Poštnina plačana
Cena 1 Din
gotovini
Izhaja
in 20.
Letna naročnina znaša Din 40-—. Uredništvo in u prava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09.
Leto V.
Ljubljana, dne 1. junija 1936.
Štev. 16.
Vrenje v Palestini
Dogodki na daljnem vzhodu angleškega imperija so stopili v ozadje spričo vrenja, ki se je pojavilo v angleških kolonijah v soseščini Sredozemskega morja. Ta del angleške interesne sfere, ki vsled svoje zemljepisne lege predstavlja vrata v vse ostale kolonije na vzhodu, je vsled tega svojega svojstva eden najobčutljivejših in mu tudi posveča angleška kolonijalna politika prav posebno pozornost.
*,
Do neke meje so se ti dogodki v Londonu predvidevali in to je bil tudi eden izmed vzrokov zadržanja Anglije napram italijanskemu okupacijskemu pohodu v Abesinijo. Nacijonalno gibanje v Egiptu, ki že skozi leta ne popusti napram Angliji, stalna nabost med Arabci in tihi, železno vztrajni Pritisk Japonske s svojim široko razpredenem in stalno naraščajočim gospodarskim vplivom v teh pokrajinah — vse to je ustvarilo vse prej kot ugodna tla v teh angleških kolonijah, da bi mogle brez odmeva spremljati v svoji soseščini dogodke, kot so se odigravali v Abesiniji.
Oni, ki so predvidevali vse to, se niso kotili. Vojna v Abesiniji je bila v polnem razmahu, ko so se v Egiptu pojavljali znaki odločnega odpora proti Angliji. To gibanje nacijonalistov v Egiptu se je v nemali meri Pripisovalo tudi Italiji, kateri se je tudi javno očitalo, da skuša z ustvarjanjem zmede v Egiptu izvršiti pritisk na Anglijo in jo pripraviti do tega, da popusti v svoji politiki, Predvsem po zahtevah po sankcijah.
Komaj so se ti nemiri polegli, so nastali novi in v mnogo večji obliki med Arabci v Palestini. Zunanji vzrok, oz. povod temu uporu je angleška kolonijalna politika, ki na neprikrit način favorizira židovski element v Palestini. Prav v zadnjem času je angleški komisar zopet zvišal kvoto židovskih izseljencev v Palestino, s čemer so se čutili Arabci bistveno prizadeti. Par tisoč Zidov sicer ne pomeni za tako pokrajino mnogo. Ali če teh par tisoč Zidov vživa vso podporo, moralno in materijeino, od oblasti na škodo domačinov, je vsak priseljenec izmed teh velika opasnost za domači element.
Vendar pa je bil ta poslednji korak angleških oblasti v korist Zidov le povod za izbruh nemirov, ki so se že dolgo časa pripravljali. Poročila, ki prihajajo iz Palestine, govore o široko razpredenem uporu, ki je zajel tudi vsa beduinska plemena tako puščavska, kakor tudi ona iz Transjordonije. Ta beduinska plemena, ki so v svetovni vojni napravila neprecenljive usluge Angliji s tem, da so se postavila na njeno stran proti Turčiji in zadale Turčiji v tej vojni enega izmed najhujših udarcev, so' doživele globoko razočaranje ob sklepanju miru. Obljube, ki jim jih je dal v imenu Anglije znameniti polkovnik Lawrence, Anglija ni izpolnila in vse žrtve, ki so jih ta plemena v svetovni vojni doprinesla, so bila zaman. Polkovnik Law-rence se je vsled tega dejstva čutil osebno toliko prizadetega in razočaranega, da se je umaknil iz javnega življenja v zatišje. Nezadovoljstvo med Beduini je stalno tlelo in je prišlo sedaj do izbruha s tem, da so se pridružili palestinskim Arabcem pri njihovem gibanju.
Kljub temu pa ti nemiri za enkrat še ne predstavljajo posebne opasnosti. Organizacija angleške kolonijalne uprave, nesposobnost domačinov sprovesti organizacijo upora v večjem obsegu kakor tudi nešteti spori, ki obstoje in se podedujejo iz roda v rod med temi plemeni, onemogočajo vsak večji pokret domačinov proti kolonijalnim oblastem. Vsled tega tudi v tem primeru ni pričakovati večjih dogodkov v Palestini. Pač pa je to vrenje znova pokazalo Angliji, da ne gre favorizirati židovski element v toliki meri na škodo domačinov, ako se hoče v bodoče izogniti sličnim dogodkom, ki bi mogli, ako bi se stalno ponavljali, vendarle napraviti veliko škodo angleškemu imperiju,
Ob dvanajstletnici
Dne 1. junija 1924. je napravila Organi-zaciija Jugoslovenskih Nacijonalistov izlet v Trbovlje. Na tisoče nacijonalistov je> privrelo ta dan v ta kraj, da sredi te takrat komunistične domene manifestira jugoslovensko misel ter vlije poguma vsem onim, ki so živeli v tej črni dolini pod neposrednim terorjem takrat na višku svoje moči in borbenosti nahajajočega se komunizma. Uredil se je sprevod, na čelu godba, orjunaške zastave in čete nacijonalistov v krojih. Komaj so se približali kraju, kjer niso hoteli drugega kot manifestirati na popolnoma korekten način svojo jugoslovensko misel, so počili streli. Organizirana komunistična banda je izvršila ta napad,'žrtve tega napada so bili trije mladi nacijonalisth Boltauzer Žarko, Šlajpah France in Žnideršič Stanko.
Ta hip še polni prekipevajočega življenja, navdušeni borci za kralja, državo in jugoslovanski narod so se zrušili pod streli. Njih zadnji pogledi so bili uprti v jugoslovenske prapore Orjune, njih zadnje besede so pozivale brate — nacijonaliste ,naj ne klonejo, marveč naj gredo preko vseh ovir in preko vseh žrtev dalje, dokler ne bo dosežen končni cilj: Edinstvena, res jugoslovenska, vseim dobrim Jugoslovenom pravična Jugoslavija.
Dvanajst let! Ni to mnogo v življenju posameznika, še manij znači 12 let v normalnih razmerah za narode in države. Kako dolga pa je ta doba, koliko razveseljivih in koliko žalostnih dogodkov vsebuje v razvoju mladega naroda, kot je jugoslovenski, zlasti pa v razvoju, ki se vrši v tako težkih, naravnost obupnih prilikah, kot jih preživlja vseh teh dvanajst let naš narod! Pa je kljub vsemu temu ostala jugoslovenska misel zvezda vodnica vsega našega žitja in bitja. Koliko je bilo poskusov izpodkopati to misel in ji poiskati nadomestilo v raznih defetističnih in separatističnih geslih in načrtih. Polna štiri leta po 1. juniju 1924 je razbesnelo partizanstvo uničevalo temeljno misel jugoslovenske ideologije: medsebojno spoznavanje in spoštovanje ter krepitev bratstva med posameznimi deli jugoslovenskega naroda. Ne ujedinjevanju, marveč razjedinjevanju jugoslovenskega naroda je bilo posvečeno vse delo takratnih političnih partij in njihovih voditeljev. Pnišel je 6. januar 1929, ko je blagopokojni Kralj v svojem zgodovinskem manifestu označil misel, za katero so delovali lin trpeli resnični jugoslovenski nacijonalisti že davno prej in za katero so padli 1. junija 1924 v Trbovljah bratje Boltauzer, Šlajpah in Žnideršič, kot temelj vsega bodočega razvoja jugoslovenskega naroda. Čim je to storil, je bil tudi on zapisan smrti. Od 6. januarja 1929 dalje so se zbirali in pripravljali zakleti sovražniki naše države, ki so se dobro' zavedali, da znači dosledno provajanje jugoslovenske miselnosti konec vseh njihovih na propast tega naroda in te države usmerjenih načrtov. Od 6. januarja 1929 dalje se začenjajo v tu — in inozemstvu one strašne priprave, ki so dosegle svoj tragični zaključek 9. oktobra 1934 v Marseju, ko je padel za jugoslovensko misel tudi On, ki je dvignil to misel tako visoko ravno zato, da bi se je ne smele in ne mogle nikdar več dotakniti umazane roke partizanov.
Treba je bilo največjega idealizma in optimizma, da se po tem. strahotnem dnevu ni zrušila vera v jugoslovensko misel. Drug za drugim so se javljali in napravljali iz te misli predmet političnega kupčevanja. Drug za drugim so prihajali in si brisali svoje roke v kra-spe barve jugoslovenske trobojke, drug za drugim so si poskušali prilastiti to trobojko kot svojo zasebno last in postati kot zastavonoše te trobojke vodje naroda in države. Ni čudno, če je toliko dobrih nacijonalistov klonilo svoje glave in se vdalo prepričanju, da jugoslovenska misel vsaj trenutno še ni izvedljiva v praksi, da se je treba prilagoditi trenutnim političnim razmeram in sodelovati z raznimi separatističnima pokreti, češ da se da n. pr. tudi preko federalizma priti do resničnega jugoslovenstva. Mnogo bolj čudno je to, da je kljub vsemu, temu ostalo še toliko jugoslovenskih nacijonalistov, ki verujejo v jugoslovensko misel, se zavedajo, da je 6. januar 1929 postavtil nerazrušljive in nespremenljive smernice vsemu bodočemu razvoju našega naroda in naše države in so vsled tega prepričani, da bodo propadli drug za drugim vsi oni, ki mešetarijo s tem 6. januarjem 1929 in z jugoslovensko mislijo.
