v vagon in postavil vanj še njeno košaro. Preden je dobro sedla, je sprevodnik za* žvižgal in vlak se je jel pomikati.
Sama je bila v oddelku. Stisnila »o j« v kol in se zamislila.	J
Zdaj ne bo nihče vedel, kam je šla. Se slutil^ ne bodo. Iskali jo bodo, toda zaman. Ona pa bo že tako daleč, da bo vsaka sled zabrisana.
Le zaradi matere ji je bilo hudo. Ona bo nafi( več trpela. Ljubila jo je, čeprav je ni razumela* Ničesar ji ni povedala, tudi tega ne, da sta si a Janezom dobra. Zabodlo jo je v srce, ko je poV mislila, kako hudo ji bo, ko zagleda zjutraj njeno posteljo prazno.	j
«Janez me ne bo pogrešal*, si je grenko rekla? <Drugo ima. Naj bo z njo srečen.*	J
Prejšnja bolečina se je umaknila nekaki topoJ sti, ki jo je vso prevzela. Nemo je strmela pred s6 in se ni brigala za vse, kar se je godilo okoli nje.
Na vzhodu se je jelo daniti. Rdeča zora je zalila pol neba kakor silen požar. Vse dalje in dalje je segala, potem se je jela zlatiti.
postala Slovenija federativna država z dr. Korošcem kot predsednikom ip da se bodo potem razmere izboljšale, s Čimer je šel za tem, da ustvari razpoloženje in prepričanje pri Vomber-garju, da se izpremenita sedanja državna ureditev in politični red v državi. Nadalje, da je dne
22.	maja i. 1932. po shodu narodnega poslanca g. Milana Mravljeta na Prirnskovem na cesti iz Primskovega v Kranj v skupini demonstrantov vzklikal: »Živela svoboda! Živela samostojna Slovenija!* Torej je šel za tem, da ustvari razpoloženje in prepričanje pri drugih za izpre-membo sedanje državne ureditve in političnega reda v državi. Obsoja se na 1 leto strogega zapora. Všteje se mu preiskovalni zapor od 21. maja do 16. avgusta, to so 3 meseci in 25 dni, tako da itMrsi odsedeti še 8 mesecev in 5 dni.
Matija Škrbec
je kriv, da je 22. maja 1. 1932. na zborovanju narodnega poslanca g. Milana Mravljeta na Prirnskovem, ko je odhajal s shoda, zaklical: «ŽiveIa samostojna Slovenija! Živela republika!« Torej je šel za tem, da ustvari razpoloženje in prepričanje pri drugih za izpremetnbo sedanje državne ureditve in da se del kraljevine Jugoslavije odcepi od celote kot samostojna država. Obsoja se na 1 leto strogega zapora. Všteje se mu preiskovalni zapor od 29. maja do 25. septembra, to so 3 meseci in 26 dni, tako da mora odsedeti še f8 mesecev in 4 dni.
Fran Gregorin
Je kriv, da je 22. maja 1. 1932. ob priliki protl-državnega govora župnika Antona Komljanca pred cerkvijo pri Sv. Trojici z vzkliki žalil vladarja, zaradi česar se obsoja na 6 mesecev strogega zapora. Všteje se mu preiskovalni zapor od
23.	maja 1.1932. do 16. januarja L 1933., to je 7 me-»ecev in 23 dni, tako da je s tem kazen že prestal In se takoj izpusti na svobodo.
OPROSTITVENI IZREKI.
Brodar Janez se oprosti obtožbe, da je |6. maja 1. 1932. ob priliki demonstrativnih izpadov v Hrastju proti narodnemu poslancu g. Janku iBarletu vzkliknil proti kralju, kakor tudi obtožbe, da je 22. maja 1. 1932. v Šenčurju ob priliki zborovanja narodnega poslanca g. Janka Barleta kot voditelj demonstrantov hodil od skupine do skupine in Jih hujskal k nasilju proti državnim oblast-vom, ko je množica naskočila kordon orožništva
pred Gašperlinovo gostilno in hotela razorožiti orožnike, metala nanje kamenje in polena, pri čemer je padel tudi strel iz revolverja, tako da so bili orožniki prisiljeni uporabiti orožje.
Umnik Anton se oprosti obtožbe, da je 22. maja 1. 1932. v Šenčurju ob priliki shoda narodnega poslanca g. Janka Barleta kot voditelj demonstrantov hodil od skupine do skupine in hujskal demonstrante na nasilje proti državnim oblastvom, tako da je množica naskočila orož-niški kordon pred Gašperlinovo gostilno, kjer se je vršil shod, in hotela razorožiti orožnike.
Štrcinlvanse oprosti obtožbe, da je dne 15. maja 1. 1932. v Mengšu z besedami: «No, fantje, ali ne bo nič* in z vsem svojim postopanjem hujskal zbrano množico k nasilju proti državnemu oblastvu, tako da je množica v sprevodu vzklikala: «2ivela republika! Živela slovenska republika!* in proti kralju.
RAZLOGI SODBE
V razlogih se navaja med drugim, da je sodišče upoštevalo izpovedi prič, ki so potrdile obtožencem očitana dejanja, zlasti vzklike, zaradi katerih so obsojeni.
Kar se tiče župnika Škrbca, se navaja med razlogi, da je sodišče smatralo pričevanje narodnega poslanca Milana Mravljeta za verodostojno. Orožniški narednik Dolšina sicer ni potrdil izpovedi priče Mravljeta, ni pa tudi izključil, da bi obtoženec ne bil izrekel omenjenih besed. Priče so soglasno izpovedale, da je bil v dvorani tolik hrup, da se ni moglo dobro razumeti. Priča Lokar je videl, da je župnik Škrbec nekaj govoril, ni pa razumel, kaj. Tudi ni izključil, da bi župnik Škrbec ne bil rabil očitanih besed.
Pri odmeri kazni so se upoštevale vse olajševalne okolnosti, zlasti to, da je večina obsojencev nekaznovana in da je bilo njihovo poprejšnje vedenje dobro.
Sodba je napravila na zbrano občinstvo zelo globok vtis. Po končani razglasitvi sodbe je predsednik odredil, da se vsi obsojenci razen Umnika, Štrcina in Gregorina, ki so kazen že prestali s preiskovalnim zaporom, takoj odvedejo v zapore. Obsojenci so se poslovili od onih svojih tovarišev, ki so se mogli odpeljati domov, ter se nato posvetovali z zagovorniki zaradi prošnje glede morebitne odgoditve nastopa kazni. Sodno dvorano so zapustili v spremstvu orožnikov.
Sli si že član Uodnifcove družbe?
Politični pregled
V nedeljo so se vršile
v Nemčiji volitve v državni zbor,
pri katerih je prišlo do krvavih izgredov na več krajih. Narodni socialisti so pridobili t primeri z zadnjimi volitvami v novembru 98, v primeri z volitvami v juliju pa 57 mandatov. Bojna fronta črno-belo-rdečih je pridobila 1 mandat, socialni demokrati so izgubili 1 mandat. Komunisti so padli po volitvah v novembru za 19, pridobili pa so nasproti volitvam v juliju 4 mandate. Nadalje je pridobil centrum 3, bavarska ljudska stranka je pridobila 11, nemška državna stranka pa 3 mandate. Nemška ljudska stranka beleži v primeri z julijskimi volitvami izgubo 3, v primeri z novemberskimi pa izgubo 22 mandatov.
Volilna udeležba je znašala 88 odstotkov. Po začasnih uradnih skupnih izidih je izmed 44,600.000 volilnih upravičencev oddalo svoje glasove 39,316.873 nasproti 35,378.011 v novembru 1. 1932., odnosno 36,882.354 v juliju 1. 1932. Po oddanih glasovih bo prišlo v novi državni zbor 647 poslancev, medtem ko jih je bilo v zadnjem državnem zboru 582.
Na posamezne stranke so razdeljeni glasovi in mandati:
narodni socialisti 17,265.823 glasov in 288 mandatov (meseca novembra 195); socialni demokrati 7,176.505 in 120 mandatov (nov. 121); komunisti 4,845.379 glasov in 81 mandatov (100); eentrum 4,423.161 glasov in 73 mandatov (70); črno-belo-rdeča bojna fronta 3,132.595 glasov in 52 mandatov (kot nemško-nacionalna ljudska stranka 51); bavarska ljudska stranka 1,072.893 glasov in 19 mandatov (18); nemška ljudska stranka inkrščan. ski socialci 816.221 glasov in 8 mandatov (nemška ljudska stranka 11 in krščanski socialci 3); nemška državna stranka 333.487 glasov in 6 mandatov (2); nemška kmctska stranka 114.231 glasov in nobenega mandata (2); kmetje in vinogradniki Wiirttemberške 73,828 glasov in 1 mandat (2); nemški Hannoveranci 47.723 glasov iu nobenega mandata (1). Izmed oddanih glasov jih odpade 52 odstotkov na vladne stranke, ki bodo imele v državnem zboru 340 poslancev.
Nasproti volitvam 31. julija leta 1932. so hitlerjevci pridobili 8*5 milijona glasov,
Drobni oblaki so brzeli čez nebo, vsi lepi, zlati. Znanilci solnca, ki prihaja za njimi, da zbudi svet in mu vlije novega veselja do življenja.
Toda ona je ostala žalostna. Življenje se ji je nenadno zazdelo tako mrtvo, prazno, brez zmisla. Kako naj ji bo, če je srce ubito, Če jo je zapustila 6reča in je ostal obup njen edini drug?
Počasi so tekle ure, kakor jim ne bi hotelo biti konca. Zdelo se ji je, da se je vlak že tolikokrat ustavil, da bi morala biti že dvakrat v Ljubljani. Toda prihajale so nove postaje, druga za drugo, čedalje več ljudi je prihajalo. Vsi so bili Spočiti, življenje, moč sta dihala iz njih.
Odprlo se je okno. Hladen veter ji je zapihal T lica m ji skuštral lase. Ni jih popravljala. Kje drugje so bile njene misli.
V daljavi je zagledala ljubljanski grad, ki je bil v drobno, motno meglo zavit. Bil ji je znanilec, da bo te vožnje, ki jo ubija, kmalu konec.
Ljudje so se že pripravljali. Tudi ona je vzela Ivojo košaro s police in stopila k izhodu.
{Ljubljana!> Pisana množica ljudi se je vsula iz vagonov. Vsi so hiteli, kakor bi se bali, da Eesa ne zamude. Njej se ni mudilo. Šele zdaj se je zavedla, da nima kam iti.
Počasi je krenila k Izhodu.
Ura je bila sedem. Srečevala je ljudi, ki so 'hiteli na delo. Na delo. Kdaj bo hitela ona? Kako bi rada...
Dolgo je že bilo, kar je bila poslednjič v Ljubljani. Skoraj tri leta. Takrat je šla z materjo, ki
je morala v bolnišnico. Tri dni je ostala v mestu. Stanovala je pri materini znanki. Tudi zdaj bi šla lahko tja, pa ni hotela. Mati ne sme zvedeti, kje je.
Šla je v park in sedla na klopico. Kam naj se obrne za delom? Težko bo.
Odločila se je, da pojde za služkinjo. Tam bo preskrbljena z vsem. Če se ji posreči dobiti dobro gospodinjo, bo najbolje. Samo kje?
Ura je odbila osem. Ulice so se skoraj izpraznile. Ljudje so bili že na delu. Le otroke in gospodinje, ki so hitele na trg, je še srečavala.
Gledala je po napisnih deskah. Naposled je naletela na eno, na kateri je bilo napisano, da je v hiši posredovalnica za službe.
Vse polno žensk je sedelo v veliki sobi. Mlade so bile vmes, njenih let, še več pa je bilo starih, izžetih. Delo se jim je poznalo na obrazu in na rokah.
Ko je stopila v sobo, so jo vse nekam začudeno pogledale.
Cula je, kako je ena izmed njih rekla:
<Ta je še zelena.*
Sedla je v kot k oknu, kjer ie dobila še prazen stol. Zraven nje je sedela starka petdesetih let, sivih las. Žalosten je bil njen obraz in zagrenjen. Ko se je pridružila k njej, jo je premerila od nog do glave.
{Vi ste pa s kmetov prišli*, ji je rekla z ubitim glasom.
cDa, s kmetov sem...»
{Tam bi bili ostali. V mestu ni kruha. Poglejte, koliko nas je... In vsak dan prihajajo nove. Dela ni in denarja. Tri tedne že hodim sem, dan za dnem, za majhen denar bi delala, pa nikogar ni.* {Nikogar ni?*
{O, prihajajo*, je odvrnila starka. {Zmeraj iste. Pa vzamejo to ali ono. Čez nekaj dni je nazaj in gospodinja vzame novo. Za nekaj dni na preizkušnjo. Ne plača ji nič*, je grenko dodala in sklonila glavo. {Takih, kjer smo ostajale leta in leta, ni več. Saj boste sami videli.. .*
Prav tedaj je stopila v sobo posredovalka in neka visoka gospa z zlatim nanosnikom. Zviška je pogledala po stolih. {Ali je kaj novega?* Zagledala je Anico. {Ta je nova, kaj?*
{Pri tej sem bila prejšnji teden*, ji je šepnila starka. {Dva dni. Dela čez glavo, pa toliko, da nisem od glada umrla. Nikar ne pojdite z njo! Zal vam bo.>
{Kako naj se izgovorim?* {Veliko zahtevajte! Štiri sto. Skopa je. In recite ji, da hočete denar naprej. Potem vas gotovo ne vzame. Skopa je, za vsako paro se trese.*
Anica je samo prikimala in se ravnala po njenem nasvetu. Ko je povedala, koliko zahteva, je gospa zavihnila nos:
{Kaj pa mislite? Za ta denar dobim dve. In kakšni!*
Dalje prihodnjič.)
nasproti volitvam 6. novembra leta 1932. pa 5-5 milijona. Komunisti ao nasproti prejšnjim volitvam izgubili 1-2 milijona glasov. Največje izgube imajo socialni demokrati. Ti so pri prejšnjih pruskih volitvah dosegli 4-47 milijona glasov, pri sedanjih pa le 3-95 milijona. Posebno velike so so-cialnodemokratske izgube v Berlinu, kjer je bila po 30 letih izvoljena meščanska večina.