Bodite pa kljub temu mirni! Vaš svetal vzgled vodi še toliko iskrenih jugoslovenskih nacijonalistov, da se ne bo nikdar in nikomur posrečilo uničiti jugoslovensko misel in s tem tudi to našo nacijonalno državo, ki je niso ustvarile naše partije s svojimi voditelji, mar-ve,č je nastala kot plod neštetih žrtev padlih na bojnih poljanah. Močni so temelji te naše države, treba jih je pa vedno še izgrajevati in
spopolnjevati. Ker pa obstoje ti temelji iz kosti in krvi tekom stoletij padlih žrtev, je bilo treba tudi še po 1. decembru 1918 in bo treba tudi še v bodočnosti krvavih žrtev. Vi trije, Žarko, France in Stanko, ste že žrtvovali svoja življenja za okrepitev jugoslovenskih temeljev naše države. Bodite prepričani, da živi danes in bo živelo vedno dovolj Jugoslovenov, ki bodo pripravljeni storiti isto in bodo to tudi delali, dokler ne bo izgrajen do skrajne popolnosti ta jugoslovenski temelj.
Čim več sovražnikov, tem več žrtev, tem več pa tudi časti in slave. To je naše geslo,
s tem geslom gremo za Vami, svojimi nepozabnimi brati — trboveljskimi mučeniki. Ko dobite šele po dvanajstih letih skromen spomenik na svoje grobove na pokopališču Sv. Križa, vedite, da je to rte le zunanji znak naše zvestobe Vam kot nosilcem in žrtvam jugoslovenskega nacijonalizma, marveč tudi zunanji znak naše trdne odločnosti, da ne klonemo in da ne bo zmanjkalo nikdar jugoslovenskih nacijonalistov, ki so in bodo vsak čas pripravljeni pasti na braniku jugoslovenske misli. Zdravo, bratje Žarko, France irt Stanko!
Vsem krajevnim organizacijam Narodne Odbrane
Letošnji kongres Narodne Odbrane se vrši v dneh 28. in 29. junija 1936 v Kragujevcu, tekom kongresa se bodo poklonili vsi udeleženci na Oplencu spominu Blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja.
V smislu pravil ima vsaka krajevna organizacija Narodne Odbrane pravico poslati na kongres le po enega delegata, ki je polnopraven član kongresa z aktivno in pasivno volilno pravico. Ta delegat mora biti v smislu 51. 23/5 pravil izvoljen na sestanku vseh izvršilnih članov (lotične organizacije. 0 tem sestanku se mora napraviti zapisnik, v katerem so navedena imena vseh prisotnih izvršilnih članov, poleg tega pa tudi datum in številka, pod katero so bili dotični izvršilni Slani na naš predlog potrjeni od Središnjega odbora v Beogradu. Kjer posamezne organizacije še niso izvolile teh delegatov in njihovih namestnikov, naj predsedniki takoj skličejo sestanke svojih izvršilnih članov in naj postopajo v smislu gorenjih navodil. Do 7. junija t. 1. nam morajo vse organizacije prijaviti svoje delegate in njihove namestnike ter nam sočasno p&slati zapisnike o
njih izvolitvi. Na poznejše prijave se ne bomo mogli ozirati, ker moramo mi sami prijaviti vse delegate Središnjemu odboru do 8. junija 1.1.	4
Razen delegatov potujejo lahko na kongres tudi drugi aktivni člani Narodne Odbrane, seveda le kot opazovalci in ne da hi imeli pravico udeleževati se debate, stavljati predloge, voliti in biti voljeni.
Vsi delegati in Člani potujejo na lastne stroške, izkaznice za znižano vožnjo dobe lte. opi, ki se pravočasno prijavijo.
Ppsebej opozarjamo, da morajo prinesli na kongres vsi delegatje naših organizacij ozirom#, če so . delegatje zadržani, njih namestniki p i s m e na pooblasti-la svpjih organizacij.
Z ozirom na dneve, ki jih preživljamo* ima ta kongres še prav posebno važnost ter pozivamo vsled tega vse naše organizacije, da se kongresa zanesljivo udeleže po svojih delegatih. Do 7. junija t. 1. naj nain sporoče naše organizacije tudi vse predloge, ki naj pridejo po njih mišljenju* na dnevni red kongresa.
Oblastni odbor Narodne Odbrane.
Duhovna kriza
Duhovna kriza! Beseda sama zveni že kot obsodba in to predvsem obsodba mladine. Mladina ni več zvesta idealom, ki so vodili starejšo generacijo. Zgradila in osvojila si je nove ideologije, ki so rasle po vojni kot gobe po dežju in katerih rast so negovali in pospeševali gospodarska kriza in pojavi, ki so z njo v zvezi. Mladina loma s tradicijo, uvaja svojo miselnost in skuša z njp oblikovati novega, sodobnega človeka in novo življenje. Borba, ki jo vodi, je neizprosna in brezobzirna, v njej se rušijo duhovne vrednote, ki bi morale ostati nedotakljive, čast, nacijonalni ponos, zavest dolžnosti do nacijonalne zajed-nice, značajnost itd., vse to so pojmi, ki vedno bolj blede in groze, da utonejo v poplavi novih importiranih, ki nimajo z našim človekom ničesar skupnega in se nikdar ne bodo zakoreninili v naši zemlji. To, kar je bilo našim očetom svetinja, izhodišče in žarišče življenjskih smernic, je marsikdaj mladini ničvredno, za sodobno življenje neporabno oziroma neprimerno blago.
Iz tega izhaja miselnost, ki nam je nerazumljiva in skrajno škodljiva za naše duhovno življenje. Vendar pa je tako gledanje tega problema nepravično in tudi površno.
Predvsem je treba ugotoviti, da ,ta mladina ni izšla iz sebe, niti ni dobila iz sebe pogojev za svoje duhovno življenje. Ta mladina je kot vsaka imela svojo vzgojo, ki jo je prejela od starejše generacije. Kakšna pa je bila ta vzgoja, ki jo je imela mlada generacija? Ali je mlada genracija prejela od starejše dobrote, za katere bi ji morala biti hvaležna? Ali je z njo postopala tako, da more zahtevati od nje vso toploto in srce? Ali moremo pričakovati od nje, da se bo vtopila v starejši generaciji odkrito, brez predsodkov in s polnim zaupanjem?
Kaj pa je videla ta mlada generacija v dobi svojega zorenja, ko so se vsi dojmi globoko rezali v njeno dušo? Koristolovstvo, korupcijo, strahotno gazenje človeškega dostojanstva, vzpenjanje na položaje preko trupel, hlastanje za zlatom, prostituiranje v najogab-nejših oblikah za dosego materijalnih dobrin, človeka nevredne geste — kamorkoli je bbr: nila oči!
In kaj je doživela, ko ji je dozorela pravica do samostojnega življenja? Našla je prazno, opustošeno polje, znašla se je na cesti brez posla in brez kruha, Pripravila se je za življenje, izpolnila je vse zahteve, pa ostala prevarana praznih rok in brez upa na boljše čase.
Ali moremo zahtevati ljubezni in spoštovanja od otroka, kateremu smo dali življenje, pa mu nismo omogočili, da se prebije skozi življenje na način, ki je dostojen človeka? Ali moremo pričakovati od mlade generacije simpatij, če ji nismo omogočili človeku primernega življenja? Kdo nosi krivdo za »tanje, ki vlada v, zemlji? Mlada ali stara generacija? Govoriti o idejah in pokazati, kako se živi po njih na način, kot je to pokazala starejša generacija, je najboljši način, da se te ideje osovražijoin onemogočijo pri vsakomur, komur ideja ni predmet izkoriščanja, temveč nedotakljiva svetinja in življenjska vodnica.
Kdo je torej kriv današnje miselnosti mlade generacije? Ako bi ta generacija videla pri starejši dokaze nesebičnega odrekanja v korist sočloveku, poštenost v javnem in zasebnem življenju, vpoštevanje vseh tistih vrednot, ki so tako1 sveto zapisane na ščitu starejših, ako bi naša sebi pot v življenje odprto in uživala podporo pri svojih prvih korakih, ako bi našla res srca, ki bi jih morala najti1, bi ta mlacliha be bila zapadla duhovni krizi. Duhovna kriza mladine je' le posledica krize srca starejše generacije. To spoznanje dozoreva vedno bolj v mladini in to spoznanje je samo po, sebi že tudi pot k ozdravljenju.
Od mladega, zdravega in nepokvarjenega človeka ne iporeino pričakovati drugega kot to, kar se danes v njem dogaja. Mlada generacija ni videla gigantske borbe poštenosti, pravice., čašti in ponosa proti nasilju in krivici in ni videla, ogromnih Žrttev, ki so padle v tej borbi. Kljub temu pa‘bo našla pot v sebe. Preteči mora čas, da iz te zdrave in nepokvarjene mladine privre na dan elementarna/čistost slovanske duše in se vzbudi v njej sila, ki jo bp pognala v obrambo tistjh nacijonalnib vrednot, ki so gnale v borbo ip zmago, tudi njihpčete.
osoru
-y.
Radi jasnosti
Dne 24. maja 1.1. se je vršila v Ljubljani banovinska skupščina JNS, na kateri je bilo izvoljeno novo banovinsko vodstvo. S to skupščino, ki ni prinesla prav nič novega, temveč le staro nekoliko prepleskano izdajo, bi se ne bavili, da ni v zvezi z njo izšlo poročilo, ki vsebuje sledečo trditev: »Današnje zborovanje pa je bilo najčistejši izraz popolne solidarnosti ter resnične bratske sloge nacijonalnih vrst in hudo so se zmotili vsi oni, ki so snovali svoje politične kombinacije na osebnih diferencah in različnih stališčih v pogledu taktike. Res pa je tudi, da se je v dobi hude preizkušnje, ki jo je preživela JNS v teku zadnjega poldrugega leta, marsikaj izčistilo in mnogo tistih, ki so zgolj iz politične špekulacije bili poprej v vrstah JNS in delali tam zdražbo, se je preselilo v drug tabor.«
Ta izjava je prišla v poročilu o tej banovinski skupščini v »Jutru« in »Slovenskem Narodu«. Poznamo potek zborovanja, vemo tudi, da je treba poročila o takih sestankih olepšati, da se prikaže čim bolj ugodna slika. V to svrbo je pač treba pisati o velikem navdušenju, o popolni eno-dušnosti pri volitvi novega odbora, o brezkompromisni volji nacijonalnih ljudi v Sloveniji in podobno.
Mogoče bi bila v drugih okolščinah taka izjava stvari koristna. V današnjih razmerah v naši banovini se nam pa zdi vsaj deplasirana, da ne rabimo drugega izraza.
Predstavnikom JNS bi moralo biti že vendar jasno, da ne predstavljajo niti od daleč vseh naprednih in nacijonalnih elementov v Sloveniji. O moči današnje JNS je težko govoriti, ker manjka vsaka solidna podlaga za ocenitev te moči. Dve leti je minulo, odkar je JNS v Dravski banovini pokazala zadnji javni nastop in s tem svojo moč. Ako so se danes po dveh letih zbrali predstavniki nekdanje JNS iz posameznih srezov, to še dolgo ne pomeni, da se mase, ki so bile nekdaj organizirane v vrstah JNS, še danes nahajajo v njej. Velika večina pristašev JNS v naši banovini se je deloma iz opurtunističnih razlogov, deloma^ pa vsled globokega in upravičenega razočaranja, ki ga je doživela nad svojimi voditelji, umaknila iz vrst JNS in tudi v bodoče nima niti namena niti volje dati svoje zaupanje znova stranki, ki jih je tako globoko razočarala. Ako torej danes ti gospodje kljub temu dejstvu govore o popolni solidarnosti in resnični bratski slogi nacijonalnih vrst v Sloveniji, potem so v veliki zruoti in snujejo svoje politične kombinacije na nezdravi podlagi. JNS v Dravski banovini ima sicer močan tisk ali široki krog čitateljev teh časopisov še davno ne predstavlja strnjenih vrst JNS. Moč organizacije kot take je danes prav tako velika neznanka, kakor je moč Ljoticevega ali Hodžerovega pokreta, da omenimo le one politične formacije v Dravski banovini, ki slone na isti ideologiji, kakor JNS in se smejo po obstoječih političnih zakonih jav? no udejstvovati.
Da je temu tako, dokazujejo občinske volitve, ki so se v zadnjem času vršile po naši banovini in kjer JNS ni postavila niti ene izrazito svoje liste. Voditelji JNS so se prav dobro zavedali, da je firma, ki jo zastopajo, med narodom tako nepriljubljena in onemogočena, da bi bilo na njeni listi nemogoče zbrati glasove vseh nacijonalih volilcev. Vsled tega so se raje poslužili raznih gospodarskih naslovov ter delali kompromise z vsemi naprednimi elementi, ki pa s tem nikakor še niso pristali na kako ožje sodelovanje z JNS. Poleg občinskih volitev pa nam je najboljši dokaz pravega stanja nedelavnost banovinskega odbora, ki doslej ni Imel nobenih večjih sestankov svojih pristašov iz razloga, ker si voditelji niso želeli slabo obiskanih sestankov.
Dejstvo je torej, da je ogromna večina nekdanjih pristašev JNS izven njenih vrst in čaka v ozadju neopredeljena in tudi brez volje, da Se ponovno opredeli. V imenu onih jugoslovenskih nacijonalistov, ki stoje izven političnih partij in tudi za bodoče nimajo namena pridružiti se tej ali oni politični partiji ter tvoriti le del mase, na katero se opirajo voditelji, kadar jim cveto nade in kadar sede v širokih foteljih, pa je zapuščena, kadar se voditeljem kaj spotakne in niso več podloženi z mehkimi blazinami, moramo zavzeti popolnoma jasno stališče napram uvodoma citiranemu poročilu. Poznamo program JNS in priznavamo vso njegovo lepoto. Vemo pa, da je ves ta program od prvih začetkov JNS ostal ria papirju in da v praksi še nikdar in nikjer ni bil izvajan. Vemo tudi, da se je nahajalo v vrstah JNS svoj čas, zlasti pa v letih 1932. in 1933. ogromno idealistov in da je uživala JNS takrat podporo vseh resničnih nacijonalistov, ne le v naši banovini, marveč širom države. Vsi pogoji so bili dani, ogromno število discipliniranega in dela-voljnega članstva, mnogo ugodnejše socijal-ne in gospodarske prilike in predvsem —
JNS je bila nova politična tvorba ter je uživala nimbus manifesta od 6. januarja 1929 in njegovega Velikega Tvorca.
Kakšni so bili uspehi? Vodstvo je obstojalo iz kopice voditeljev, od katerih je hotel biti vsak prvi. In vsak izmed teh voditeljev — izjeme so bile zelo redke — je smatral sebe za upravičenega svojevoljno razpolagati s to organizacijo in njenim članstvom. Kljub vsem pogojem za uspešno delo, ki jih je imela stranka, ona faktično ni ustvarila ničesar oz. bore malo na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Eden glavnih »uspehov« JNS je stanje v državi, ki ga danes imamo, kajti nobenega dvoma ni, da bi do tega ne prišlo, če bi JNS izvršila nalogo, ki ji je bila dana in bi jo tudi lahko izvedla, če bi njeno vodstvo bilo sposobno in bi se bilo zavedalo svoje odgovornosti.
Lepo je pregrinjati plašč pozabljenja preko prošlosti posebno za one, ki bi pod ta plašč hoteli skriti lastno prošlost in se pokazati brezmadežne novorojenčke. Mi pa ne verujemo vsled tega v možnost, da bi ljudje, ki so že tolikokrat in tako jasno pokazali svojo popolno nesposobnost, mogli v tej kratki dobi svojega bivanja v zatišju postati sposobni in mogli z uspehom reševati probleme, ki tlačijo našo zemljo. Lepo je tudi, če se govori in piše danes o ogromni požrtvovalnosti tega vodstva, ki se je »prostovoljno umaknilo« le zato, da bi se ta čas izživele druge možnosti urejevanja naših notranjih prilik. Ta prostovoljni umik je bil vse preveč podoben brezglavemu begu voditeljev v zatišje! Takrat se je na najbolj tragičen način pokazalo, da je imela JNS pač obilico vodi-
teljev, da pa ni imela nobenega vodstva. Brez poguma in brez elana je to vodstvo stalo ob strani in prepuščalo samemu sebi ono dobro članstvo, ki je trpelo na terenu in nosilo na svojih kožah posledice poraza svojih voditeljev.
Teh dejstev ne more pokriti nobeden še tako širok plašč pozabljenja. To so dejstva, ki bodo ogromno večino onih, ki so se sami izločili iz vrst JNS — a to ne iz oportunističnih razlogov — tudi v bodoče zadržala izven njenih vrst. Kje na svetu je vojska, ki bi še kdaj sledila generalom, ki so jo privedli po svoji lastni nesposobnosti do najtežjega poraza in jo razbito in raztepeno zapustili, da so lahko počivali v svojih udobnih domovih. Ko so se spočili, pa se hočejo isti vojski postaviti zopet na čelo ter jo voditi v mnogo težjem terenu in proti mnogo jačjemu nasprotniku v boj. Take vojske ni, jo nikjer ni bilo in nikdar ne bo in bi bilo zato bolje, da bivši in sedanji politični generali ne računajo na njo.
Mi ne razbijamo nacijonalnih vrst z objavo tega svojega stališča. Nasprotno! Ustvariti hočemo čisto situacijo že od vsega početka, da ne bo napačnih računov in kombinacij. Prav tako pa želimo, da pridejo gospodje voditelji od JNS do spoznanja in delajo le take politične račune, ki so vsaj kolikor toliko stvarni. Nam se noče novih razočaranj. Zavedamo pa se, da bo prišel trenotek, ko bo treba poseči v borbo, ki bo težka in bo zahtevala velikih žrtev. Takrat bomo tu brez vsakih sebičnih namenov na razpolago vsaki osebi in vsaki skupini, ki bo vživala naše zaupanje, kajti takrat se bodo sami odstranili vsi oni, ki jim je udejstvovanje iv dnevni politiki le sredstvo za dosego osebnih ciljev in skakalna deska za preskakovanje iz enega režima v drugega.
Po naši zemlji
PROSLAVA ROJSTNEGA DNE PREZIDENTA DR. BENEŠA.