V nedeljo so se obenem vršile
tudi volitve t pruski deželni zbo*.
Novi pruski deželni zbor bo štel 471 poslancev, ki bodo na stranke razdeljeni takole: narodni socialisti 210 (lani aprila 162); socialni demokrati 79 (94); komunisti 63 (57); centrum 68 (67); črno-belo-rdeča fronta 42 (31); nemška ljudska stranka 3 (7); krščanski eocialci 2 (2); državna stranka 3 (2); nemški Hannoveranci 1 mandat (prej nobenga). Udeležba je znašala pri volitvah v pruski deželni zbor 88-9 odstotka, ter so dobile vladne Btranke približno 54 odstotkov glasov, Imele bodo torej tudi tu večino.
Grčija je postala zopet pozorišče burnih dogodkov. Že od prevrata sem se ta država ne more ustaliti in so prevrati že nekako na dnevnem redu. Edini državnik, ki se je dvigal iznad tega strankarskega vrveža, je bil Venizelos, ki Je že ponovno v najusodnejših trenutkih prevzel državno krmilo in vsaj začasno pomiril duhove. Pri volitvah v državni zbor v nedeljo pa je
Venizelos doživel poraz,
kakršnega nihče ni pričakoval. Opozicija je spretno izkoriščala težavni gospodarski položaj, v katerem je Grčija, in je dosegla pri volitvah veliko večino. Venizelosov vladni blok je ostal povsod v porazni manjšini razen v Makedoniji. Povsod drugod so dosegli večino opozicijski kandidati.
Ko se }e izvedelo za izid volitev, Je prišlo
po vsej Grčiji do velikih nemirov
in nastala je splošna zmeda. V splošnem vrvežu se je polastil oblasti general Plastiras, ki je že leta 1922. uprizoril vojaški upor. Sklicujoč se na poraz vlade in na nastale nerede je kratkomalo
proglasil diktaturo.
Dopoldne v ponedeljek so se pojavila nad vsemi važnejšimi mesti vojaška letala, ki so metala letake s proglasom generala Plastirasa. Proglas je kratek in jedrnat Plastiras razglaša, da je prevzel oblast in bo vlada! kot diktator. Nad vso
Grčijo Je proglašeno vojno obsedno stanje. Vsa zborovanja in sploh zbiranja po ulicah so prepovedana. Vsi listi so do nadaljnjega ustavljeni. Vsa važna javna poslopja sta zasedla vojaštvo In policija.
Sicer pa vlada po vsej Grčiji mir V Atenah patruljirajo močni vojaški oddelki peš, na konjih in v avtomobilih. Vse banke in trgovine so zaprte. V gospodarskem življenju je sploh zavladal popoln zastoj. Spričo nastalega položaja se je Venizelosova vlada brez odpora uklonila in podala ostavko, tako da je general Plastiras gospodar položaja. Zaenkrat je vsa oblast v rokah vojaške lige, zatrjuje pa se, da bo general Plastiras že v prihodnjih dneh sestavil novo vlado. Ker so se širile vesti, da so pripravljali prevrat privrženci bivšega kralja, je dal general Plastiras vse te voditelje aretirati.
Četudi volilni izidi uradno niso bili objavljeni, je bilo ugotovljeno, da je
dobila opozicija 135, vladni blok pa samo 115 mandatov.
Ponekod je prišlo do hudih spopadov med pristaši opozicije in vlade. Tekla je tudi kri. V Tripoliju je bilo devet mrtvili.
Kakor poročajo, je general Plastiras že izročil oblast prehodni poslovni vladi, ki bo sklicala državni zbor. Vojaška diktatura v Grčiji je trajala le en dan.
Razorožitvena pogajanja v Ženevi se nadaljujejo. Te dni
se Je sestal letalski odbor razorožltvene konference.
Francoski odposlanec Cot je utemeljeval francoski predlog o uvedbi zračne policije tudi za primer, če se doseže internacionalizacija civilnega letalstva, ker je treba ustanoviti tak organ, ki bo mogel jamčiti za izvršitev sklepov glede prepovedi preureditve civilnih letal v vojne svrhe. Nato sta Cot v imenu Francije in Brouckere v imenu Belgije pojasnila svoji stališči glede pooblastil zračne policije. Predsednik angleške vlade Macdonald in zunanji minister Simon bosta prihodnje dni odpotovala v Ženevo na razoroži-tveno konferenco. V nedeljo je imela angleška vlada sejo o razorožitvenem vprašanju. Macdonald in Simon bosta v Ženevi stopila v stike z zastopniki drugih držav, da prouče položaj, ki je nastal s prepovedjo angleške vlade, ki ukinja vsak izvoz orožja in municije na Japonsko in Kitajsko.
» e1 e
, * *
o^.&Ms? t£
Zedinjene države, ki imajo že 18 milijonov brezposelnih, je zadela še silna bančna kriza, zaradi katere je propadlo že na stotine bank. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je izdal v zvezi z bančno krizo proglas, v katerem
odreja bančne počitnice
od 6. do 9. marca. Za te dni so prepovedani vsi bančni posli. Odredba se sklicuje na zakonsko pooblastilo z dne 6. oktobra 1917., ki pooblašča predsednika Zedinjenih držav, da lahko uredi ta
Soteščan:	6
Mejnik
(Povest.)
Sovražnost med obema je naposled prikipela do vrhunca. Lipnica je izvedela, da jo Klemenka brez povoda obrekuje. To jo je strahovito razjezilo. Sklenila je, stopiti pred sosedo ter ji zamašiti usta.
Pred hišo sta se srečali s Francko in pričeli govoriti. Lipnica je zahtevala, naj pokliče mater.
Dekle ji ni maralo ustreči. Reklo ji je: <V kuhinji so; kar notri stopite.*
<Ven naj pridejo*, je silila Lipnica, To pa zaradi tega, ker se je bala, da bi ji Klemenka katere ne priložila. V veži bi ne mogla tako hitro uiti. Zunaj pa se lahko umakne, kamor hoče.
Cim je Klemenka spoznala sosedo, se je takoj pojavila na pragu. Pod širokim predpasnikom je skrivala bukovo poleno.
Lipnica jo je zagledala in napadla: cLenka, dolg jezik imaš in po obeh straneh nabrušen.* Potem je začela milo ihteti.
Klemenka je kar zarjula: <Kdo ti je dovolil, stikati okrog naše hiše?*
«Ti, ki me neprestano obrekuješ*, ji je odgovorila z jokavim glasom.
cLažešl Se na misel mi ne prideš!*	(
«Le taji in zavijaj oči, svetnical Vse mi je znano, kaj si govorila.*
«Kje si slišala? Kdo ti je povedal?*.
<NiS te ne briga. Samo v miru me pusti... To sem ti prišla povedat*
«Poberi se mi od tukaj!* i.enku je vrgla poleno in kričala: «Glej, da se mi več ne prikažeš!* cUbila me je!» Lipnica se je prijela za glavo. Poleno jo je zadelo ter ji prebilo čelo. Praska ji je začela krvaveti
Francka ji je hotela dati vode, da bi se umila. Postregla bi ji bila zaradi Ivana, toda mati ji je odločno prepovedala, češ, zapomni si naj, zakaj jo je dobila
Štrbunc se je smejal obema. cZopet povod za novo tožbo*, jima je privoščil. cRazdražii sem ju iz maščevanja.*
Nadaljevanje vaške žaloigre je sledilo nekaj minut pozneje nedaleč od Poljane. Klemenčev Tine je peljal voz nastilja. Ker je bila vaška pot razdrapana od deževja, je zavil na stransko pot čez travnik. Lipnik ga je zagledal in planil pred konja.
«Nazaj!» je tulil kakor obseden. Vlekel je konja za uzdo, a žival se ni hotela vrniti.
«Proč od konja!* je zahteval Tine. cZival se bo splašila.*
«Ali ne stojim na svojem? Ti pa voziš po moji zemlji!*
cTukaj vozimo, odkar pomnim. Nihče me ni še ustavil.*
«A odslej ne boš več voziL Danes sem ti prepovedal.*
«Prepozno, očka! Najmanj trideset let ste zamudili.):
Lipnik je skakal pred konjem in zmerjal voznika. Videč, da pri konju ničesar ne opravi, s« je zaletel v voz in ga hotel prevrniti.
<Očka, tam pa ne bo nič*, se mu je fant po* smehni'
«Bomo videli!* Lipnik je že privzdignil vos, ki se je nagnil in zaškripal.
Tine je spoznal, da ne gre za šalo. Bal se je^ da bi se voz ne polomil. Resno je stopil pred soseda ter mu nameril z bičem.
cSmrkavec, pa ti boš mene!* — Lipniku se je z obraza kar kadilo. Ves razpaljen je izdrl ročico in lopnil Tineta po glavi. «Da ne boš šepab, je togotno dostavil.
Fant mu je vrnil z bičem. Usekal ga je po roki, ker mu je starec umaknil hrbet. Mož je otre-sal roko in pihal na mesto, kamor je priletel udarec. Tine pa je pognal proti domu.
Drugi dan sta šla k zdravniku po spričevali* Nato sta potožila svoje bolečine sodišču.
IV.
Pravijo, da mora včasih celo pravični trpeti zaradi zlobnega človeka. Tako je bilo tudi na Poljani. Lipnikov Kastor ni storil nikomur nič žalega, pa ga je vendarle zadela huda nesreča. Našli so obešenega za hlevom na domači hruški.
Lipnik bi bil izgubil rajši vola iz hleva, kot pa da je prišel ob zvestega čuvarja. Mož ni zlepa jokal, a ko je zagledal svojega ljubljenca na vogalih, so ga oblile solze.
našemu poslancu g. Krejčiju in JRKD popolno zaupanje.
DRAGA PRI LOŠKEM POTOKU. V nedeljo 19. februarja so lepo uprizorili tukajšnji igralci pod vodstvom učiteljice gdč. Tilke Kordiševe šaljivi igri «Radoveden tast> in cTrije tičkii. Z mnogoštevilnim obiskom so nas počastili tudi naši sosedje Cabrani in Potočani. Vsem igralcem prisrčno čestitamo k dobremu uspehu in želimo, da nam kmalu zopet pripravijo kakšno prijetno urico. Gdč. Kordiševa se splošno mnogo trudi za razvedrilo in korist tukajšnjih krajev ter vodi tudi kuharski tečaj za žene in dekleta.
KOPRIVNIK V BOHINJU. Občni zbor Sokola Je bil prav dobro obiskan. Odborniki in revizorji so podali skrbno sestavljena poročila o delovanju društva v letu 1932. Glavna os, okoli katere so se gibala poročila, je bil novozgrajeni Sokolski dom. V novem odboru so majhne izpremembe. Tako je bfl za podstarešino izvoljen agilni sokolski delavec br. Hanzlovski. Blagajniške posle je prevzel br. Dobravec. Za načelnico je bila določena s. He-berlova. Organizirala sta se prosvetni in načelni-ški odbor. Načelniški odbor vodi načelnik brat Stare. Nedavno je vodil predelavo vaj župni pred-njak br. Rakar. Dasi je imel na razoplago le malo časa, je kot odličen strokovnjak dosegel lepe uspehe. Članice in člani so se vaj redno in točno udeleževali, kar je vse pohvale vredno, zlasti za [ brate in sestre z Gorjuš. Telovadci in telovadke zdaj marljivo vežbajo. Tudi prosvetni odsek se pripravlja na nastop. Pevski zbor pa nas bo presenetil s spevoigro in pevskim koncertom. Na prireditve že zdaj opozarjamo. Na seji, na kateri je bil navzočen tudi br. Hanzlovski, se je sestavil odbor za otvoritev Sokolskega doma, ki bo meseca maja ali sredi junija, kakor bo pač kazalo vreme. Prireditveni odbor vodi br. Dijak, društveni tajnik, ki nad vse požrtvovalno opravlja svoje posle že od obstoja društva. Glavni odbor pa si je nadel glavno nalogo: skrb, da se reši Sokolski dom dolga. To je v današnjih časih gotovo zelo težavna naloga. Tako se je društveno udejstvovanje razdelilo in je tako vsakemu članu ! dana možnost, da se v društvu udejstvuje, kakor; je za poedinca primerno in za kar ima veselje. Za osebne zadeve in prepire v našem društvu ni prostora. Sokol v Koprivniku naj hodi po začrtani poti naprej!
SV. JURIJ POD KUMOM. V «Domoljubu> je nekdo pisal o delitvi občine Sv. Jurija pod
Kumom. Z vsebino svojega članka je hotel vplivati na domače in sosedne občane, a ni točno povedal, za kaj gre. Da bi njegov članek dosegel svoj cilj, ga je zabelil z očitki, sumničenji in podtikanji. Med drugim pravi tudi: <Ne ribarite v kalnem! Poštenjaki se ne boje odkrite besede in se izogibljejo laži in zavijanja.> Odgovor dopisnika naše krajevne organizacije JRKD omenjenemu dopisniku bodi: Ako je vaš citat iskren, mora veljati tudi za nas. Zato povejte tudi vi odkrito besedo, za kaj gre, kdo in s kakimi lažmi izrablja nerazpoloženje ljudstva. Da se ne spuščamo politiziranje, pojasnimo na kratko dejanski stan. Od tukajšnjega županstva se je razširila vest, da se občina Sv. Jurij pod Kumom razdeli in da 6e priklopi fara Sv. Jurij mestni občini Radečam, fara Dobovec pa Trbovljam. Član krajevnega odbora JRKD se je zaradi tega zglasil v nekaj vaseh pri članih vsedržavne organizacije JRKD in tudi drugih z resolucijsko polo, da se člani po lastnem preudarku in prosti volji izjavijo proti delitvi občine ali pa zanjo. Z navdušenjem so vsi izjavili, naj se dela na to, da se občina Sv. Jurij razširi in da ostane samostojna celota s sedežem županstva v središču Sv. Jurija. Prijavilo je tedaj pristop k vsedržavni stranki JRKD tudi mnogo novih članov. Prav to je tisto dejstvo, ki cDnmo-ljubovemu» dopisniku ni všeč. Pribijemo resnico, da je vsak občan upravičen sodelovati v vprašanjih krajevnih občinskih zadev, ne pa morda le nekaj poedincev, ki stremijo samo za oblastjo in osebno koristjo. Toliko vplivneje od posameznika more soodločati organizacija, ki šteje 150 članov in več.