Dne 28. t. m. je praznoval prezident čehoslovaške republike dr. Edvard Beneš svoj rojstni dan. Na pobudo jugoslovenskega odbora naciijonalne tiskovne Male antante v Beogradu se je vršilo v prostorih jugoslovenskega Novinarskega udruženja svečano zborovanje naših novinarjev, katerega so se udeležili tudi čehoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Birsa in druge odlične osebnosti.
V predavanju, ki ga je imel g. Jovanovič, je podčrtal predvsem markantno osebnost g. Beneša in njegovo tesno povezanost s politično zgodovino Čehoslovaške. Omenil je vse njegove velike zasluge in napore za mir. Posebno je še podčrtal njegov odločni nastop pred mednarodnim forumom v obrambi interesov naše države in borbi za zadoščenje za kruto žalitev našega naroda, ki mu je bila zadana z S. oktobrom.
Z zborovanja je bila poslana dr. Benešu pozdravna brzojavka in čestitka k njegovemu rojstnemu dnevu.
Čestitkam, ki jih je prejel te dni prezident čehoslovaške republike, se priključuje gotovo ves jugoslovenski narod z iskreno željo, da obdrži vsa topla čustva, ki ijih je vedno gojil do našega naroda tudi v bodočnosti, v korist in prospeh obeh bratskih in zavezniških držav.
POLJSKA IN JUGOSLAVIJA.
Zunanji minister poljske republike gospod Beck je obiskal te dni našo prestolico. Temu obisku pripisujejo vsi mednarodni krogi zelo velik pomen in ga tolmačijo na vse mogoče načine.
V svojem govoru v gardijskem domu je g. Beck izrekel med drugim tudi sledeče pomembne besede:
»Prihajam v Beograd v dneh, ki so posebno težki s stališča evropske politike v dobi velikih sprememb, ki se dogajaijo v strukturi življenja našega kontinenta. Tako Jugoslavija kot Poljska ne spadata v vrsto onih držav, ki bi želele v tem pravcu razvijati preveliko inicijativo. Razvoj vseh teh ini-cijativ je danes težko pregledati, ali globoko sem prepričan, da bosta obe naši vladi v naprej mogli presoditi, katere oblike mednarodnega sodelovanja v naših državah ne bi mogle biti sprejete.
Ideja mednarodnega sodelovanja v korist splošnoeti človeštva je na Poljskem čislana in priljubljena. Zavedamo pa se tudi dejstva, da more biti to sodelovanje le v skladu s pojmovanjem v svojih lastnih potrebah in neodvisnosti naše lastne politike. Naša vlada si je vedno prizadevala, da doseže predvsem dobro razmerje s svojimi sosedami. V mejah svojih skromnih sredstev smo upam tudi pripomogli, da se vrne ugodnejša atmosfera v mednarodno življenje. Potek dogodkov pa nas sili, da se vse živahneje zanimamo za splošnejše probleme. V zvezi s tem bomo vsekakor že v prihodnjih mesecih imeli priložnost izmenjati misli o novi strukturi Evrope. Moja vlada bo vedno z največjim zadovoljstvom sprejela sodelovanje z jugosloven-sko vlado. Srečni bomo, če se bomo poleg razlik v pojmovanju raznih problemov, ki izvirajo zaradi različne zemljepisne lege, našli istih misli z Jugoslavijo.«
ŠTIRI, PET ALI ŠE VEČ OTROK.
Statistiki, zdravniki, nacijonalni ekonomi in politiki si belijo glave ter se mučijo z vprašanjem nazadovanja rojstev, ki je zajelo deželo za deželo in prizadelo vse soci-tjalne plasti.
Poleg vsega, kar se da statistično zajeti za osvetljenje tega vprašanja, se pojavlja v računu neka neznanka, ki končno ne pomeni nič drugega kakor: nazadovanje naravne volje do razmnoževanja.
Iz vsega ugotavljajo, da število rojstev tudi tam ni dovolj naraslo, kjer so se razmere v zadnjih letih izboljšale in je splošna gospodarska kriza omiljena, oziroma, da število rojstev ni naraslo pri tistih, ki so vsled omiljenja krize prišli v ugodnejše življenjske razmere. Izboljšani socijalni položaj nikakor še ni prinesel impulza za jačje razmnoževanje, vplival je baš obratno.
Cim bolj je v zadnjih desetletjih v ljudstvu zavladalo racijonalno mišljenje in nazor, čim bolj se ljudstvo oddaljuje od naravnej-šega človeškega zadržanja, tem bolj se uveljavlja konkurenca potreb tudi v zakonu in družini. Cim več se računa, tem manj je volje spravljati ljudi na svet, za katere se ne ve, kako se jih bo moglo vzgajati in dovesti človeški družbi kot koristne člane z neko večijo ali manjšo eksistenčno sigurnostjo. Dejstvo, da se vedno bolj krči število blagoslovljenih, narašča število skoraj jalovih in popolnoma jalovih družin, je v obče le povzročeno po razmerah, ustvarjenih po izrastkih mamonističnega kapitalizma, iz vidi-
Uprava »POHODA« je razposlala vsem naročnikom, ki doslej še niso poravnali naročnine za list položnice. Veliko število naših naročnikov je v polni zavesti svoje dolžnosti napram listu, ki v teh najtežjih časih vrši svojo nalogo, poravnala svoje obveznosti. One, ki doslej tega niso storili pa prosimo tem potom, da to čimpreje store ter tako omogočijo redno izdajanje lista, ki živi od svojih prijateljev — naročnikov. — Naročnikom, ki kljub ponovnim opominom svojih obveznosti niso poravali, bomo prisiljeni ustaviti list. — Uprava »POHODA«.
11
ka poedincev pa je ta pojav razumljiv in ne*' kako opravdan s strahom ne le glede sedanjosti, temveč pred vsem glede bodočnosti.
Dokler ne nastanejo razmere, ki bodo opravile prevladovanje racijonalnega življen-skega občutka, toliko časa v zakonu ne bo volje za razmnoževanje in populacijski računi ne bodo v redu.
CITAJTEI
ŠIRITE
PO
GLASILO JUGOSLOVENSKIH NACIONALISTOV
A. Makarovič:
..Šumi, Marica —“
Vse polno imen korena mar — je raztresenih po slovanskem svetu. Za Jugoslove-na, ki biva ob Muri in Moravi in Marici, so ta imena tembolj zanimiva, ker je znana stvar, da je domovina Slovenov vedno ob rekah, ki jih krsti z najlepšimi, najsvetlejšimi, najljubšimi imeni, ki jih pozna. O Kultu reke v stari slovanski veri je marsikaj znanega, potrudi se pa malokdo, da bi v to češčenje rek prodrl po težki poti — rečnih imen! Tistega, kar znamo mi o svoji stari veri, je prokleto malo, vendar se v dobi nacijonalnih slovanskih držav v Evropi nihče več ne meni za to — med tem, ko (je na tej podlagi ostala Nemčija in na tem ponosu zida dalje svojo moč! Delitev naše države po rekah v Dravsko, Savsko itd. banovino je najboljša delitev, ki je na slovanskem jugu mogoča. Manjkata nam samo še dve reki in to sta Soča in Marica!
»Šumi, Marica, okrvavena!« Slovani so ji dali to ime. »Marica«, prelepo in tajinstve-no ime! Maro, Marica! Povsod sem iskal takega krajevnega imena, a ga nisem našel nikjer razen — ob Tilmentu, v zvezi z reko, ker kot vse kaže, slovi ta kraj v »Kultno po-zornico« ob Tilmentu. Jan Pejsker je odbil te pozornice. Na eni strani vode je gora Trarogova, na drugi strani pa hudičeva skala (Deni skok je njemu skala Deve, — hudiča). Ce se naš mitolog prof. Kelemina zavzema za Devo (devico) kot žensko bitje, je upravičeno, ker je drugače neverjetno, da bi se ponavljala bajka o bežeči deklici pri vsakem takem pozorišču! Kar se tiče oseb, ki pri
tem nastopajo, je pa gotovo eno božanstvo svetlobe, sveta, življenja, tostranstva, druga pratema, kraljestvo smrti, onostranstva! Na tej podlagi se je razvil dualizem, vera v dobrega in zlega boga! Na eni strani imamo torej pot Tilmentski sveti pozornici Sv. Vida (San Vito al Tagliamento), na drugi strani Sveto Marico (Santa Marizza). Sv. Vid je naslednik Svetovita, T»oga svetlega življenja, Sveta Marica pa nujna boginja onostranstva in smrti!
Boginja zemlje in podzemlja je vedno Morana. Voda morje ali reka je meja med »tostran« in »onostran«, torej element prehoda iz smrti v življenje in nazaj. Boginja podzemlja ni hudobno bitje. Smrt je nujnost in prebujenje, morda nekak »mir« in počitek v življenju. Razen tega ije boginja zemlje in podzemlja, ki vodi odpre svoje telo in rodi v izobilju. Svetovit in Morana predstavljata dve strani Boga absolutnega, ki ima vse v sebi.
V	onostranstvu so vsi Moranini, samo enim se godi dobro in drugi trpijo, kakor so s svojimi deli zaslužili! Morana sicer »mori««, toda smrt sama na sebi ni zlo! Bog smrti je tudi n. pr. Veles, ki vlada umrlim in je vendar dobri, prijazni bog (pastir)!
Marica je ljubkujoče ime (od Mara) — in velika narava Slovenov je svojo ljubljeno reko krstila s tem imenom! Reka je dobra mati; »mat‘ rodnaja«, ni samo Volga, ampak vsaka slovanska reka! Boginja, ki se spominja, kadar gre narod zanjo v boj, to je bolgarska Marica:
»Šumi, Marica!«
Kakor na severu, tako na jugu! Tam so hodili Slovani za boginjo v boj, z njeno sveto zastavo: Oglasi se boginja, mati rodna šumi Marica!
NIKOLA TESLA
Dne 28. p. m. je naš narod proslavljal rojstni dan velikega izumitelja Nikole Tesle. Mož, ki je danes poznan širom sveta kot eden največjih učenjakov in dobrotnikov človeštva, ki je s svojimi izumi oplodil življenje sodobnega človeka, njegovo kulturo in vložil z njimi neizmerno bogastvo v svetovno gospodarstvo, je naš rojak, rojen v Smiljanu pri Gospiču v Liki kot sin pravoslavnega svečenika Milu-tina Tesle.
Kot veliki dobrotvor človeštva pripada Nikola Tesla danes do neke meje vsem narodom. Ali on pripada predvsem ves svojemu narodu kot sin tega naroda, rojen v njegovi sredini in oplojen z vsemi prirodnimi silami tega naroda, njegovo preteklostjo in žrtvami. To je dokazal Tesla sam s tem, da nikdar ni izgubil vezi z našim kulturnim življenjem. V ameriških listih so izšli njegovi članki o Zmaju in Milošu Obiliču, kakor tudi nešteto drugih, s katerimi je Tesla javno pokazal svojo tesno povezanost s svojim narodom.
Njegova življenjska pot ni bila lahka. Po dovršenju osnovne in srednje šole v domovini je odšel najprej na univerzo v Gradec in od tam v Prago. Po končanih študijah je bil nastavljen v Budimpešti pri napravi telefona in telefonske mreže. Po svojem prvem izumu, kateremu imamo zahvaliti danes vse vrste elektromotorjev, ije odšel v Pariš in stopil v krog sodelavcev velikega izumitelja Edisona. Že v Parizu je napravil več »popolnitev Edisonovih strojev, kar mu je omogočilo pot v Ameriko in delo v tamkajšnjem Edisonovem laboratoriju. Tekom enega leta in pol je pričel s samostojnim delom v svojem lastnem laboratoriju v New Yorku, kjer ije izvršil vse izume, ki so ga uvrstili v vrsto največjih izumiteljev sveta. 13. marca 1895. leta je zgorelo poslopje, v katerem so bili Teslovi laboratoriji. Ogromen kapital in veliko število zapo-Četih znanstvenih del je postalo žrtev plamena. L. 1917. je bilo upropaščeno vse njegovo imetje, ki ga je vložil v radio postajo na Lang Ailendu pri New Yorku, katero so ameriške oblasti razstrelile v strahu, da bi se jih mogel kdo posluževati v škodo ameriških interesov.
Rojstni dan našega velikega Nikola Tesle ne bomo, proslavili samo mi Jugosloveni. Spominja se ga ves kulturni svet. Odbor za proslav? Teslovega rojstnega dne v Jugoslaviji je priredil velike svečanosti v Beogradu, katere so se udeležili delegati vseh evropskih držav in ki je pokazala, kako visoko se je popel v znanstvenem svetu Nikola Tesla — eden največjih sinov našega naroda.
MIMOGREDE
V	Ljubljani izhaja list za smeh in kratek čas in ki s svojo pisano robo po svoje zabava naše meščane. V svoji zadnji številki se je raz-
(Iz glavnega glasila Narodne Odbrane.)
Strupeni plini
Pred kratkim je izdal znani strokovnjak Ulrih Majer svojo študijo »Kemično orožje«.
Danes je različnost uporabe plinov tako velika, a različne kombinacije teh strupenih plinov tako številne, da lahko mirno trdimo, da so ostali plini poseben vojni red tako kot pešadija, avijacija in artilerija. Bojno kemične priprave se vrše v državah v največji tajnosti in so dosegle ogromne uspehe. Dočim se po-edini izumi drugih vrst vojnega orožija ne morejo skriti pred sovražnikom, in je n. pr. popolnoma nemogoče očuvati v tajnosti graditev križarke ali trdnjave, se morejo kemijski izumi obdržati v največji tajnosti prav do kraja. Poleg teh lastnosti pa so strupeni plini v poedinih primerih tudi še v drugem oziru v veliki premoči nasproti drugim orožjem. Tako n. pr. je krogla, ki ije enkrat padla na zemljo, brez vsake nevarnosti, dočim strupeni plini v vsakem trenutku dejstvujejo in uničujejo vse, kar se nahaja na zemlji, večkrat celo še po nekolikih dneh. Danes strupeni plini prodirajo skozi zemljo in najdejo pot v najmanjše razpoke. Z njimi je mogoče pokriti mele velike površine, morejo se metati tudi na veliko daljavo globoko v ozadje fronte.
Italijanski general Due trdi, da so strupeni plini sposobni ustvariti popolnoma nove oblike bojevanja in popolnoma spremeniti današnjo taktiko in strategijo. Vojska v Abe-siniji je to tudi najbolje dokazala. Italijanski avijoni so metali na ogadenski fronti dnevno 400 bomb s strupenimi plini, od katerih je bila vsaka izmed njih težka 50 kg. Na ta način
koračil nad »izme«. Odklanja nacijonalizem in vse druge »izme« kot tuje blago. Logično, odklanja ta pisec prav tako odločno tudi slovenski deželni nacijonalizem, oziroma patriotizem, klerikalizem, federalizem, komunizem in katekizem. Samo tega doslej prav jasno še ni povedal. Bori se za državo in enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nič čudnega bi ne bilo, če bi v kratkem zahteval, da se ta enakopravnost zajamči z ustavo. Gospodje so namreč prespali vseh 17 let po prevratu in jim marsikaj ni znano, kar je sicer znano vsakomur.
Iz lista diši stara avstrijska hofratovsko onemogla mentaliteta, ki se je menda preživela že celo v Avstriji, a je pri nas na deželi, na dobrem zraku kljub visoki starosti še dosti čila. Zato pač meri ta gospoda ves povojni čas in njegov razvoj po svojem predvojnem vatlu, ki ga ijim je dala tuja učenost in tuja miselnost v roke. Naša mladina ne pozna več tega, drugi pa so že tudi davno prešli preko.
Neverjeten strah, ki ga kaže ta list pred fašizmom se nam zdi popolnoma neupravičen. Pri nas niso tla, na katerih bi mogel uspevati fašizem. Narod ga noče, pa makar, da bi se hotel uvesti fašizem po sedanjem avstrijskem vzorcu. Pač pa bi morali gospodje paziti na druge pojave fašizma, ki pa so pri nas boly nevarni. Naj pogledajo v codex iuris canonici, pa bodo videli krasno izpeljano fašistično organizacijo z raznimi kroji in pasovi, kakor jih mogoče tudi več takih gospodov skrivaij nosi, dasi pravijo, da se na te stvari ne razumejo.
Pa tudi v ostalem je ta list prav zabaven. Tako n. pr. je v zadnji številki pokazal silno veselje nad zmago Bluma v Franciji, ker je odločen nasprotnik fašistov, veseli se, da so dobili fašisti tudi v Španiji po hrbtu, konsta-tira posebno, da egiptovski kralj Faruk lahko vlada 15 milijonov ljudi, da pa še dolgo ne bo razpolagal nad svojim osebnim premoženjem; uči umrlega Džingiskana Tamar-Lenka slovenščine in pričakuje od vlade obljubljena sredstva za rešitev denarnih zavodov, podčrtava našo slovensko davčno onemoglost za vzdrževanje ženske gimnazije ter hvali uršulin-sko budžetarno aktivnost; izbira fižol, hiti na pomoč čaršiji, odpira uradniku srce in rudarjem roke *
Vsem, ki se hudujejo, da je žolčni kotiček v našem listu preveč žolčen in premalo zabaven, ta humoristični list prav toplo priporočamo.
DOPISI
Ježica
DJURDJEV DAN
Članstvo nacijonalnih organizacij je tudi letos lepo proslavilo Djurdjev dan. Težko pričakovani uranak je priredilo delno pri br. Štalcerju, delno v gozdiču na Dobenem. Tu se je zbralo lepo število odločnih nacijonalistov, ki nočejo opustiti nobene prilike, da pokažejo vdanost slavnim Karadjordjevičem, zlasti pa edinstv.u Jugoslavije in spominu njenega najzaslužnejšega borca, pokojnega Kralja Ujedimitelja. Z državno trobojnico, zastavb Narodne odbrane, Kraljevo sliko in krono ter zelenjem okrašeno sobo je napolnilo mnogo naših najboljših. Brat Dolfe Štalcer, predsednik tukajšnje Streljske družine, je^ ob tej priliki izročil strelsko kolajno br. Jožetu Beden-ku, nakar je imel topel, spodbuden in odločen govor. Smisel uranka in njegovo zgodovino je lep«) tolmačil brat Bota, brat Janez Kušar je spregovoril o občutkih nacijonalistov na dan uranka v sedanji dobi, br. Jože Kregar pa se ije spominjal pokojnega Velikega Vodje, ki iz Oplenca še nadalje neutrudno zbira junake in hajduke na stražo za Njegovo Jugoslavijo. Ker se hoče temu vrlemu Vodji, Junaku, Stvari-
so Italijani odsekali ves teren za abesinsko fronto globoko v ozadje, presekali in onemogočili so vsako gibanje čet in strli odpor Abe-sincev. Po tem plinskem napadu so motorizirane čete mogle nemoteno prodirati in osvajati postojanke Abesincev brez vsakega odpora. Na Soči so od 24. do 27. oktobra 1917 strupeni plini uničili in demoralizirali cele armade. Znan |je tudi slučaj 5. angleškega korpusa za časa ofenzive v mesecu marcu na fronti Kroasil in Le-Fer. Angleške čete so bile napadene s strupenimi plini in njihov odpor je bil zlomljen nele vsled dejstvovanja plina samega, temveč tudi vsled iznemoglosti angleških vojakov, ki so morali nositi plinske maske osem dni neprestano. Strupeni plini so torej eno najstrašnejših pa tudi najbolj zahrbtnih orožij.