SV. LENART - OSLUŠEVCI. Med številnimi novoporočenci, ki jih je bilo ta predpust precej, omenjamo gdč. Emico Korparjevo, ki se je poročna z g. Štefkom Lukmanom, uglednim posestnikom pri Sv. Miklavžu. Nadalje sta se poročila naš rojak in sedanji organist pri Sv. Martinu gospod Ciril Korpar z gdč. Micko Bukovčevo in gospod Alojzij Tušek z gdč. Julijano Veldinovo. — Vsem obilo sreče! — Prosvetno društvo nas je po kratkem presledku zopet razvedrilo s predstavo. Na pustno nedeljo se je uprizorila igra «V Ljubljano jo dajmoi. Pavel, Rotija in dekla so svoje vloge mojstrsko podali, a tudi ostali so bili dobri. Vsa čast tukajšnjemu uči! ljstvu, zlasti upravitelju g. Megli za njegov trud. Želeti bi bilo, da se tudi tamburaški zbor poživi. Inštrumentov je dovolj na razpolago, tudi fantie so, le dobre volje in vaditelja manjka.
prepove vse posle zlata, srebra In deviz. Prestopki se kaznujejo z globo do 10.000 dolarjev. Ta ukrep je potreben, ker je občinstvo v zadnjem (asu neopravičeno dvigalo svoje vloge in denar doma shranjevalo.
DOPISI
ARTIČE. Poslanico katoliškega škofovstva je (prejelo naše članstvo brez razburjenja. Sokolsko feivljenje v Artičah se je že tako razvilo in je v takšnem razmahu, da ga slični nesmiselni napadi ne bodo mogli omajati. Obratno, vedno več novih tlanov javlja pristop v društvo. Članstvo je z vzorno disciplino prešlo preko teh napadov in se Je še z večjo vnemo poprijelo sokolskega dela. Pozna le pot v telovadnico in k dramskim vajam. Pred kratkim se je ustanovil pevski odsek, v katerem sodeluje kar 32 članov pevcev. Začela je poslovati tudi društvena knjižnica, ki se še vedno izpopolnjuje. Poleti priredi naše društvo tombolo, da si izpopolni telovadno orodje in oder. V nedeljo 12. febr. je bil pod okriljem Sokola izvoljen pripravljalni odbor strelske družine, katerega naloga je prirediti strelišče in izvesti ustanovitev strelske družine. Na sporedu so tudi favna predavanja o gospodarskih vprašanjih, ki ee bodo pričela drugo nedeljo. To je račun društvenega dela od zadnjega občnega zbora 15. januarja letos in najlepši odgovor na neosnovani napad na Sokolstvo.
DOBROVCE. V nedeljo 12. februarja je imela krajevna organizacija JRKD Zadravje letni občni zbor pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Zbor Je bil dobro obiskan. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je organizacija dobro napredovala ter marljivo delovala. Redno so se vršili mesečni članski sestanki, na katerih se je razpravljalo o najvažnejših političnih in gospodarskih vprašanjih. Organizacija more beležiti že marsikateri uspeh. Izvolil se je z majhno izpre-membo stari odbor. Za predsednika je izvoljen Simon Petrovič, upravitelj šole pri Devici Mariji. Pri slučajnostih se je oglasilo več govornikov. Razpravljalo se je med drugim o osnutku zakona o zaščiti kmeta in se je izreklo mnenje, da je nameravani zakon o zaščiti kmeta v tej obliki nesprejemljiv, ker ni mogoče izločiti enega stanu iz celotnega gospodarstva. Razpravljalo se je tudi o novouvedenem davku na kolesa. Zbor je izrekel
Kdo je bil tisti nečloveški rabelj, je Lipnik hitro uganil. Ves iz sebe je dvignil pest in za-pretil Klemencu: <Zverina, psa mi je obesilb Vpil je tako glasno, da je odmevalo po vasi.
«Koga si obdolžil?> — Kiemenc je stopil nepričakovano izza ogla.
<Tebe!> Lipnik mu je zatrobil na ušesa: «Za-radi tebe je poginil.> Kiemenc je zahteval: <Po-novi, kar si rekel!»
«Ali pa je bil tvoj sini, se je Lipnik nekoliko Umaknil.
cNihče izmed naju ni bil, da boš vedel. Toda kar si rekel, si rekel.>
«Pa še porečem.j Mož ni hotel popraviti be-»ede.
Kiemenc se je takoj odpeljal v mesto k svojemu odvetniku.
Potem so se začele vršiti obravnave. Najprej je prišla na vrsto meja za Jelšo. Sodišče je razpravljalo na podstavi občinskega ogleda. Prič se je nabralo polno dvorano.
Sodišče ni moglo priti do pravega zaključka ter je odredilo ponovno razpravo. Nasprotnika sta prijavila nove priče. Ljudje so komaj čakali, kako bo izteklo.
V zvezi s prvo tožbo je bila druga zaradi žalitve, ker so Klemenca dolžili, da je prestavil mejnik. Sodišče je zahtevalo dokazov, kakršMh Lipnik ni mogel navesti. Priče so ga pustile na cedilu. Zadeva je bila silno zamotana. Sledila je ponovna obravnava.
Zagovarjati se je morala tudi Klemenka za-1 radi telesne poškodbe. Tam, kjer delijo pravico, je ženici otrpnil jeziček ter je obžalovala svoje dejanje. Huda pa je bila na Lipnico, ker je bila zaradi nje kaznovana. Glasno se je zarekla, da ji tega ne bo nikoli pozabila.
Lipnik in Klemenčev Tine sta si pred sodiščem odpustila bolečine, sicer bi bila oba kaznovana. Vendar je moral Lipnik poravnati stroške, ker je prvi udaril. Na tihem mu je bilo skoro žal, zakaj ni še bolj zamahnil.
Obdolžitev, da je Klemene obesil psa, je stala Lipnika mnogo denarja. Dokazati ni mogel ničesar, pa je vzlic temu vztrajal pri svoji trditvi. To mu je škodovalo. Žalitev je moral javno preklicati.
Leto je poteklo na Poljani v neprestanem prerekanju in tožarjenju. Vsaka malenkostna zadeva je romala pred sodišče. Zaradi mejnika je bila razdvojena vsa vas; celo otroci so se napadali in psovali. Največ sovraštva je bilo med ženskami; najmanj pa med fanti, ki so vzlic temu še vedno skupaj vasovali.
Napočile so počitnice, ki prinesejo dijakom toliko prijetnega razvedrila. Toda Lipnikov Ivan ni našel v domači vasi nikake zabave. Mladina ga je gledala po strani, dekleta so se mu za hrbtom posmehovala. Resni možje so ga srečevali s temnimi obrazi.
Ivan je dovršil z odliko šesto šolo. Vse leto se je pridno učil, zato je bil potreben oddiha. Komaj je čakal, da se bo zopet odpočil v prijetni
vaški senci kakor druga leta. Kar presenetilo ga je očetovo opozorilo, ko se je vrnil iz mesta: clvan, med sosedi nimamo več prijateljev. Nikamor se ne smeš geniti.>
<Kaj pa Francka?> se je vprašal na tihem. Bog ne daj, da bi bil kaj takega glasno izrekel.
Semintja sta se srečala na poti ter se drug drugemu nasmehnila. Kadar sta bila sama, tedaj sta se tudi ustavila in nekoliko Domenila. Toda dolgo se nista upala muditi.
cKdaj bo vendar konec tem zmešnjavam ?> sta se vpraševala.
«Nikdar!> je vzdihnila mladenka. <Zakaj posledice bodo ostale.. .>
Mladenič ji ni ugovarjal. Na žalost ji je moral pritrditi. V kratkem se bo vršila ponovna sodna razprava. To bo položaj nanovo ponstrilo.
Radoveden je bil, kdo bo zmagal. Ako je bil mejnik res prestavljen, tedaj bo izgubil Kiemenc in moral poravnati stroške. Ali kdo mu bo dokazal, da je mejnik res premaknil? Nihče ga ni videl, zato tudi nihče ne bo mogel priseči.
Sosed se mu je resno zasmilil. Dolge pravde niso za šalo. Ako izgubi, kako bo plačal? Denarja nima, moral se bo 7adoIžiti. To bo Francki škodovalo.
Pomagati mora Klemencu in svojemu očetu. Sosedu zaradi Francke, očetu pa zato, da obrne nesrečo od domače hiše. Nekaj mora ukreniti, da ju reši v poslednjem trenutku.
(Dalje prihodnjič.)
PODGORA V POLJANSKI DOLINI OB KOLPI.
h našega kota se zelo malo Sita v «Domo-vini> kakor v časopisih sploh. Zadnje mesece smo ee začeli prebujati tudi mi k novemu društvenemu življenju. Ustanovili smo si gasilno društvo, ki je začelo zadnje čase krepko delovati na strokovnem kakor tudi na prosvetnem poprišču. Pokazalo 6e je, da se da tudi v teh hudih časih nekaj napraviti. Le oklevanja ne sme biti. Občanom vse občine z majhnimi izjemami gre velika hvala, da so po svojih močeh priskočili mlademu društvu na pomoč. Te dni pa nam je pobrala neizprosna smrt iz vrst naših gasilcev nenadomestljivega nam tovariša, društvenega načelnika Pavla Molca. Kako priljubljenost je pokojnik užival v vsej okolici, sta pričala njegov pogreb in številno spremstvo njegovih tovarišev in znancev na njegovi zadnji poti. Naj mu bo lahka domača žemljica! Njegovim svojcem naše iskreno sožalje!
SIKOLJE PRI PRAGERSKEM. (Smrtna kosa.) V najlepši dobi 25 let je umrla v celjski bolnišnici, previdena s svetimi zakramenti, Anica Pernatova iz Sikolj. Na njeno željo je bila prepeljana v domači kraj, kjer počiva poleg rajnega očeta na pokopališču v Cirkovcah. Naj bo mladi pokojnici, ki je bila splošno priljubljena, lahka domača žemljica!
ŠMARJE PRI JELŠAH. Poročil se je nedavno šolski upravitelj g. Polde S m e h z gčno. Marijano iz ugledne rodbine Ogrizkovih iz Erjavice pri Rogaški Slatini. Bilo srečno! — Celjska so-kolska župa je odobrila društveno upravo s starosto dr. Krašovcem na čelu. — Strelska družina vadi v zimskih mesecih svoje članstvo v sobnem streljanju. Vsako nedeljo je pri Gradtu mnogo vnetih strelcev, s katerimi tekmujejo članice strelske družine. — Od nas se je poslovil g. Hinko Jordan, progovni mojster, vnet telovadec, pevec in igralec pri Sokolu. Želimo mu na novem službenem mestu v Celju mnogo uspehov!
VELIKA PIREŠICA (Prncvo). Tukajšnje gasilno društvo je imelo pred dnevi redni občni zbor pri društvenem načelniku tovarišu Cretniku. Na dnevnem redu so bile tudi volitve in je bil soglasno spet izvoljen dosedanji odbor. Iz tajni-kovega poročila posnemamo, da je društvo v preteklem letu proslavilo dvoletnico obstoja. V teku dveh let si je pripravilo novo motorno brizgalno in gasilni voz, kar stane okroglo 36.000 Din. Na dolgu je še samo okroglo 6500 Din. Da je društvo tako lepo napredovalo, se moramo zahvaliti vsem našim zvestim in skrbnim članom in dobrotnikom našega društva, posebno pa delavnemu in požrtvovalnemu načelniku tovarišu Francu Cretniku. V znak hvaležnosti za njegovo vztrajno delo ga je občni zbor tudi soglasno izvolil še nadalje za načelnika. Na pomoč!
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zagrebškem sejmu so ostale cene neizpremenjene; le svinjam so poskočile za 1 do 2 Din pri kilogramu. Cene za kilogram žive teže so bile: bikom 3'25, kravam za mesarske svrhe 2*50 do 3, kravam za klobasarje l-50 do 1-80, volom I. 4'50 do 475, pitaniin svinjam 9'50 do 10, nepitanim 7'25 do 8, konjem za klanje 1'25 do 1'50, teletom 4-25 do 5'25 Din. Za kilogram mrtve teže so se trgovale sremske zaklane svinje po 12 do 13 in zaklana teleta po 7 do 8 Din. Na ljubljanskem sejmu so bile cene za kilogram žive teže: volom I. 3*50 do 4*25, II. 3 do 3-50, III. 2*50 do 3, debelim kravam 2-50 do 3'50, kravam za klobasarje 1 do 2, teletom 4 do 5 Din. Konji so se trgovali po 300 do 4000 Din. Prasci za rejo so bili po 120 do 180 Din za rilec.
VINO. V dravski banovini je vinska kupčija precej slaba. Prodajajo se po večini le majhne partije cenenih vin. Sklenile so se sicer tudi nekatere večje kupčije z vinogradniki po cenah 2, 2-50 in 3 Din, toda s postopnim prevzemanjem $ele od maja-junija naprej, ker so trgovci precej
založeni z vinom. Za sortirana vina boljše in močnejše kakovosti se zahteva 3-50 do 4'50 Din, a je malo povpraševanja po teh, zlasti ako še niso popolnoma povrela. Morda se bo položaj glede prodaje in glede cen izboljšal po dovršenem splošnem pomladnem pretoku, ko se tudi slajša vina ustalijo in ko se vinski trgovci nekoliko znebijo sedanjih zalog.
KRMA. Cene krmi v Zagrebu so bile: detelji 65 do 85, otavi 60 do 80, senu 55 do 75 Din za 100 kg.
HMELJ. Položaj na vseh hmeljskih tržiščih je neizpremenjeno miren. Zanimanja in povpraševanja je prav malo. Cene pa se še precej držijo. VSavinjski dolini je zanimanje le za prodajo letnika 1933. vnaprej. Na Češkoslovaškem je bilo prodano nekaj letnika 1931. po 7 do 10 Din in letnika 1932. iz Zatca po 31 do 41 Din za kilogram. V Nemčiji se je prodalo nekaj manjših partij hallertauskega hmelja po 55 do 67 Din, najboljšega gorskega (Hersbruck) po 55 Din in tettnauškega po 73 Din za kilogram. V F r a n c i j i ni skoro prav nič prometa, vendar so cene ostale neizpremenjene. V Angliji je kupčija prav mirna ter izkazuje le malo prometa letnika 1932. po 20 do 30 Din za kilogram. V Ameriki je na vseh tržiščih skoro popolno mrtvilo. Cene so neizpremenjene. Hmeljarji se pripravljajo, da v tekočem letu nasade znatno povečajo.
Sejmi
13.	marca: Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah, Radovljica, Sv. Jurij ob južni železnici, Turjak, j Vesela gora, Loka pri Zidanem mostu, Kotre-dež, Dolenji Logatec, St. Vid na Blokah, Polj-čane.
14.	marca: Crensovci, Rovte, Muta, St. Vid pri Grobelnem.
15.	marca: Zdole, Semič, Lož, Prosenjakovci.
17.	marca: Frankolovo, Rečica ob Savinji, Skofja Loka, Trbovlje, Žužemberk, Podčetrtek.
18.	marca: Stari trg pri Poljanah, Krško, Trebe-ljevo, Begunje, Velike Brusnice, Ptujska gora.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 58 Din;
v devizah: 1 holandski goldinar za 23,20 do 23,32 Din; 100 avstrijskih šilingov za 890 do 905 Din; 100 nemških mark za 1293,18 do 1304,54 Din; 100 italijanskih lir za 289,01 do 291,41 Din;
1 ameriški dolar za 56,49 do 56,78 Din; 100 francoskih frankov za 223,54 do 224,66 Din; 100 češkoslovaških kron za 168,45 do 169,31 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 182 do 195 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 45 Din.
Kratke vesti
— Kmetijske službe. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino daje nasvete in navodila glede kmetijskih služb svojim članom. Večji posestniki in sorodni kmetijski obrati, ki potrebujejo nameščence kmetijske stroke, se lahko obrnejo na tajništvo omenjenega društva (kmetijski referent v Kranju). Društvo bo iz-kušalo po svojih močeh pomagati tako enim kakor drugim, ako bo dovolj prijav z obeh strani.
= Pomanjkanje semenskega krompirja v novomeškem srezu se zelo občuti. Dasi je dala banska uprava možnost nabave krompirja po ceni 1 Din za kilogram, vendar so bila naročila povsem neznatna, ker si ga najnižji kmetovalec tudi pri tej j nizki ceni ni mogel nabaviti. Spričo tega dejstva J bi bilo umestno, da se v pomožno akcijo uvrsti1 tudi vprašanje nabave dobrega semenskega krompirja.
*	831etnica češkoslovaškega predsednika doktorja Masarjka. Ljubljana je letos, prav kakor vsa prejšnja leta, častno proslavila življenjsko obletnico dr. Masaryka. Jugoslovensko-češkoslo-vaška liga in Ceska obec sta skupno z uprava] narodnega gledališča priredili proslavo v operi v soboto. V nabito polnem gledališču so se zbrali predstavitelji oblastev, na čelu jim ban g. dr. Ma-t rušič in župan g. dr. Puc, dalje vsi odlični prijatelji češkoslovaškega naroda, med njimi senator g. Hribar in mnogi drugi. Navzočen je bil tudj konzul češkoslovaške republike g. inž. Ševčik % vsem osebjem konzulata. Številno je bila zastopana ljubljanska češka kolonija. Gledališki orke-ster je najprej odigral obe himni, nato pa se j^ razgrnil zastor in odkril ljubko sliko: Pred Masa-rykov ovenčani kip sta stopili dve deklici, ena v slovenski narodni noši, druga v češki noši, in sta! deklamirali pesem Jana Rokyte o Masarykif osvoboditelju, in sicer polovico pesmi v slovenščini, polovico pa v češčini. Ta nežni in učinko-*' viti prizor je napravil na vse najboljši vtisk. Nato se je vršila predstava Dvorakove prekrasne* «Rusalke», ki je bila ob tem svečanem večeru š® posebno toplo sprejeta. Po predstavi so se prijatelji jugoslovensko-češkoslovaške vzajemnosti sestali v «Zvezdi».
*	Visoko odlikovanje za hrabrost. Kovaškemu mojstru gosp. Francu Z o r i č u v Zadovniku pri Krškem je Nj. Vel. kralj poastfl visoko odlikovanje za hrabrost: srebrno Karagjorgjevo zvezdo z meči. G. Zorič si je to visoko odlikovanje pridobil leta 1919. kot reservni konjenik na koroški fronti. Vojake je služil že od začetka svetovne vojne, in sicer najprej pri 17. pehotnem polku, pozneje pa pri konjenici. Do prevrata je bil na vseh frontah, pomladi leta 1919. pa se je takoj odzval pozivu na orožno vajo in odšel k bivšemu mariborskemu dragonskemu polku, ki je postal sestavni del I. konjeniškega polka «Obilič». Ko je Franc Zorič z eskadronom odrinil na koroško fronto, se je že v nekaj dneh izkazal z velikim junaštvom in požrtvovalnostjo. Ko je bil z nekim tovarišem odposlan kot izvidnik, je iz neke od: Nemcev zasedene vasi z veliko težavo rešil našega vojaka, ki je bil ranjen in ujet. Sovražniki so opazili njegovo akcijo in začeli streljati. V: ognju se je hrabremu Zoriču rešitev posrečila. Ko pa je na umiku zag!" i poleg šolske stavbe strojnico, je brez pomL la skočil k njej, da bi jo zaplenil. Ker kot konjenik ni znal razklopiti stroj* ne puške, jo je natovoril na konja, kar so sovraž-s niki opazili in začeli na vso moč streljati. Konj se je splašil in odvrgel strojnico, katero pa je Zorič v hudem ognju spravil za zid pokopališča in potem na voz, na katerega je že poprej spravil rešenega ujetnika. Ves čas, dokler se ni z rešen-cem in plenom priključil močnejši patrulji, je hrabri Zorič sam zadrževal sovražnika. G. ZoriS je sodeloval še v drugih bojih, po 12 tednih pa se je zdrav vrnil na svoj dom, kjer pridno izvršuje svojo obrt in skromno preživlja svojo dru-žinico. G. Zorič" čestitamo k njegovemu visokemu odlikovanju!
*	Ljubljana dobi še letos moderno letališče. Finančni minister je na prizadevanje Aerokluba' v Ljubljani, zlasti pa na posredovanje narodnega poslanca g. dr. Staneta Rapeta, odobril znesek 960.000 Din na račun državnega prispevka za ureditev modernega letališča v Ljubljani. Primerni vsoti bosta prispevali tudi ljubljanska mestna občina in banska uprava, tako da se bo delo za ure-' ditev ozemlja pričelo v najkrajšem času. Letališče bo urejeno na sedanjem vojaškem vežbali« šču pri Devici Mariji v Polju. Po sodbi strokov* njakov bo to eno najlepših in najugodnejših letališč v naši državi. Zemska dela ne bodo zahtevala velikih stroškov,, ker bo treba posekati le nekaj dreves in malenkostno zravnati zemljišče. Pri tem delu bodo zaposleni predvsem brezposelni delavci iz Ljubljane in okolice. Na letališču bodo zgrajeni potrebni hangarji, nadalje delavnica za
manjša popravila, bencin -ka postaja in poslopje, v katerem bodo uradi, a> i .busna postaja in carinsko osebje. Računa se ? tem, da bodo vsa dela končana najkesneje do julija, tako da bi se otvoril promet že 1. junija ali najkesneje L julija. Ljubljana bo s tem vključena v mednarodno letalsko mrežo. Imela bo neposredne letalske zveze ne samo z Zagrebom in Beogradom in dalje do Soluna, marveč bodo šle preku Ljubljane tudi nekatere važne mednarodne pr ;ge. Predvsem bodo preložene na Ljubljano vse avstrijske zračne proge proti jugu, ki drže zdaj preko Alp, kar je združeno z veliko nevarnostjo in težkočami. Ljubljana bo na ta način vključena v progo Dunaj— Gradec—Trst in Dunaj—Benetke, nadalje pa bo dobila neposredno zvezo s Prago in Sušakom, preko Saizburga pa najkrajšo zvezo z Berlinom In Parizom. V notranjem prometu bosta za Ljubljano zlasti važni progi Ljubljana—Beograd in Ljubljana—Sušak, ker bo na ta način omogočeno letoviščarjem na Gorenjskem, da se bodo zjutraj odpeljali z letalom na Sušak, prebili ves dan na morju in se lahko zvečer zopet vrnili v gorenjski hlad. Iz Ljubljane do Sušaka bo trajalo potovanje z letalom samo pičlo uro, do Beograda pa nekaj nad tri ure. z vštetim pristankom v Zagrebu. Ni dvoma, da se bo s tem tujski promet v Ljubljani in sploh v d,ravski banovini zelo povzdignil. Za pozneje je nameravana tudi še zgraditev manjšega letališča v Mariboru.
*	Bankovci po 50 dinarjev. Kakor je pisano v letnem poročilu upravnega odbora Narodne banke, ki se je predložilo zboru delničarjev 5. t. m., so bili izdelani v bankinem zavodu za tiskanje bankovcev tudi 50dinarski bankovci. Ti bankovci pa se zaenkrat še ne bodo dali v promet, ker se sedai i«'^« v promet srebrniki po 50 Din.
*	Triletni otrok je skoro zgorel. Triletna hčerka Alojzija Gocšaka v Bregani se je igrala v kuhinji s papirjem. Pri odprtem ognjišču se ji je pa papir vnel in ko ga je hotela pogasiti s svojim krilcem, se je tudi krilce vnelo in otrok je bil naenkrat v plamenu. Na klice na pomoč so prihiteli domači in deklico rešili gotove smrti, toda opekline po vsem sprednjem delu telesa so zelo hude. Otrok je še vedno v nevarnem stanju.
*	Ljubezen ga je spravila v grob. Nedavno se je v Kamnici ustrelil 321etni viničarjev sin Štefan Glazer. Prišel je zvečer nekoliko vinjen domov. Ko je stopil v sobo, je takoj vprašal mater, ali se je njegova zaročenka morda že vrnila od Sv. Martina, kjer je bila na svatbi. Ko pa mu je mati odvrnila, da je še ni, je pobesnel In je začel razgrajati po stanovanju, nato pa je! stopil na hodnik, kjer si je pognal kroglo v prsi in padel mrtev na tla.
*	Igra besedi. Prva črka abecede je A. A prvo med popularnimi zdravili je Aspirin. Je še neka zveza med tema dvema pojmoma, a ta je, da je tudi Aspirin prav toliko star, kolikor ima abeceda črk. Glede na dobo človeškega življenja enači to dobo, ko začne človek ustvarjati svoja najboljša dela. a to velja tudi za Aspirin. Njegov dobri sloves, ki si ga je pridobil kot tak pri prehladu, revmi, zobnih bolečinah itd., se širi vedno bolj po vsem svetu, pa tudi pri nas.
*	Žaloigra obupanega delavca. Oblak Janez, ključavničar z Brega pri Ptuju, je bival več let v Franciji. Lani pa se je vrnil v domovino misleč, da mu bo nudila toliko zaslužka, da bo lahko vsaj Se svoje zadnje dni preživel v miru. Iskal je povsod dela, ki ga je tudi dobil pri nekem ptujskem ključavničarskem mojstru, vendar je zaradi pomanjkanja dela ob koncu februarja bil zopet odpuščen. Oblak je bil od tega časa potrt, in to tembolj, ker mu je umrla lani tudi žena za jetiko, sam pa je bil odvisen od tujih ljudi. Prejšnji Četrtek zvečer je prišel v neko gostilno v mestu, kjer si je naročil četrt litra vina in golaž. Komaj pa je malo zavžil vina, že se je sesedel in obležal nezavesten. Ostali gostje so mu priskočili na pomoč in misleči, da ga je zadela kap, poklicali reševalni avto. Med tem časom pa sta prišla tudi poklicana zdravnika gg. dr. Vrečko in dr. Blanke, ki sta ugotovila smrt zaradi zastrupi jen ja. Pri po-
kojnem, ki je star 58 let, so našli delavsko knjižico, potni list iz Francije, gotovine nekaj nad 300 Din in pismo na orožniško postajo, v katerem je izlil ves svoj obup in povedal, da je vedno pošteno delal in da ga je brezposelnost pahnila v obup. V pismu je še prosil, naj ga pokopljejo na Hajdini poleg njegove žene, kjer ima že grob plačan. Res žalostna usoda ubogega delavca, ki je v pozno starost z veseljem delal za košček kruha, ki pa mu ga je zdaj odjedla kriza in ga vrgla v obup. Oblak je očividno užil strup malo prej, preden je prišel v gostilno, ker niso poleg njega našli ničeasr sumljivega, nič pa v stanovanju bakreno kislino.