Danes se proizvajajo strupeni plini v ogromnih množinah. Posebno mnogo se proizvaja klora, arzenika, sumpora, sumporne kisline, azota, anilinskih barv itd. Samo klora so v preteklem letu napravili v Ameriki 600.000 ton, v Nemčiji 150.000, v Franciji 100.000, v Angliji 100.000, na Poljskem 100.000 ton, dasi je dejanska potreba po kloru v teh državah daleč izpod polovice teh količin. Japonska je vrgla na svetovni trg ogromne količine umetne svile, ki je danes nujno potrebna za kemično vojno. Letna produkcija azota na Japonskem znaša 480.000 ton. Nemška kemična industrija zaposluje danes samo 8.800 kemičnih inženjerjev.
Ulrih Majer trdi v svoji knjigi, da je dej-stvovanje kemičnih vojnih sredstev že mnogo omiljeno vsled visoko razvite tehnike in novih sredstev, ki so se izumila v obrambo proti strupenim plinom. V tem pogledu sta dosegli posebno lepe uspehe Amerika in Anglija. V
telju Jugoslavije in nacije ravno s predlogi iz Ježice onemogočiti likovni spomenik, so navzoči zbrali Din 105'— za likovni spomenik Kralja Ujedinitelja, hoteč tako povdariti, da Ježica v svojem najboljšem jedru nima in noče imeti nobene zveze z onimi elementi, ki jim niso pri srcu naoijonalni in državnopoli-tični ukrepi pokojnega Kralja Mučenika.
S proslave je bila odposlana g. ministru Vojske in mornarice pozdravna, iNj. V. Kralju Petru II. pa vdanostna brzojavka.
V	zgodnjih jutranjih urah je velik del navzočnih nadaljeval pot na Dobeno, kjer so ob ognju in streljanju hitro minule lepe ure našega letošnjega uranka.
Lesce
Z velikim zanimanjem smo pričakovali banovinski zbor JNS, ki je bil 24. maja t. 1. v Ljubljani. Žal se naša pričakovanja niso izpolnila in moramo biti prav posebno mi iz našega kota bridko razočarani. Delamo na terenu in se trudimo, da bi obdržali ljudi skupaj, kar se nam je hvala Bogu posrečilo, čeprav smo imeli največje težkoče z lastnimi ljudmi. Povsod je znano, da je šel naš Ažman vedno svoja pota in so to dokazale tudi zadnje občinske volitve. Pa je šlo tudi brez njega. Sedaj pa je bil isti g. Ažman izvoljen v banovinsko vodstvo JNS. Krajevna organizacija v Lescah ga je svojčas izključila kot člana. Kako more postati sedaj general in kdo more pričakovati od nas, da bomo takega generala priznali in ubogali. Iz te moke ne bo kruha, takim generalom se ne damo nič več voditi, ker imamo že iz prošlosti dovolj neprijetnih izkušenj. Gospodje v Ljubljani bodo morali potem že odločati, ali hočejo raje g. Ažmana brez nas, ali pa nas brez g. Ažmana.
Iz Prekmurja
Razmere pri nas so naravnost obupne in si ne znamo več pomagati. Nihče se ne briga za nas in (tako nam gospodarijo madžaroni in Židje, ki uživajo vsestransko zaščito. Mnogo nas je še, ki se oklepamo jugoslovenske misli, komaj čakamo na priliko, da bi se mogli zopet oprijeti dela in dvigniti samozavest naših ljudi, toda nimamo voditeljev. Z velikim veseljem smo poslali na banovinsko skupščino JNS v Ljubljano svoje zastopnike, ki pa so se vrnili razočarani. Ni čudno. Ko je bil lanii pred Jevtičevimi volitvami pri nas g. Pucelj, je strašno udrihal po JNS, jo dajal v nič, govoril slabo o njenem predstavniku Uzunoviču. Sedaj pa smo zvedeli, da je ravno isti g. Pucelj zopet navdušen za JNS in da sedi zopet med njenimi generali. Ce ga hočejo poslušati drugje, naj ga le, mi ga ne bomo, ker mu ne moremo več zaupati. Če pa hoče, naj pride med nas, pa mu bomo povedali svoje mnenje čisto odkrito. Vendar mislimo, da je boljše, če ne pride.
Pripomba Uredništva. Prejeli smo več dopisov, ki se nanašajo na potek zadnje banovinske skupščine JNS v Ljubljani. Priobčujemo le dva, ker smo jih dobili od svojih Stalinih sotrudnikov, ki sta oba zahtevala objavo svojih dopisov češ, da bi jih sicer ne mogla objaviti nikjer.
Naročajte
vseh državah se mrzlično dela na ustvarjanju novega obrambnega orožja in novih kemijskih sredstev proti strupenim plinom. Našli so se novi tipi in sistemi za ugotavljanje in odkrivanje strupenih plinov, nove zaščitne obleke in maske, kakor tudi sredstva za nev-traliziranje in razplinjevanje terena zastrupljenega s tem strašnim vojnim sredstvom.
Istočasno pa se dela tudi s polno paro na ustvarjanju novih strupenih plinov. Tudi se je izgradil nov 16 cm metalec plinskih bomb, ki vrže granato s 6 kg fosgena na daljavo 3500 m.
Zračno-kemijska ofenzivna sredstva bodo gotovo igrala v bodočih vojnah veliko vlogo. Avijacija bo uporabljala bombe, polnjene z raznimi arzeni, fosgeni in iperiti. Ti strupeni plini se uporabljajo tudi za umetno meglo. Prav tako bodo tudi ročne granate v bodoči vojni mnogo uporabljeno orožje. Polnjene bodo z raznimi arzeni, bromacetoni, cililbro-mitom, klor-acetofenom itd.
Temelj kemične vojne pa bo gotovo v iperitu, katerega so Nemci v svetovni vojni uporabili okoli 5 tisoč ton. Kapaciteta nemške kemične industrije je ogromna. V pol leta more izdelati 30 tisoč ton iperita.
Da se more ustvariti vsaj približna slika strašnega razdejanja, ki ga napravi ta strup, navajamo le en primer: S 30 gr iperita se more zastrupiti in uničiti en kvadratni meter površine. S 30 tisoč kg iperita se more teoretično spremeniti v popolno puščavo milijon kvadratnih metrov površine.
Tudi fosgen je zelo važen strupen plin, ker je njegovo dejstvovanje trenutno ter služi tudi za polnjenje artilerijskih in avijonskih bomb. Vendar pa je obramba proti fosgenu
ŽOLČNI KOTIČEK
\
I
\
JAVEN POZIV
Dragi rojaki! Ker snujem nacijonalno fronto v dravski banovini in imam zaenkrat v žepu pooblastila samo od 18 organizacij, Vas nujno pozivam, da snujete nove organizacije. Število članov je stranskega pomena. Po mojih statutih zadošča 5 ljudi, da stvorijo odbor in je organizacija gotova. Poleg tega je lahko vsak od teh 5 ljudi odbornik še v 5 drugih mojih organizacijah. Hitite, da ne zamudim, vlak že piska. Prijave pri Kolovratu, Štraj-zelnu, na željo pa tudi drugje.
\
I
\
JNS NIMA BODOČNOSTI
Že leta 1932. je dr. Dinko Puc izustil te besede, pa je kljub temu še sedel v JNS in se boril za njene interese. Ker je JNS funkcionirala le do lanskih senatorskih volitev in kljub njegovim ogromnim zaslugam pri kandidaturah prezrla dr. Puca, je ta čisto upravičeno zajadral k Jevtiču. Ostal je pa tudi takrat pristaš JNS. Ker ona ni delala, je pač brez nje v sporazumu z drugim njenim generalom dr. Marušičem postavljal njene kandidate. Grda nehvaležnost teh kandidatov, ki nočejo sedaj vsi v JNS, je pač zadosten razlog, da je sedaj tudi dr. Puc obupal nad JNS. S tem je seveda JNS pokopana, ker bo dr. Puc brez dvoma pridobil na svojo stran še vse one generale JNS, ki so bili pred dobrim letom z njiim tako intimni. Za Turjakom se že bliska —
%
I
\
NEUMESTNA PREPOVED
Letos ne krasimo na Št. Janževo z belimi kresnicami niti ne zbirajo šolarji kresnic za zbirko. Tudi žuželke-kresnice moramo že v kali uničiti, da ne bi svetile na blaženi kresni večer. Nekateri namreč nočejo, da bi kresnice letale že letos in svetile še ponoči, čel, saj je že podnevi videti dovolj
v* * v _
\
I
\
KRESNI DAN IN KRESNA N0C
Kresni sen je odpihnil Marušič-Jevtičeva nebesa in uvedel nove, srečne dni slovenskega naroda. Ta bi se rad z bakljado pripravil na letošnjo počastitev, ali je radi dežja vse prestavljeno na kasneje.
zelo lahka. Danes se meša losgen s klor-aceto-nom in bromacetonom. S to kemično kompozicijo so Nemci 22. in 23. junija 1915. prisilili popolnoma francosko artilerijo k molčanju. Iz 336 topov so izmetali takrat 110 tisoč plinskih granat.