*	Huda nesreča družinskega očeta. Pred nekaj dnevi je odšel čevljarski mojster Ivan Zofič iz Škocijana k nekemu posestniku v Savinek pri Škocijanu, da bi pomagal rezati seno in slamo za živino. Ker je bila slamoreznica na ročni pogon, se je delo vršilo precej počasi. Ko pa je šlo rezanje že proti koncu, je Zofič pristopil k stroju in prosil porivača, naj za nekaj pusti njemu, da bo on rinil slamo v slamoreznieo. To mu je bilo ugodeno, bil pa je v svoji delavnosti le prehiter in naglica je povzročila usodno nesrečo. Zofič pri svoji vnemi ni pazil, da je roka že predaleč zašla v odprtino. Naenkrat so ga za prste zgrabili močni vijaki in z vso silo vlekli proti rezilu. To se je zgodilo tako hitro, da ni utegnil zavpiti, naj prestanejo z rezanjem. Prsti so že prišli pod rezilo, že je brizgnila kri in prsti so odleteli. Vijaki, so roko tako močno stisnili, da se je prisotnim le s težavo posrečilo izvleči jo iz železnega objema^ Hudo trpečemu Zofiču so roko obvezali, ker je močno krvavela. Takoj nato je dal gospodar na razpolago voz in so Zofiča prepeljali v novome-1 ško bolnišnico. Nesreča je tembolj žalostna, ker mora poškodovanec poleg žene preživljati še tri otročiče. To mu je bilo že doslej, ko je bil zdrav, težavno, a vendar je za silo šlo. Zdaj pa menda j sploh ne bo mogel več šivati in tudi nikake od-j škodnine ne bo dobil, ker ni bil nikjer zavarovan. Škocijanci in okoličani, ki poznate nesrečno dru-žinico, pomagajte ji po svojih močeh! Posebno Sokoli pokažimo, da znamo bratsko pomagati.
*	Tele z dvema glavama. Pri kmetu po domače pri Šimku pri Sv. Jerneju pri Ločah je krava povrgla tele, ki je imelo dve glavi, ki sta bili na tilniku zrasli. Prišlo je tele že mrtvo na svet, in sicer z nogami naprej.
*	Zaradi žulja smrt. V šolo v Št Vidu pri Stični je hodil llletni deček Alojzij Berčon, doma iz Poljan pri gori Obolnu. Pred tremi tedni je prišel zopet v šolo, kamor ima dobri dve uri. Trdo obuvalo ga je pa ožulilo, zato se je deček domov grede sezul in šel bos po mrzlem snegu. Zaradi tega so mu noge otrpnile in se je hudo prehladi!, da je kmalu potem umrl.
*	Žrtev podivjanosti. V Selih pri Ptuju so slavili pusta kakor povsod drugod. Kakor pripovedujejo ljudje, je bila v Svenškovl gostilni zbrana večja družba, ki se je veselo zabavala. Med njimi je bil tudi kmečki fant Franc Intihar iz Apač. V gostilno je zvečer prišel še bivši redar Mihael Krajnc, ki je zadnji čas stanoval v Selih. Prišedši na prag gostilne se je Krajnc srečal z Intiharjem in takoj je med niima nastal prepir. Že je potegnil Krajnc nož in zadel Intiharja v levo dlan in v levo stran prsi. Takoj nato je Intihar izvil Krajncu nož iz rok in zamahnil tako silovito, da se je Krajnc takoj zgrudil pred gostilno na tla in obležal negiben. Kmalu nato je tudi izdihnil. Intihar se je naslednji dan napotil v bolnišnico. Zaslišan je Intihar trdil, da je bil napaden od Krajnca, ko se je baš že namenil domov. Krajnc je dobil sunek z nožem v bližino leve ključnice in mu je bila prerezana žila odvodnica. Smrt je nastopila kmalu po poškodbi in bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Nadaljnje poizvedbe se še vršijo po orožnikih.
*	Uboj mladega ženina v Skaručni. Nedavno bi se bil moral poročiti s svojo izvoljenko 23letni Josip Tomažič, pekovski pomočnik, stanujoč na Vodovodni cesti v Ljubljani. Na Poljanah je imel že sklenjeno pogodbo za najem neke pekarije.
Skrbi za ureditev novega doma in za pospešitev poroke pa so ga vodile v žalostno smrt Njegova nevesta iz Skaručne je poslala k njemu Matevža Pogačarja, da bi prišel ženin k njej zaradi ureditve oklicev. Jože Tomažič se je s Pogačarjem ia še nekim drugim tovarišem takoj napotil zvečer iz Ljubljane v Skaručno in ko so se s kolesi vozili od Povodja proti Skaručni, so jih napadli neki fantje. Kolesarji so se izognili spopadu, do katerega pa je naposled le prišlo nasproti pokopališča v Skaručni. Napadalci so najprej pobili na tla Matevža Pogačarja, ki pa je utekel v vas, da bi poklical pomoč. Ko je Pogačar tekel v vas, so se napadalci spravili nad Tomažiča ter ga napadli s koli in noži. Nesrečnik je dobil z nožem tako nevaren sunek v desno roko, da je izkrvavel in umrl kmalu po napadu. O napadu obveščena nevesta ga je našla že v zadnjih zdihljajih. Orožniki so pod sumom uboja aretirali v Skaručni nekega fanta in ga pridržali v preiskavi.
*	Požig. Predzadnjo sredo ob pol 6. zjutraj j® prebudil prebivalce Stranj in Godišča plat zvona. Gorela je lesena hiša, v kateri je stanoval 821etni prevžitkar Jože Žagar z ženo. Oba stara zakonca sta se zbudila šele, ko je bila hiša vsa v plamenih. Gasilci, ki so bili z motorko hitro na mestu, so spoznali, da je vsako gašenje odveč, ker je bilo staro leseno poslopje že od vrha do tal v ognju. Hiša je stala tudi čisto na samem, zato ni bilo nevarnosti, da se požar razširi. Gasilci so pod vodstvom g. Franceta Humarja pričeli reševati iz gorečega poslopja skromno Zagarjevo imovino, iz kleti pa so niu rešili 11 ali 12 košev krompirja, ki je predstavljal vso zalogo hrane siromašnih starih ljudi. Reševanje je bilo združeno s precejšnjo nevarnostjo in so morali gasilci neprestano z vodo oblivati tovariše, ki so nosili iz kleti krompir. Dva gasilca sta si pri tem sežgala obleko. Požar je nastal menda po nerodnosti nekega neznanega moškega, ki se je po 5. uri s pustnim mačkom vračal iz gostilne. Nekateri pa menijo, da je neznanec ogenj nalašč podtaknil.
*	Žalostna smrt prevžitkarja. Žalostno smrt jo storil na pustni torek v Št. Ilju pri Velenju 781etni prevžitkar Franc Ježovnik. Pri kosilu se je spri > posestnikom Antonom Cviklom, pri katerem j« živel. Iz prepira je nastal pretep in so starca našli z razbito lobanjo. V eni uri je nesrečni prevžitkar izdihnil. Usodni spopad se je odigral brez prič komisija šoštanjskega sodišča pa je ugotovila, da je dobil starček dva smrtonosna udarea in so zaradi tega zaprli posestnika Antona Cvikla, ki je zločin priznal. Stari Ježovnik je leta 1926. privolil, da se je njegova rejenka Frančiška Petkova omožila z Antonom Cviklom. Pred poroko je Ježovnik svoje posestvo izročil rejenki, ki ja vzela na soposest svojega moža. Ježovnik si je izgovoril prevžitek in ko je njegova rejenka kmaltt po poroki umrla, je prepustil posestvo Cviklu. Posestnik in prevžitkar se že od začetka nista posebno razumela, ko pa se je Cvikl po Ženini smrti prav kmalu vdrugič poročil, 9o se 3pori še poostrili in naposled do vedli do tragične smrti prevžitkarja.
*	Uboj t Framu. V nekem vinotoču v Framu je popivala te dni večja druiba fantov, med katerimi sta bila tudi viničar Pavel Legat in hlapeo France Matjašič. Ko so se fantje napiii, so se začeli prepirati in pretepati. Legat je z nožem sunil Matjašiča s toliko silo, da mu je na mah prerezal žilo odvodnico in da je nesrečni hlapec takoj iz« dihnil. Po krvavem dogodku so se fantje z Le-gatom vred razbežali na vse strani. Orožniki so Legata našli na njegovem domu in ga odvedli v Maribor. Pri zaslišanju se je zagovarjal z vinjo« nostjo in silobranom.
*	Izsleditev nevarnega vlomilca t Domžalah, V noči od sobote na nedeljo 26. februarja je bil izvršen predrzen vlom v hiši posestnika in vrvarja g. Adamiča v Domžalah. OorGžniki so takoj uvedli najvestnejšo preiskavo, ki pa precej časa ni imela pravega uspeha, ker je bil vlom izvršen zelo premeteno in ker se zadnje čase v okolici klati mnogo sumljivih in nevarnih tipov. Iz izvedbe vloma se je tudi dalo sklepati, da je moral biti vlomilee dobro znan z razmerami v Adamičevi hiši. Zaradi
tega je preiskava posvetila pozornost tudi osebam, ki so poznale hišo. šele te dni je padel sum na 211etnega Antona Marinčka iz Radovljice, ki se je pred nekaj leti učil pri Adamiču in ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvin. Ugotovilo se Je, da je bil Marinček v soboto 25. februarja po desetmesečni kazni zaradi nekih tatvin izpuščen iz ljubljanskih zaporov. Dopoldne je bil pred-veden na policijo in dali so mu vozni listek za pot v Radovljico. Fant pa je ta vozni listek prodal na gorenjskem kolodvoru, zvečer pa izvršil vlom v Domžalah. Hišna preiskava, ki so jo nenadno izvršili na njegovem domu, je spravila na dan sedem stotakov, dva napoleondora in vso zlatnino, ki je bila ukradena g. Adamiču. Pri tem odkritju je fant vse predrzno tajil. Ko pa so našli pri njem tudi vozni listek od 26. februarja, je začel pripovedovati, da mu je vse to, kar so našli, izročil v shrambo neki znanec, da pa ne ve odkod je vse to vzel. Orožniki v Radovljici so ga začasno spravili v zapor radovljiškega sodišča, odkoder pa je pobegnil, se napotil domov, kjer se je preoblekel in vzel s seboj neke reči. Mahnil jo je ob železniški progi in so ga alarmirani orožniki kmalu našli skritega v nekem kanalu. Naposled je le vse priznal ter tudi povedal, da je v ročno blagajno, iz katere je vzel denar in zlatnino, zmašil hranilno knjižico in neke vrednostne papirje ter vse skupaj, da ga ne bi izdali odtisi prstov, zagnal v potok Mlinščico. Orožniki so v Jaršah potok zajezili in v strugi res našli ročno blagajno. Vlomilec je bil tako predrzen, da je po vlomu ostal še v Domžalah in se zvečer udeležil veselice in ma-škerade.
* Vlomi in tatvine v Godiču pri Kamnika. V
noči na soboto je bilo vlomljeno v mlin posestnika Iskre v Godiču pri Kamniku. Mlin je precej oddaljen od hiše, zato ni nič čudnega, da so neznani prijatelji tuje lastnine v temni deževni noči napravili nepričakovano revizijo notranjščine. Vlomili so v mlin skozi okno in nato razbili zapah pri vratih, da so lahko odnesli dve vreči moke. Isto noč so brez dvoma isti tatovi izvršili še dvoje tatvin, in sicer pri posestniku Francu Bernotu in pri gostilničarju Pircu. Pri Bernotu so vlomili v drvarnico, prepilili ključavnico pri kurniku in odnesli tri kokoši štajerske pasme. Tudi pri Pircu so obiskali kurnik in zavili vrat edini putki, ki je samevala v kotu. Ze jeseni je namreč pri Pircu v neki noči zmanjkalo iz kurnika deset kokoši. Ostala je samo še ena in po to so se tatovi zdaj vrnili. Vlomi in tatvine so v zadnjem času v Godiču in okoliških vaseh tako pogosti, da upravičeno sumijo, da je na delu dobro organizirana »talna družba prijateljev tuje lastnine iz Stranj ali pa iz Godiča. Lani je ta družba vlomila v shrambo mlinarja Sohre in odnesla dve gnjati in večjo količino svinjskega mesa. Tudi nekemu drugemu posestniku je zmanjkala polovica prašiča, na Brezjah pa 70 kg slanine, še več pa je bilo pokradenih na raznih krajih kokoši.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
KRIŽI IN TEŽAVE METLIŠKEGA SREZA.
Metlika, marca.
Metliški srez je gotovo eden najbednejših v naši banovini, pa je zato razumljiv napor ban-•kega svetnika g. Martina Bajuka in narodnega poslanca g. Daka Makarja, da bi mu izposlovala kakršnokoli pomoč. Na nedavnem banovinskem zasedanju je podal banski svetnik g. Martin Ba-Juk zanimivo poročilo o razmerah našega sreza in se zavzel za razne najpotrebnejše naprave, ki bi kolikor toliko omogočile napredek krajev in mu zajamčile boljšo bodočnost v gospodarskem in prosvetnem pogledu.
Naš srez je v hudih razmerah. Suhoparne besede ne morejo zadostno označiti resničnega stanja. Primanjkuje živil za ljudstvo in krme za živino, a odnikoder ni sredstev za nabavo najnujnejšega. Zaradi lanskoletne suše niso pridelali kmetje niti najpotrebnejših semen. Najbolj primanjkuje semenskega krompirja. Ako ga je že
nemogoče nabaviti ljudem za hrano,, bi ga bilo potrebno nabaviti vsaj za seme, ker bo sicer rod zopet čisto izostal in bo lakota neizogibna.
Zaradi suše je zelo trpela tudi belokrajinska živinoreja in je število glav strahotno nazadovalo. Nujno potrebna je pomoč pri licenciranju živine in nabavi novih plemenjakov. V pogledu pospeševanja kmetijstva se mora posebno pažnjo posvetiti obnovi gnojišč, gnojnih jam in preureditvi živinskih hlevov. Iz banovinske postavke za sanacijo podeželja bi bilo potrebno v nekaterih občinah metliškega sreza zgraditi vsaj zasilna na-pajališča za živino, zlasti v onem delu, ki ga ne bo zajel novoprojektirani vodovod. Najnujnejša pomoč v tem pogledu je potrebna občinam Creš-njevcu, Suhorju, Lokvici, Radovici, Drašičera in posebno vasi Rakovcu v božakovski občini, ki sploh nima nobenega napajališča..
Splošno bedo in brezposelnost v metliškem srezu bi bilo mogoče omiliti tako, da se izvrše prepotrebna javna dela, to je preložitev majhnih ldancev, kar je za tekoče leto določeno od cestnega odbora in banske uprave. Zadevno trasira-nje je bilo izvršeno že lani. Tu bi bila pomoč banske uprave tem umestnejša, ker je srez določil malenkostni znesek 69.C00 Din za preložitev klancev na banovinskih cestah. Ta vsota pa ne bo zadostovala niti za preložitev klancev v Podzemlju, Božjakovem in na Vejerju v metliški občini. Potrebno bi tudi bilo, da banska uprava zopet prevzame za svoje ceste tiste v metliškem srezu, ki so že bile prej banovinske, pa so bile nato dodeljene občinam.
Življenjskega pomena pa je trasiranje vodovoda za ves naš srez, katerega bi bilo potrebno pričeti še letos postopno graditi. Ker je vse ozemlje sreza kraškega značaja, nimamo skoro nikjer pitne vode ne za ljudi in ne za živino. Žalostni so bili prizori v zadnjih letih suše, ko 90 ljudje morali ponoči voziti vodo iz tri in štiri ure oddaljene Kolpe.
Tudi vprašanju pogozdovanja moramo posvetiti mnogo pozornosti, ker bo sicer Bela krajina v destfetju postala pravi kras, katerega nihče več ne bo mogel pogozditi in iztrgati neizogibni pogubi.
Belokrajinsko ljudstvo upa, da mu bodo državna in banovinska oblastva vsestransko pomagala, ker niso teh hudih razmer zakrivili ljudje z malomarnostjo, nego le priroda in neugodne vremenske razmere.
Gospodinji je bilo v njeni materinski ljubezni všeč, da lahko pomaga sinovoma. Potrpežljivemu »gospodu pazniku» je bilo treba takoj postreči z najboljšim, kar je bilo pri hiši. saj dolinska hiša slovi po izredni gostoljubnosti daleč naokoIL Lažni paznik je sedel pri obloženi mizi kakor na svatbL Vmes je povedal, katero o Janezu in Gu-steljnu in hvalil dolinsko hišo. Tako dobro se mu menda se svoj živ dan ni godila Mati in hčerka sta se odpravili na dela Hlapec je moral stopiti po klavca, da je zaklal prašiča. Potem so nakuhali mesa in klobas, napekli potic in nacvrli krofov. Dobro mamico je stalo obilo truda, a za sinova ni prehuda nobena žrtev. Slepar v vlogi jetni-škega paznika se le zanimal za vse, kar je videl okrog sebe. Mislil si je lahko: «Čez sedem let vse prav pride», ko je opazoval, kako se odpirajo ključavnice v številne shrambe in sobe z različnim pohištvom. Na Dolini imajo vse to lepo urejeno.
Toda sleparstvo se rado r.azkrije po naključju. Tudi lažnemu pazniku je manjkalo le za las, da se ni ujel v zanko. Tisti dan je prispel na Dolino neki kupec, ki je sleparja spoznal ter ga nagovoril po imenu.-Navibancu se je posrečilo, da je odvrnil od sebe pozornost. Napaka je bila pri Dolinskih, ker so kupca prehitro odslovili.
Dva dni so trajale priprave in prav toliko časa je slepar izrabljal dolinsko gostoljubnost. Nahrbtnik je bil natrpan; poleg tega sta bila pripravljena še dva zavoja m tretje jutro Je bilo treba oditi. Pihala pa Je ostra burja in snežilo Je. Gospod Jetničar ni računal na vremensko izpre-membo. Dolinskim se je zasmilil; skrbno so ga oblekli v topel zimski površnik in zavili v odejo. Potem so ga posadili na sani med nahrbtnik in zavoje.
Tako je sleparski nepridiprav oškodoval Dolinske za več stotakov. Ko je odhajal, so še trdno verjeli njegovim besedam. Po okolici pa so že šužljali o drznem sleparju, katerega je zasačil kupec. Njegovi podatki bodo nedvomno pripomogli, da b<» oblastvo nesramnika prijelo in kaznovalo. Baje je to star znanec orožnikov in policije ter ima na vesti še razne druge grehe. Tako se je na poti v Dolino izdajal v nekem mlinu za detekliva in kazal celo revolver. Pri tem je govoril žaljivo o naši državi.
MAŠI NA TUJEM
SLEPARSTVO V PEŠKI OKOUCI.
Peče pri Moravčah, marca.
Čudno, kako so pokvarjenci današnjega časa iznajdljivi in predrzni in s kakšno neverjetno slepoto jim pošteni ljudje sedejo na limanice.
Nedaleč od Peč pod Goro sv. Florijana leži Dolina, prijazno sel, ki obsega eno samo raz-sežno posestvo, a je videti kakor cela naselbina. Posestvo ima svojo elektriko, mlin na električni pogon in še mnogo drugih modernih kmetijskih naprav z vsakovrstnim orodjem. Tukaj gospodari naleč naokrog poznana in vobče spoštovana dolinska mama s hčerjo Angelo, ki so jo lanski dogodki s ponarejenimi tisočaki spravili v preiskavo. Brata Janez in Gustelj sta zdaj v zaporu.
Domače razmere je izrabil mlad, čedno oblečen človek, ki se je nedavno pojavil na Dolini. Predvsem se je dobrikal Angelci, češ, da se dobro poznata. «Kdo pa ste?» je bila radovedna.! »Paznik iz jetnišnice«, se je predstavil navihanec i in nadaljeval zgovorno: «Ali me ne poznaš? Saj j sva bila skupaj... Vsak dan sva se videla... i Pod mojim nadzorstvom sta tudi Janez in Gustelj, dobra in pridna fanta. Pa sta me naprosila, naj jima napravim neko uslugo ...»
»Kakšno ?» je zanimalo mater in hčerko.
»Eh, saj veste, pust se bliža in fanta bi rada kaj boljšega za želodec... Prosila sta me, naj grem k Vam ter jima kaj prinesem... Ustregel sem jima v svojo veliko nevarnost... Odšel sem namreč brez dovoljenja... Zdaj pa le brž pripravite, dolgo se ne bom smel muditi...»
Umor ameriškega rojaka. V Pioneersvilleu v državi Idahu je bil ustreljen naš rojak Lojze Paj-nič, po rodu Ribničan. Pajnič je bil vodja zlatega rudnika, pri katerem je bilo precej Slovencev. Podrobnosti, kako je prišlo do umora, še niso znane. Listi pišejo, da je bil Pajnič v prepiru ustreljen. Zaradi suma umora je bil aretiran rojak Jože Šlogar, star 47 let. Do prepira je prišlo, ker je Šlogar obsojal način poslovanja zlatega rudnika. Kmalu nato je Šlogar pograbil revolver in ustrelil Pajniča, ki je v nekaj minutah izdihniL
Ss&MiIsisfc Barucli
15, Rue Lafayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št.'5064-64, BruxeIIes; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1418-66; Ned. Dienst; Luksetnbu rg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
Novice iz Amerike. Jugoslovenski Sokol v St. Louisu namerava izdati v bližnji bodočnosti obsežno delo pod naslovom cZivljenje in delo ameriških Jugoslovenov*. — Znani slikar Gregor Perušek je eden onih redkih ameriških Slovencev, ki so ponesli sloves slovenske umetnosti med ameriški narod. Nedavno je priredil v Clevelandu razstavo del v slovenskem narodnem domu. Razstavljene so bile slike umetnika Peruška samega, poleg tega pa so posetniki razstave tildi videli,
kaj so pod vodstvom g. Peruška ustvarili slovenski sinovi in hčerke, rojeni v Ameriki. Razstavljenih je bilo 120 umetniških del. — V Clevelandu je v starosti 60 let preminil Andrej Šenk, doma iz Predoselj na Gorenjskem. V Ameriki je bival 80 let. Zadnja štiri leta zaradi bolezni ni delal nikjer in ga je podpirala Dobrodelna družba, dokler ga smrt ni rešila trpljenja. — Istotam je legla v grob Marija Gorenčeva, rojena Bohinfeva, Iz Les na Gorenjskem. V Ameriki je bivala 25 let in zapušča moža Antona, doma od Sv. Trojice na Dolenjskem, v starem kraju pa starše, tri brate in sestro. — V La Salleju je umrla pionirka naselbine Marija Jurečičeva, stara 70 let. Zapušča tri omožene hčerke, dva sina v Chicagu, tri hčerke in sina pa v Kaliforniji. — V Pueblu je umrla znana rojakinja Katarina Jermanova, mati pokojnega Matije, ki je bil po vsej Severni Ameriki znan kot izvrsten godbenik. — V West Newtonu je izdihnila Ivana Juvanova, doma iz Dola v kamniškem okraju. V Ameriki je*bivala 30 let.
Iz Brambauerja (Nemčija) nam pišejo: Naše Jugoslovensko delavsko podporno društvo, ki je bilo doslej podružnica mengedskega društva, se je osamosvojilo. Ustanovni zbor je bil v nedeljo 19. februarja ob številnem obisku rojakov in rojakinj. V odbor so bili izvoljeni gg.: prvi predsednik Zore (Jesenice), drugi predsednik Dre-venšek (Haloze), prvi tajnik Mali (Česnice-Špi-talič), drugi tajnik Gajšek (Št. Vid pri Grobel-nem), prvi blagajnik Gajšek (Rimske Toplice), drugi blagajnik Omahne (Moravče), preglednik Rebernak (Konjice). Društvo zelo dobro napreduje. Na novo se je vpisalo 19 članov in je upati, da se bo društvo kmalu podvojilo. V našem društvu je ena najstarejših rojakinj v Nemčiji, častna članica Spitznagelnova, stara 88 let, po domače Nadrahova iz Višnje gore. Člani našega društva smo vsi vneti Slovenci in Jugosloveni. Zal imamo tudi v Brambauerju žalostno društvo rojakov, ki so zatajili svojo domovino in se ne sramujejo tega javno povedati. Želimo novoustanovljenemu jugoslovenskemu društvu mnogo uspehov!
Iz Dortmund-Dorstfehla (Nemčija) nam pišejo: Zlato poroko sta praznovala tukaj zvesta član in članica našega društva Ivan in Marija Antlej, pristojna v Prešično pri Brežicah. Mnogo pozdravov in čestitk sta prejela jubilanta, ki jima žeiinm tudi Člani našega društva še obilo zdravih in srečnih let! — Dne 1. februarja smo spremili našega zvestega Člana in bralca «Domovine» Jerneja Zajka k večnemu počitku. Štel je šele 44 let in je bival v Nemčiji 20 let. Pristojen je bil v Cadram pri Konjicah. Pokojnik zapušča ženo in dva sina. Bodi mu lahka tuja zemlja, žalujoči ženi in sinoma pa naše iskreno sožalje! — Božično obdarovanje naše dece smo morali za to leto opustiti, ker ni bilo nikake pomoči od nikoder.
Iz Glauoecka (Nemčija) nam pišejo: Tudi me zavedne Jugoslovenke se "oglašamo v <Domo-vinb. Na svečnico smo imele prvo zborovanje Narodnega ženskega društva. Izvoljene so bile: za prvo predsednico ga. Ivanka Lončarjeva, za drugo predsednico ga. Hedvika Dernovškova, za tajnico ga. Marija Seručnikova, za blagajnico ga. Ana Govejškova, za odbornice pa ga. Amalija Šporčičeva, ga. Marija Lončarjeva in ga. Ana Kurentova. Zborovanje je posetil tudi g. Pavel Bolha, ki se mu za njegov lepi govor srčno zahvaljujemo. Opominjal nas je k delu na socialnem in narodnem poprišču ter nas pozival k slogi. Povedal nam je tudi, da smo dobile dovoljenje, da se naše društvo imenuje Narodno žensko društvo kraljice Marije. Zene in dekleta, stopite vse v naše društvo. Do junija je pristopnina prosta, r Iz Reeklinghausen-Suderwirha (Nemčija) nam pišejo: Dolgo se že ni nihče oglasil iz našega kraja, čeprav se je v teku časa zgodilo pri nas precej novega. Na dan sv. Štefana smo priredili lepo uspelo božičnico in obdarovanje naših malčkov. Nekateri rojaki so se pri tem še posebno izkazali, za kar jim iskrena hvala! Ob tej priliki nas je posetil tudi zvezni predsednik g. Bolha. G. Bolha se je v zadnjem času mnogo potegoval 1
za podopre onim, ki so učili in še uče mladino materinskega jezika. Posredovanja so se mu tudi posrečila. Prosimo pa g. Bolho, da bi se spomnil tudi onih, ki morajo na vsak poziv osrednje zveze v razne, dostikrat zelo oddaljene kraje na zborovanja tamošnjih društev ter neštetokrat poleg že itak velikih stroškov trpeti še stroške za telefon iz svojega. Prosimo g. Bolho, da tudi to uredi tako z uspehom, kakor je to storil v zadevi šolskih tečajev. Dandanes so prehudi časi, da bi rojaki sami iz svojega mogli prenašati vse te žrtve.
Iz Pui de Domine (i iancija) nam pišejo: Tukaj nas biva nekaj Slovencev in Hrvatov, ki se mučimo za vsakdanji kruh po tukajšnjih rudnikih. Plače so majhne, delo pa hudo. Mnogo naših rojakov je brez zaslužka in brez vsake podpore. Brezposelni tavajo iz kraja v kraj, posla pa nikjer ne dobijo. Nedavno smo položili k večnemu počitku našega rojaka priljubljenega Andreja Po-žeta. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo mnogo rojakov, Poljakov, Cehov in Francozov. Lahka mu bodi tuja zemlja!
ŽENSKI VESTNIK
Tul in čipke
Danes so spet zelo v modi čipke. Zal pa so lepe le, dokler jih ne operetno, potem postanejo neznatne in grde. Krivda pa je le v napačnem pranju.
Take čipke je treba pazljivo prati. Čipke na-vijemo na gladko steklenico tako, da je vsa steklenica ovita (kolikor so pač dolge čipke, ali pa vzamemo večjo ali debelejšo steklenico). Steklenico z navitimi čipkami denemo nato v posodo, napolnjeno z vodo, in jo postavimo na ognjišče. Tu naj se voda počasi segreva. Tako se odstrani vsa umazanost, čipke je treba potem samo še posušiti. Če pa hočemo, da dobijo niedlorumeno barvo, jih pomočimo v redek in sladek čaj in potem namažemo z želatino. Ko so suhe, jih od-vijemo s steklenice.