Bojni plini se dele na štiri skupine. Prvič: fosgen, cianvodikova kislina in klorpikrin, ki se vsi uporabljajo za metalce plinskih bomb. Druga skupina: kloraceton, metildiklor-arzen, perklormerkantan in etilklorarzen, ki se morejo uporabljati pri artileriji, minah in ročnih granatah. V tretjo skupino spadajo: luizit, benzilbromid, bromosizilzionit in iperit, ki se širi tudi v vodi, ali se ne raztaplja. Uporabljajo se za mine, bombe, avijacijo in zastrupljevanje obširnih terenov. V četrto skupino spadajo: kloracetofen, difenilcian-arzen, adamzit, ki se uporabljajo za umetno meglo. Vse to so poznani strupeni plini, za katere vemo, da se proizvajajo.
Proizvodnja plinov je ogromna. V sami Nemčiji je danes 7.682 kemičnih tovarn z 294.111 delavci. Ne smemo pa pozabiti, da je možnost asimilacije kemične industrije v vojne svrhe zelo lahka. Tako n. pr. se anilin-ska barva, ki se izdeluje v mirni dobi, uporablja za adamzid in druge strupene pline. Acetilen in žveplo sta osnova za iperit.
Poslednji zračno-kemieni manevri v Nemčiji s strupenimi plini in kemičnimi četami so, kakor poroča časopis »Gasschutz und Luft-schutz«, popolnoma uspeli. Organizirana je posebna kemijska izvidniška služba in odredi za razplinovanje terena dn objektov.
Poleg Nemčije in Italije se danes posebno pripravljata na kemično vojno tudi Poljska in Japonska.
GOSPODARSTVO
POLITIČNI IN GOSPODARSKI UČINEK SANKCIJ
Po dogovorih, ki jih je Društvo narodov prejelo iz 49 oz. 39 držav, ki so se več ali manj ali pa nič udeleževale izvajanja sankcij in iz drugih raziskovanj moremo posneti prav zanimive zaključke.
Po uradni italijanski statistiki je znašal izvoz Italije leta 1932 in 1933 v omenjenih 49 oz. 39 držav 93 % odn. 88 %, nje uvoz iz omenjenih držav pa 92 % odn. 87'5 %.V letu 1936 se je italijanski izvoz napram razmeram v prejšnjem letu nenadoma zmanjšal na polovico. Vendar pa je Italija po drugi strani znala v enaki meri znižati tudi uvoz, čeprav je istočasno uvažala veliko vojnega materi-jala.
Sankcijske države so v januarju 1936 uvozile iz Italije in njenih kolonij samo še 16 %, v februarju celo samo 6 % tega, kar so še uvažale v enakih mesecih leta 1935.
Vsled pritiska kreditne zapore in omenjenega italijanskega izvoza, je Italija bila prisiljena plačevati svoj uvoz v zlatu in je njena oddaja zlata veliko večja kot pa pasivnost njene trgovinske bilance. Med 20. oktobrom in 31. decembrom 1935 ije oddala Banca d’Italia 909 milijonov lir v zlatu. Oddajo zlata v prvem četrtletju 1936 pa cenijo strokovnjaki na najmanj 1.092 milijonov lir. Omenjena banka je izkazovala 20. oktobra še 4.316 milijonov lir v zlatu, zlate rezerve in deviz je do aprila padlo skoraj za polovico. Višina vrednosti zlata in deviz, ki si jih je med tem italijanska vlada mogla dobiti, ni znana.
Za primer navajamo (v 1000 zlatih USA dolarjih), koliko so nekatere države uvažale
Država
Anglija
Francija
C. S. R.
Jugoslavija
Rumunija
Rusija
Belgija
Holandska
Švedska
Švica
Nemčija
Avstrija
Madžarska
Anglija
Francija
C. R. S.
Jugoslavija
Rumunija
Rusija
Belgija
Holandska
Švedska
Švica
Nemčija
Avstrija
Madžarska
Italija je enako zaprla meje uvoza iz držav, ki so manj kupovale pri njej. Posebno prizadete so bile Jugoslavija, Anglija in Francija, dočim ostale države Male antante ne toliko. Poživil pa se je promet z Anglijo in Madžarsko, dočim je Nemčija na splošno nekako držala besedo, da iz sankcijske vojne noče zbirati dobička. Vloga Rumunije se ne zdi povsem jasna.
Sankcije so italijanskemu gospodarstvu navidezno prizadele zelo hud udarec. In vendar ni tako. Politični učinek sankcij pa je ničev. Italijanski povdarek, da če se ne bi bilo sprožilo sankcij, da bi ijih pa v njeno korist bilo treba iznajti, pač drži. Fašistična tendenca po avtarkiji je bila z njimi silno okrepljena. Posebno kmetijstvo je postalo
blaga in	sicer:	
novembra		jan.
1934	1935	1936
2.225	2.739	70,4
1.639	2.183	159,4
643	1.050	70,2
532	372	1,4
414	747	77,5
418	197	254,2
351	529	60,3
536	805	77,0
312	380	59,8
1.587	1.478	745,6
3.641	3.676	3.512,0
442	454	421,5
656	471	577,4
pa so v	Italijo:	
novembra		jan.
1934	1935	1936
2.625	856	155,5
1.991	2.374	734,6
604	615	141,0
799	731	56,4
502	1,251	390,0
738	453	288,2
868	889	466,0
645	939	194,0
318	381	301,0
1.752	1.239	676,3
3.534	5.089	3.935,0
964	1.356	1.242,0
731	1.380	679,0
mahoma modernejše in intenzivejše. Omogočena ije nova carinska zaščita.
Čeprav se sankcije ukinejo, bomo mi posledice tega eksperimenta nosili še dolgo, poleg drugega tudi zato, ker smo agrarna država in se je italijanska agrarna proizvodnja baš radi sankcij utrdila, okrepila in postala v svojem ustvarjanju jačja, kar daje italijanski avtarkiji vedno večjo popolnost.
Drugi so bili previdnejši.
NAŠ UVOZ IN IZVOZ V I. ČETRTLETJU 1936.
V I. četrtletju letošnjega leta smo izvozili 468.201 tono blaga v vrednosti 849,4 milijonov dinarjev (lani v enaki dobi 688 tisoč 217 ton blaga za 867,3 milijone dinarjev). Po količini se je letošnji izvoz zmanjšal za 32 %, po vrednosti za 2,1 %.
V I. četrtletju letošnjega leta pa smo uvozili 250.666 ton blaga v vrednosti 1.056’3 milijona dinarjev (lani v enaki dobi pa 171 tisoč 576 ton blaga za 769‘8 milijonov dinarjev). Letos smo več uvozili kot pa izvozili po količini za 46 %, po vrednosti pa za 37‘3 %.
Švica je n. pr. k nam uvozila za 12‘8, od nas pa kupila samo za 6'8 milijonov dinarjev.	. ,,,
Letos v I. četrtletju je nasa trgovinska bilanca pasivna za 206'9 milijonov, dočim je lani v tej dobi bila aktivna za 97'5 milijonov dinarjev (razlika skoraj za .% milijarde).
Dočim smo izvoženo blago prodali kg povprečno po 1’80 dinarjev,, smo uvoženega plačali po 4'22 dinarjev. Napram razmeram za nekaj let nazaij se naše izvozno blago pocenjuje, kar uvažamo pa sse občutno draži. Vedno več blaga dajemo za manjši izkupiček in vedno več plačujemo, pa manj preje--mamo.
V marcu letošnjega leta smo za uvoženo svilo (15,9 milijonov dinarjev), za uvoženi premog (9'5 milijona dinarjev) in za uvoženo južno sadje (8'5 milijonov dinarjev) dali več kot % Vsega izkupička, ki smo ga dosegli za izvožene konje, g6vedo in prašiče (42 milijona dinarjev).
...» • ’ 'm	fz.	4 / H/ ■ ■ ;
H KONGRESU TRGOVCEV.
Na zadnjem kongresu trgovcev v Beogradu, na katerem so bili zastopani trgovski interesi cele države, je bila sprejeta resolucija, v kateri se med drugim zahteva enako obdavčenje tudi za zadruge v isti meri kakor velja za poklicno trgovino.
Nismo slepi oboževalci' današnjega za-drugarstva, a tu se moramo zavzeti zanij in povedati, da omenjena zahteva ni umestna ali, da vsaj ni dobro izražena.
V primeri^, ko si šibki posamezniki v okviru zadruge žele izboljševati svoje male živi jenske pogoja — država pač ne samo sme, nego mora pomagati vsaj s tem, da jih oprosti poslovnih jjajatev, kakor jih ji morajo dajati trgovci, ki y bistvu vendar težijo za bogastvom. Tako velja tudi drugod po kulturnem svetu, kjer je socijalnosti nekaj več kot pri nas.
Drugo vprašanje pa je obdavčenje takih pridobitnih podjetij, ki se sicer skrivajo pod zadružno firmo, pa ne delajo v zadružnem smislu in so navadno več ali manj, če ne* popolna lastnina, pa vsaj po vplivu in dohodku domena par posameznikov, izkoriščevalcev. Taka podjetja bi se morala obdavčiti kakor poklicno pridobitna podjetja.
Končno pa menimo, da tudi za slednje zahteva ne bo imela uspeha, nego bi bilo umestneje, za take' zahtevati prepoved, odn. odvzem zadružne firme, pa mirna Bosna. Taka podjetja naj ne nosijo videza zadruge, nego naj bodo to, kar dejansko šo, t. j. podjetniki, ki delajo za pravi poslovni dobiček in za obogatenje.
Letošnii spomladanski Veleseiem
v Liubliani
Kupui domafe blago!
od 30. maja do 8. junija, bo obiskovalcem nudil celoten pregled naše domače proizvodnje, njenega napredka in novih izsledkov našega tvornega duha. Svoje izdelke pa bodo razstavile tudi inozemske tvrdke, zlasti onih panog, ki se pri nas še niso udomačile, kot n. pr. avtomobilska industrija. Primerno grupirano v posameznih paviljonih bodo razstavili: Strojna in kovinska, lesna in tekstilna, papirna in kemična, živilska in usnjarska industrija in obrt. Napredni naši mizarski podjetniki bodo pokazali, da zmorejo ugoditi se najbolj razvajenemu okusu in najbolj praktičnim težnjam glede stanovanjske opreme. Bogato bo zastopana tudi mala obrt. Poleg splošnega dela razstave bodo prirejene letos tudi še sledeče špecijalne razstave: »Sodobna gospodinja«, v zvezi z modno revijo, »Gostinska«, ki naj služi napredku našega turizma, »Avtomobilska«, katera naj v čiliju razvoja motorizacije v tnaši državi predstavi] širši javnosti najnovejše modele svetovnih znamk. Na razstavi »Živalce« pa bodo rejci malih živali: perutnine, kuncev, kanarčkov in drugih eksotičnih ptičev, prikazali, kakih smernic se je treba držati pri reji teh živalic.
Enkraten vstop na velesejemske prostore bo stal Din 8’—, grupe bodo imele znižano vstopnino. Velesejemske legitimacije po ceni Din 25‘— bodo omogočale 20 posetov in sicer: 10 na razstavišče, 10 na veselični prostor, kjer bo bogato poskrbljeno za najraznovrst-nejšo zabavo: velikomestni variete, kamor je vstop brezplačen, ples, tobogan, vrtiljaki, dobro vino in jelo itd.
Posetniki velesejma bodo uživali na železnici in na zračnih linijah 50 % popust od normalne vozne cene, na parobrodih »razred za razred« in popust na tramvaju.
Poset na velesejem lahko izkoristite za ogled Ljubljane in njene lepe okolice.
Ako si pri postajni blagajni nabavite za ceno Din 2"— rumeno železniško izkaznico, ter celo vozno karto, pustite na velesejmu potrditi, se z isto karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi: za potovanje v Ljubljano od 25. maja do 8. junija, za povratek od 30. maja do 16. junija vključno. Po Ljubljani še boste lahko vozili s tramvajeip, na katerem boste na podlagi velesejmske legitimacije imeli znižano voznino.
Pod istimi pogoji, — velesejmska legitimacija — velja 50 % popust, tudi na progah Aeroputa za časa trajanja velesejma. Prevoz ročne prtljage do 15 kg brezplačen.
Na parobrodih jugoslovanskih parobrodar-skih družb velja 50 %, odnosno popust, sestoječ v tem, da se s karto nižjega razreda lahko peljete v vi£jem razredu.
TUDI V USNJARSKI INDUSTRIJI IN OBRTI
ki bosta letos bogato' zastopani na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija, velja pravilo, da se s postopnim in sistematičnim obdelovanjem pridobljenih izkustev ustvarjajo novi pogledi, ki prenešeni v delo, ustvarjajo vedno boljše in modernejše izdelke. Letos bošte naravnost presenečeni, ko boste videli v razstaviščnih prostorih ogromen napredek naše domače usnjarske industrije in čevljarske Obrti!
»OD NEKDAJ LEPŠI SO LJUBLJANKE SLOVELE«,
pa ne le radi lepot, ki jim jih je podarila narava, ampak tudi radi. okusnih oblačil, s katerimi so znale podčrtati prirodno lepoto. Letošnja modna revija na velesejmu bo pokazala, kako izborno služijo v ta namen naše domače noše in izdelki domačih mojstrov in mojstric. Proč s tujim, ničvrednim kičem, ki ni ne prijeten za oko, niti ne ustreza našemu jugoslovenskemu enačaju!
NAPOLNITE VAŠE VITRINE!
Steklo, porcelan, keramika, bižuterija, spada vanje. Vsakemu okusu in dnevni potrebi, vsa-
ki denarnici in očesu primerne predmete boste našli na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija. Izbira bo ogromna!
VLOGA NAŠEGA GOSTINSTVA V TUJSKEM
PROMETU IN DOMAČEM TURIZMU
je nedvomno z vsakim letom značilnejša. Naša država, ki je tako bogata na prirodnih krasotah, je šele po svetovni vojni postala privlačna za tujce. Reklama, ki so jo izvedli merodajni krogi v inozemstvu, je svetu oznanila krasote, ki jih skrivajo naša jezera in gorske doline, naša obala in planine. Toda najobsežnejša reklama je jalovo delo, če se poprej nismo pobrigali za udobna gostišča,, kjer bi tujci za časa svojega počitka našli udoben drugi dom. Poset gostinske razstave na ljubljanskem velesejmu, od 30. maja do 8. junija, bo mnogo koristil tistim, ki bi želeli privabiti tujce v svoja gostišča.
TEKSTILNA INDUSTRIJA
bo priredila razstavo manufakture in konfekcije na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija. Najrazličnejše tkanine, perilo, vezenine in čipke, doma tkane preproge in druga ročna dela iz vseh tipičnih jugosloven-skih pokrajin, posteljno perje, puh, bombaž, lan in žima v vseh kakovostih in izdelavah bodo obiskovalcem na ogled in nakup. Vrvar-ska industrija bo podala popolno sliko svojih proizvodov od najfinejišh niti in tkiv do najmočnejših in najtrpežnejših vrvi.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
od 30. maja do 8. junija, bo obiskovalcem vsekakor nudil mnogo novega in zanimivega. Z obilico razstavljenih predmetov (strojev, kovinskih, papirnatih, kemičnih, živilskih, usnjenih izdelkov, blaga i. dr.), podajata naša domača industrija in obrt pregled o svojem delu in napredku v preteklem letu. Zlasti privlačne pa bodo za posetnike še posebne razstave: »Sodobna gospodinja« v zvezi z »Modno revijo«, ki bo nazorno pokazala, .kako naj se naše gospodinje, dekleta in deca, oblačijo in kretajo doma, v svetu, v poklicu odnosno v šoli.
RAZSTAVA POHIŠTVA IN AVTOMOBILSKA RAZSTAVA bosta nudili bogato izbiro najmodernejših, kakovostno dovršenih in po ceni najrazno-vrstnejših izdelkov v skladu z novodobnimi praktičnimi izsledki arhitekture in tehnike.
RAZSTAVA MALIH ŽIVALIC
kuncev, perutnine, ptic, bo ljubiteljem in rejcem malih živali pokazala, kolikšne uspehe je mogoče doseči z veščo rejo.
Da bo pa združeno utile cum dulci — koristno z zabavnim —, se bo poleg razsta-viščnega prostora nahajal veselični, ki bo odprt tudi ob večerih in bo vsakomur nudil obilo prijetne zabave. Vinski oddelek, plesišča, avtodrom, vrtiljaki, tobogan, vivarij z raznimi, pri nas tujimi živalmi, zlasti pa še variete na prostem, kjer se bodo vsak dan vršile predstave, in si ga bodo posetniki velesejma lahko zastonj ogledali, vsa ta zabavišča bodo dajala veseličnemu prostoru razkošen izgled, obiskovalcem pa mnogo veselja.
Zato tudi vi ne pozabite obiskati Ljubljanskega velesejma, od 30. maja do 8. junija.
KJER SO PLANINSKE KOČE V GORAH,
ni, turistov s težko obloženimi nahrbtniki. Dovolj bo, da ponesete polne denarnice s seboj in dobro vam ,bo. Če pa se odpravite v kraje, kjer ne čakajo gostišča na vas, se morate pošteno založiti & hrano, ki jo boste nesli seboj. Oskrbite se za take prilike le z izdelki, ki jih boste videli na razstavi izdelkov živilske stroke v okviru Ljubljanskega velesejma, od 30. maja do 8. junija. Ti izdelki niso nič slabši od inozemskih, čeprav so cenejši in domači!
NAŠA GOSPODINJA	
uporablja za pranje perila vedno le Hu&et	' ' ’V • • ' ‘‘ '■ _ ; ■; *' mio-
Vedo*	It ftcobti pcoštU
	ker sta kvalitetna domača izdelka 1
Za vsakogar! Od 30. mala do Š. junija potovanje v Ljubljano
XVI.
na
Polovična voznina na železnici, parobrodih, avijonih. Železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2-—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja« — Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 ma.
Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja sa Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. i. i o. z., Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.