S finimi zastori iz tula ali podobne tkanine ravnajmo pri pranju podobno. Zagrinjalo zložimo v zavoj in malo prešijemo, da ostane skupaj. Zavoj pomočimo v vodo in ga nalahno premečkamo, potem na isti način poplavimo, poskrobimo in damo sušit. Šele ko so zagrinjala popolnoma suha, jih razvijemo in lepo ugladimo in poravnamo. Likati ali jih nategovati ni potreba.
Za kuhinjo
Nadevani krompir. Debel okrogel krompir olupi, mu odreži na enem koncu ploščico za pokrovček, krompir pa izdolbi z majhno žlico in ga nato nadevaj. Nadev: Zmelji na strojčku malo svinjske pečenke, malo slanine, kuhane gnjati, primešaj dve jajci, nekoliko zelenega sesekljanega peteršilja, naribanega muškatnega oreha, majarona, timjana in drobtin. S tem nadevom napolni krompir in pritrdi nanj odrezano krompirjevo ploščico z zobotrebcem kot pokrovček. Pripravljeni krompir zloži v kožico na vročo mast in postavi v pečico, da se speče. Daj s paradižnikovo omako na mizo.
Pečeni krotki. V lonec vlij osminko litra vode, 8 dek sirovega masla, B deke sladkorja in postavi, da zavre, nato stresi zraven še 12 dek moke in mešaj na ognju toliko časa, da se testo loči od ku-halnice. Potem postavi na hladno. Ko se je testo shladilo, mu primešaj tri jajca in ga malo osoli, nato pa postavi testo zopet na hladno za eno uro. Pekačo namaži z mastjo, potresi z moko in po-kladaj nanjo krofke. Vzemi dve žlici, ki jih zmoči v raztepenem beljaku, z eno zajemaj testo, z drugo pa pomagaj oblikovati okrogle krofke. Pripravljene krofke peci nato približno deset minut ob zmerni vročini. Nato ogenj zapri in jih pusti v pečici, dokler jih ne deneš na mizo. Na mizo jih daj s čokoladno kremo.
Kislo zelje s prekajenim svinjskim mesom.
Pol kile prekajenega svinjskega mesa deni v krop, kjer naj se kuha do mehkega. Pol kile kislega zelja pa pristavi v drugem loncu. K zelju zreži še tri krompirje. Ko je meso kuhano, ga deni na krožnik, razreži in odloči kosti. Zrezano meso stresi nazaj v juho, v kateri si ga kuhala. Kuhano zelje pa odcedi in stresi k mesu, da skupaj pre-vre. Zelje z mesom mora biti zelo gosto, zato pazi, ko kuhaš meso, da ga preveč ne zaliješ. Položi v krop za deset minut še eno ali dve safaladi, a naj ne vro, ker sicer počijo. Nato naloži zelje z mesom v skledo. Safalade pa zreži in jih položi okolu zelja kot venec. Daj z zmešanim krompirjem na mizo.
Praktični nasveti
Linolej. Da ohranimo linoiej delj časa lep in svetel, ga moramo skrbno negovati. Ako ga umijemo z mlačno vodo, ga moramo potem dobro zbrisati, nato pa namazati s kakim brezbarvnim lakom, ki mu primešamo nekoliko terpentinovega olja. Nato ga pustimo, da se posuši. Tako ostano prevleka dolgo časa lepa, in linolej je videti kakor nov. — Ako pa je bil linolej poprej mazan z voskom ali kakim drugim loščilom, moramo to loščilo odstraniti z vročo milnico in šele potem, ko se popolnoma posuši, namazati z lakom.
Listnica uredništva
Zelena vigred. Na borzo dela naj se javi. Pot-j.jga lista niste dobili, ker ga dobe samo oni, ki imajo zagotovljeno delo. V Franciji je velika brezposelnost in se zato branijo tujcev.
Zabukovski dopisnik. V mestu je beda še večja in je kriza vzela denar tudi tistim, ki sicer radi podpirajo siromake.
Sv. Andraž pri Velenju. iNeuiogoce! Preveč žaljivo!
Sr. Florijan ob Boču. Brez podpisa in še tož« ljivo.
Grajska vas. Ni za tisk. Sicer pa ni pisano ▼ Ameriki.
Stiring-Wendel. Če se je podpora res delila pristransko, se obrnite z dokazili na izseljenskega komisarja pri našem poslaništvu v Parizu.
Gradišče ob Dravi. Pisma nismo dobili.
Gornji Petrovci. Takih in sličnih fantovskih zgodb ne kaže objavljati.
Veržej. Po tiskovni pomoti izostalo.
ZANIMIVOSTI
X Čikaški župan Čermak je umrl. Čikaški župan Čermak, ki je bil hudo ranjen ob atentatu na Roosevvelta, je v ponedeljek umrl. Pokojnik je bil najboljši župan čikaga v zadnjih 20 letih. Pod njegovo upravo zločinstvo vidno nazadovalo. Najprej je bil odvetnik, potem sodnik, leta 1931. pa je bil izvoljen za župana. Kmalu po izvolitvi je zaslovel zaradi svoje odločne borbe proti tihotapcem in zločincem.
X Silna potresna katastrofa na Japonskem.
Dne 3. t. m. je zadel del Japonske strašen potres. Točnih poročil še vedno ni, ker so s potresnim ozemljem prekinjene vse zveze, vendar pa se da že na podlagi dosedanjih ugotovitev sklepati, da je katastrofa ena največjih, kar jih pozna zgodovina. Po potresu so nastali ogromni požari, morje pa je bilo tako razburkano, da so nastale silno poplave in je voda uničila še to, kar sta pustila potres in ogenj. Nenadno se je izpremenila tudi temperatura in pritisnil je nenavaden mraz, spremljan od ledenomrzlega viharja, kar trpljenje beguncev, ki jih je na stotisoče, le še povečuje. Izginilo je tudi nad tisoč večjih in manjših ribiških ladij z vsemi posadkami. Potres je zadel iste pokrajine kakor leta 1896., ko je zahtevala katastrofa 30.0C0 smrtnih žrtev. Najhuje je prizadeta pokrajina Miagi, kjer so skoro vse naselbine uničene. Pristaniška mesta Komajši, Ja-
masla in Miagi so samo še razvaline. Samo v eni vasi je zahtevala katastrofa 541 smrtnih žrtev in 600 ranjenih. V okrožju Ivanto so ugotovili 1380 mrtvih in 276 ranjenih.
X Izgubljena in zopet najdena. Angleški listi priobčujejo ganljivo zgodbo, ki bi lahko dala hvaležno gradivo za pustolovski roman. Junak je Anglež Smith, ki je živel pred vojno v Gdansku, kjer se je oženil z Nemko. Po mobilizaciji leta 1914. sta se morala zakonca ločiti, kajti Smith je moral kot angleški državljan k vojakom. Dopisovala sta si sicer preko nevtralnih držav, toda pisma so prihajala redko in so naposled sploh izostala. Žena je mislila, da je mož na bojišču padel. Odpotovala je iz rojstnega mesta in se posvetila delu pri Rdečem križu. Dodelili so jo vojaški bolnišnici na zapadnem bojišču. Smith je po naključju zvedel za ta korak svoje žene, toda preden se mu je posrečilo stopiti z njo v stik, ga je presenetila vest, da je bila bolnišnica na bojišču, kjer je služila njegova žena, v strahovitem topovskem ognju uničena in da je našlo vse osebje v nji smrt. Po vojni je odpotoval Smith v Palestino, kjer se je drugič oženil. Nedavno je hudo zbolel in morali so ga prepeljati v bolnišnico. Stregla mu je usmiljenka, obraz katere se, mu je videl zelo znan. Mislil je, da se mu blede In da vidi prizore izpred vojnih časov, ko je živel 6 svojo prvo ženo srečno zakonsko življenje. Toda življenje piše čudovite romane, mož se ni motil, usoda je bila zakonca po burnem življenju zopet združila. Po srečnem naključju je bila ostala žena na bojišču živa in poklic jo je pri vedel v Azijo. Drugi Smithov zakon je bil potem razveljavljen In tako živita zakonca zopet skupaj.
X Hude so na moške, ki imajo radi saino lepe ienske. Pod naslovom cSramujte 6e moški», je objavil gremij pariških odvetnic proglas, ki v njem moškim očita, da se od pamtiveka do danes niso prav nič izpremenili. Po mnenju pariških odvetnic »o ostali moški taki, kakršni so bili. Vedno se love samo za lepoto ženskega telesa. Parižane odvetnice prav krepko obirajo, češ, naj se sramujejo, da jim ugajajo le lepe ženske ne glede na njihove duševne vrline. Vzrok odločnega nastopa francoskih boriteljic za ženske pravice proti moškim so nedavno objavljeni podatki, pravijo da je bilo samo lani v Parizu nad petdeset lepotnih tekem, a nikomur ni prišlo na misel, da bi priredil tekmo, M naj bi ocenila značaj in duševne vrline ženske. Po Parizu so iskali najlepši ženski hrbet, vrat, noge, roke, praa, lase in frizura Višek je bila pa tekma, ki naj bi pokazala najlepše ženske oči. Kandidatke so stopale pred razsodišče v črnih dominih in s črnimi maskami na obrazih, ki so zakrivale ves obraz tako, da so se videle samo oči s trepalnicami in obrvmi. Nagrajeni eo bili trije pari krasnih modrih oči, kar nasprotuje dosedanjim francoskim navadam, kajti pri Francozih so bile doslej najbolj \ časteh temne oči. Pariške odvetnice, ki veljajo za zelo naobražene, se bore za enakopravnost in so seveda odločno proti vsakim tekmam, kjer gre samo za lepoto ženskega telesa. V svojem proglasu se vprašujejo: <Ali smo se zato borile za osvobojenje ženske izpod moškega Jarma, da bi se ženska zdaj prostovoljno podvrgla moškemu?! Ali naj bo to tako spoštovanje do Žensk? Ne, nasprotno, to je družabno, prebrisano maščevanje moških, ki hočejo s temi ženskami pokazati, da nimajo njihove duševne lastnosti in duševne sposobnosti v moških očeh nikake vrednosti. Ponižanje žensk in preziranje vseh njihovih duševnih vrednot, a na drugi strani čim večje na-glašanje in hvalisanje njihovih telesnih mikavnosti in s tem označevanje njihovega telesa za predmet naslade je skrivna želja moških. Najža-lostnejše pri tem pa je, da ženske kar same drve na lepotne tekme in s tem same teptajo svoje dostojanstvo ter počenjajo vse mogoče, samo da bi obrnile nase pozornost moških. Zanimivo je, da bojni proglas pariških odvetnic na našel odmeva med Parižankami. Pariški tisk ga je samo zabeležil in obrazložil s posmehljivimi opazkami. Med drugim so pa pariški listi opozarjali na to, da je baš med pariškimi odvetnicami mnogo tar
kih, ki si na vse načine prizadevajo opozoriti moške nase. Kdor pa hoče učiti druge, mora najprej sam živeti po svojih naukih, ne pa da se ravna po tistih, ki pravijo: Poslušajte nas, ne glejte nas!
X Lačni volkovi. Če je zima huda, prižene volkove v bližino človeških bivališč, kjer začno napadati zlasti ovce, če jih dobe pod ostre zobe. i Posebno v Rumuniji imajo še vedno mnogo volkov, ki so raztrgali že več ljudi. Pa tudi pri nas slišimo večkrat o lačnih volkovih, ki se priklatijo pozimi iz gozdov v doline in napadajo drobnico. V Temešvaru je čreda volkov napadla sani s tremi ljudmi. Dvema se je posrečilo splezati na drevo, odkoder sta morala mirno gledati, kako so volkovi njunega tovariša raztrgali in požrli. Če je volk sam ali če jih je samo nekaj, si ne upajo napasti človeka, če jih je pa cela čreda, ne pomaga niti najboljša puška. Med vožnjo s sanmi je namreč težko zadeti, pa tudi če bi človek zadel nekaj volkov, bi s tem samo odgodil svojo smrt, kajti ubite volkove drugi takoj raztrgajo, potem se pa zopet poženo za človekom. Če sta vprežena dva konja ali če je konj še spočit, se lačnim volkovom še da uiti, drugače pa ne. Neki rumunski i kmet, ki so ga zasledovali volkovi, je izpregel konje in jih prepustil njihovi usodi, sam je pa prevrnil sani in se skril pod njimi. Tako je čakal do jutra, ko so volkovi zbežali. Seveda mu ni bilo posebno prijetno pri srcu, kajti vso noč so ga volkovi oblegali, pa niso mogli do njega. Leta 1921. so volkovi napadli rumunski brzovlak, ki se je v njem peljal tudi princ Nikolaj, kraljev brat, iz-boren strelec. Nad sto volkov je obkolilo vlak in začelo skakati proti razsvetljenim oknom. Princ je dal ugasiti luči v vagonu, odprl je okno toliko, da je lahko potisnil skozi puško, in začel streljati. Streljal je, dokler mu ni pošlo strelivo. Zjutraj, ko so prispele z obeh strani pomožne lokomotive in napravile gaz, da je lahko zameteni vlak nadaljeval pot, je naštel prinčev adjutant toliko ubitih volkov, kolikor je počilo ponoči strelov. Vsak volk je bil zadet v glavo; princ je meril tja, kjer so v temni noči žarele oči lačnih volkov.
X Tibetanbe imajo vež pravic kakor iene pro-svetljenih narodov. Drugi krap, drugi običaji, pravi pregovor. Skoro nemogoče je reči, kje je kraj, kjer bi se živelo najbolje. Medtem ko mislijo ženske v Evropi, da so na višku, se jim ženske v Tibetu smejejo in gotovo bi nobena Tibe-tanka ne zamenjala svojega življenja z evropsko ženo. Tako je pač na svetu, da je vsak človek domišljav in ponosen la svoje dobrine, da podcenjuje drugega in se čuti gospodarja položaja, čeprav v resnici ni. Ženske so v Tibetu sicer na videz sužnje in nekaj manj vrednega, vendar pa niso prav nič na slabšem od drugih, temveč nasprotno, s svojo usodo so popolnoma zadovoljne. Znana raziskovalka David-Neelova, ki je živela 18 let v Tibetu in organizirala več potovanj v puščavo Gobi, piše v cRevue de Paris» o šegah in običajih Tibetancev. V Tibetu vlada še zdaj naziranje o manjvrednosti ženske. Roditi se kot ženska pomeni, prevzeti nase kazen za grehe, ki jih je človek napravil v prejšnjem življenju. To pa Tibetank prav nič ne moti. Čeprav jih moški svet tako podcenjuje, so mnogo bolj samozavestne kakor ženske drugod po svetu. Ljubezen med obema spoloma velja za nekaj čisto brezpomembnega in zato v Tibetu Ijubavnih žaloiger sploh ne poznajo. Če skoči eden izmed zakoncev čez plot, mu je drugi še hvaležen, ker dobi s tem dober vir dohodkov, kajti zakonska nezvestoba se obravnava v Tibetu zelo hladnokrvno, kaznuje se kratkomalo z odškodnino. Če zapelje mož ženo svojega prijatelja ali sovražnika, plača določeno odškodnino in reč je urejena, ne da bi se mož na svojo nezvesto ženo ali nanj kaj jezil. V Tibetu pa tudi dote ne poznajo. Nasprotno, tam mora plačati mož za ženo njenim staršem, ženo kratkomalo kupi. Evropski običaj, da starši opremijo hčerko in ji dado še nekaj dote, če so premožni, je Tibetankam v zasmeb. Zene, ki je z njimi govorila David-Neelova, so zatrjevale, da evropske žene ne morejo biti prav nič mikavne, ker mo-
boste tudi Vi veseli, ako si boste naročili sukno za obleke v TRGOVSKEM DOMU
CELJE št 97
Dobro snkno . . ■ . Din 29-— Trpežen ževjot . . . Din 40•— Modni kamgarn . . . Din 81-— Velika izbira češkega in angleškega blaga.
Vzorci in cenik zastonj. Obleke po meri se hitro in poceni izdelujejo v lastni tovarni.	j
rajo prinesti možem v zakon opremo in še denai^ sicer se ne morejo omožiti. Tibetanke si pred* stavijajo evropske žene kot restvore, ki se morajo možje za nje žrtvovati. Če ima žena v Tibetu kaj premoženja, ga obdrži sama in mož se ga ne sme vse življenje dotakniti. Tibetska žena velja sicer za manjvredno bitje, pa si je vendar pri* borila v življenja večje pravice kakor žene pro-svetljenih narodov. Mož je sicer v Tibetu bolj r časteh in velja za poglavarja družine, toda samo na videz, v resnici vlada žena in mož se je bojk Če se mu žena izneveri, ji ne sme storiti ni česa® hudega, temveč ima samo pravico rahtevatl gmotno odškodnino od njenega ljubčka.
X Med zlbajoeiml se mrliči na dnu morja. V
začetku letošnjega leta se je potopil v antiohijski ožini Italijanski tovorni parnik «Palermo» Potapljač Petersen je prevzel nalogo, da poišče potopljeni parnik na dnu morja in potčgne iz voda trupla šestih strojnikov in kurjačev, ki so še ležala v parniku. Petersen pripoveduje o svoji hudi nalogi takole: «Med množico rakov, rib in najrazličnejših morskih živali sem zagledal na široki, črni skali obrise potopljenega parnika. Trup je molel čez skalo in tako je bil parnik podoben pravljičnemu nestvoru. Od časa do časa se ja potopljeni parnik zagugal. Skozi vratca, držeča; v strojni oddelek, je sililo iz parnika do pasu golo, zelenkasto, zabuhlo, strahotno človeško truplo, Potegnil sem ga skozi vratca In tako sem imel vhod prost V strojnem oddelku je vladala črna tema. Ko sem prižgal električno luč, sem začel iskati druga trupla. Obrazi nesrečnikov so bili spačeni; iz široko odprtih oči jim je zrla nepopisna groza. Ko sem stopil naprej in je začela voda valovati, so se zazibala trupla, padla so ml k nogam in dvignila roke, kakor bi me prosila, naj jih rešim. Ta ples mrličev je bil tako grozen, da me je spreletaval mraz. Z vrvjo sem zveza! po dve in dve trupli skupaj, da bi jih spravil ia potopljene ladje. Kar se je ladja nagnila na stran, vratca strojnega oddelka so se zaprla in tako sem bil zaprt v tem strašnem grobu na dnu morja« Komaj sem mogel dihati, kajti vratca so bila stisnila gumijasto cev, po kateri sem dobival zrak. Napenjal sem vse sile, da bi odprl vratca, pa ja bil pritisk vode močnejši, šele s pomočjo železnega droga se mi je posrečite vratca odpreti in naposled sem srečno spravil trupla iz morja.»
C
MALI OGLASI
1
Posojila podeljuje
»Zadruga*, Ljubljana, p.p. 307. Sprejema poverjenike.	42
65 Dva Slovenca z dobro eksistenco,
bivajoča v Franciji, se želita seznaniti zaradi poznejše ženitve s Slovenkama, ki imata nekoliko gotovine, ju veseli kmetijsko gospodarstvo in sta voljni poprijeti za vsako delo. Prednost imajo seveda take z gospodinjsko šolo in kakim obrtotn (n. pr. šivilje in pod.), nadalje take, ki so vešče . nemščini in še kakemu drugemu jeziku. Dopise s sliko je poslati lia naslov: Cowacli Josip, menusieur, Ecole agricole. Poste Landser. Ilaut-Rilin (France).
Išče se
K
'ajen mora biti kmečkega, sadjarskega in gozdnega
ošten in trezen kmečki delavec z malo rodbino, dela. — Plačilo: deputatno zemljišče, užitek od dveh !
krav in od sadnega vrta kakor tudi primerna goto-! vina po dogovoru. Ponudbe sprejema upravništvo »Domovine*.	67
Ženska s primernim kapitalom se sprejme
na dosmrtno stanovanje in oskrbo. Mlada zakonca brez otrok dobita stanovanje tik mesta Dopisi pod cMoj dom* naj se pošljejo upravi »Domovine* 70
X Strašen zločin je bil te dni odkrit v Lander- j tingu v Avstriji. Četrti razred ljudske šole je šel prvič k spovedi. Med učenkami je bila tudi hčerka bogatega kmeta Ana Neumayerjeva, ki je pokleknila k spovednici in krčevito zaplakala. Duhovnik jo je začel tolažiti in na vse načine ji je prigovar- j jal, naj pove, kaj jo teži. Po dolgem prigovarjanju ; 6e je deklica tako pomirila, da je odkrila strašno i žaloigro, ki se je odigrala na njenem domu. Pred dobrim mesecem sta se njen oče in mati sprla, j oče je pograbil v jezi sekiro in mater ubil. Dekletce je vse to videlo. Oče je zakričal na njo, naj gre spat in nikomur ne pove, kaj je videlo. Vsa prestrašena je deklica legla, pa ni mogla zaspati, zato je vstala in se po prstih splazila do kuhinjskih vrat, ki jih je tiho odprla. Zagledala je grozen prizor. Oče je razsekaval materino truplo in metal poedine kose v razbeljeno peč. Kar se je obrnil in zagledal hčerko. Srdito je zaklel in zagrozil ji je z enako usodo, če bi ga izdala. Prestrašena deklica je res molčala, dokler ni prišla k prvi spovedi. Duhovnik je ovadil zločinca crož-
Blago xa p®mlad!
Vsem cenjenim odjemalcem in tudi onim, ki moje trgovine še niso posetili, naznanjam, da boiu za pomlad in poletje prodajal manufakturno blago Vseh vrst po globoko znižanih cenah. Ne zamudite ugodnega nakupa! Priporoča se
ANTON ŠAVNIK, trgovec v Škofji Loki.
nikom, ki so ga aretirali. Sekiro in nož so našli v hiši, v peči so pa našli tudi ostanke ženinega trupla. Deklico so vzeli k sebi znanci. Zanimivo je, da sedi tudi Neumayerjev svak v dosmrtni ječi zaradi umora svoje žene.
X Grozovitosti kitajskih roparjev. Priti v roke kitajskim roparjem ni nič prijetnega. To bi lahko potrdil tudi frančiškan Lazzeri, ki so ga ugrabili roparji pri napadu na misijonarsko postojanko z njegovimi kitajskimi učenci vred. Vsak dan so prepotovali okrog 90 km, tako se jim je mudilo, da bi jih ne zasačila oblastva. Naposled so se tolovaji ustavili ob veliki reki in vrgli ujetnike zvezane na tla. Kmalu se je pojavil roparski poglavar Ly s fantom, ki je bil oborožen s pištolo in mečem. Poglavar je prečital seznam ujetnikov in ukazal enega prignati k reki. Potem je zapovedal mladeniču, naj ujetniku odseka glavo. Nesrečni ujetnik je moral poklekniti, fant je zamahnil z mečem, ki se je zarezal ujetniku v vrat, pa je bil udarec preslab in fant je moral še nekajkrat dvigniti meč in udariti, preden je nesrečniku odsekal glavo. Poglavar se mu je ves čas posmehoval, češ, saj si se dovolj dolgo učil v moji šoli, pa vendar še ne znaš odsekati glave. Fant se je izgovarjal, da meč ni nabrušen. Prvemu ujetniku so sledili drugi in pri vseh se je ponavljalo isto: nobenemu neizurjeni in premladi krvnik ni mogel odsekati glave z enim udarcem. Tolovaji so se pa pri tem zabavali in se posmehovali mlademu krvniku, češ, da se bo moral še dolgo učiti, preden bo kos svoji nalogi. Naposled se je poglavar razsrdil in iztrgal fantu meč iz rok. Med burnim odobravanjem roparjev so privedli še nekaj ujetnikov, ki jih je hotel obglaviti sam poglavar. Pa tudi on je moral zamahniti s skrhanim mečem večkrat, preden so bile glave odsekane. Tudi sam se je izgovarjal, da meč ni dobro nabrušen. S frančiškanom Lazzerijem so ravnali tolovaji še dokaj dobro. Nekega dne, ko je bilo obglavljenih že 27 ujetnikov, je sedel poglavar k njemu in ga vprašal, ali se boji smrti. Lazzeri je odgovoril, da ima mirno vest in da se smrti prav nič ne boji. «Kaj, smrti se ne bojiš?« je zakričal poglavar. «Prinesite mi ineč, ti pa poklekni na kolena!® Toda to je bila samo kruta šala, zakaj tolovaji poglavarju niso prinesli meča, niti ni ujetnik pokleknil. Enako se je poglavar šalil z drugimi menihi in tudi opata je vprašal, ali se boji smrti, pa je dobil odgovor, da vsak človek rad dolgo živi. Poglavar mu je pritrdil in se obrnil, da bi odšel, pa je pred odhodom še zaklical Lazzeriju: «Evropec, pazi se! Če mi še enkrat prideš v roke, ti dam odsekati glavo. Takrat se ne bom šalil s teboj.» Lazzeri je bil tudi priča groznemu prizoru, ko so tolovaji usmrčenim ujetnikom trgali srca iz prs in jih topla jedli v praznoverju, da preide moč usmrčenih v njihova telesa. Lazzeri je videl mnogo takih grozodejstev in bil sam neštetokrat v smrtni nevarnosti, pa se vendar hoče spet vrniti na svoje misijonarsko mesto.
Ali se hočete svojega revmatizma, protina osvoboditi ?
Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa in tudi slabost oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh, ki jih je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo.
Nudim Vam
zdravilno, sečno kislino razkrajajoče, presnovo in izločevanje pospešujoče domače pitno zdravljenje, prirejeno na umeten način, a točno po naravi, po nekem blagonosnem zdravilnem vrelcu, ki ga je bila mati narava podarila bolnemu človeštvu.
Pišite mi takoj in dobili boste brezplačno tozadevno poučno razpravo.
Augast Marzke, Berlin, Wiimersdorfl Brnehca'erstrasse No. 5, Abt. 286.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Zabava v zaporu.
Bankir: «Koliko si dobil?»
Vlomilec: «Pet let.«
Bankir: «Zakaj pa?
Vlomilec: « Vlomil sem v banko. Koliko si pa ti dobil?«
Bankir: «Deset let.«
Vlomilec: »Zakaj pa?»
Bankir: «Ker sem banko ustanovil.*
Dober odgovor.
Starka žene čredo oslov. Mimo pridejo paglavci in začno kričati nad njo: «Dober dan, oslovska mama!«
Starka se pa obrne in odgovori: »Dober dan otroci moji.*
Najboljši dokaz.
Neža: cMoja prijateljica se je dala fotografirati in prepričana sem, da je na tej fotografiji taka, kakršna je v resnici.*
Urša: <Zakaj si o tem prepričana?*
«Ker te fotografije še nikomur ni pokazala.*
Oskrbnina: I. razr. Din luu—, a. razr. Din 80'— Zdravnik: Dr. FR. DERGANC, šef-primarii v. p.
hataiJi^ito
v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, da si uredi doina nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrju|9 mnogo zahval Če želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača letarska industrija Josip Kališ, aribor, Trubar jeva ulica št. 2. od« delek 5.
Ei
svojo
Umetne oči
izdelujemo točno po naravi za paciente. F. AD. VžMier Sohne, Wiesbaden, in Ljubljana,
splošna bolnica, očesni oddelek, od 11. do 14. marca 1933.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, s podružnico na Miklošičevi cesti st. 13, je največja regulativna
hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 Din, rezervnih zakladov
pa nad 10,000.000 Din. Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse i vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem ln vso svojo davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon: centrale št. 2016 in 2616, podružnice 2367. Poštni čekovni račun: centrale št. 10533, podružnice št. 16138, Uradne ure za stranke so od 8. do 12.
Izdaja za konzorcij »Domoviue* Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip O m 1 a d i 6.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek«