GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 10.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.-S četrt strani Din 500.—, 'I> strani Din 250.—, '/n strani Din 125.^ Mali oglasi vsaka beseda Din 1.— flortoa za državno oblast. Razmere, ki vladajo v Mehiki, so za ostali svet nekam zagonetne. Povsod se vriva vprašanje: Kako je mogoče, da se sredi tako katoliškega ljudstva, kakor je mehiško, tako nečuveno kruto in vztrajno preganja katoliška cerkev? Ali in zakaj se vodi borba zoper katoliško vero? Kako je mogel imeti toliko uspeha tak politik, kakor je Calles, (ki je oplenil cerkve, zaprl katoliške šole, pometal v zapore ali izgnal iz države duhovnike ter bije uničevalen boj zoper katoliško cerkev, ki leži na tleh ranjena in oslabljena? Na to zanimivo vprašanje odgovarja poznavalec mehiških razmer s temi pojasnili: Glavni niso politični razlogi. Politične volitve v Mehiki ne pomenja-jo ničesar. Calles in njegova kompa-nija se ozira ter daje veljavnost samo tistim glasovom, ki so bili oddani za njega in njegovo stranko. Drugi glasovi ne veljajo nič: ali izginejo ali na se pretvorijo v glasove za Callesovc stranko. Cilj Callesovpga stremljenja je oblast: državna oblast mora biti na vsak način v rokah njegove stranke! Calle-sova zmaga jo bila popolna leta 1928, ko je odloži! mesto predsednika države. Samo ena stranka je v Mehiki, so-tialno-revolucionarna stranka, ki je absoluten gospodar v državi. Tej stranki se mora na vsak način ohraniti diktatura v državi. Zato je Calles ti stranki podredil in usužnjil vojsko, delavce in kmete. Čeprav se on sam drži v ozadju ter molči, vendar ima svoje prste povsod. Svojim pristašem je z agrarno reformo zasigural velika posestva. Potem je osnoval mnogo družb, ki na veliko prodajajo žito, sol, sladkor, bombaž in petrolej. Nato so prišla na vrsto podvzetja za baker in elektriko. Vse te družbe pripadajo izključno Callesu in njegovi kompaniji. Vse konkurenčne družbe so ali uničene ali pa kupljene. Calle3 je po strankarskem prepričanju socialist in komunist, po svojem delovanju pa največji kapitalist, ki mu v Mehiki ni para. Zakaj torej preganja cerkev? Calles hoče za svoja gospodarska podjetja monopolski značaj v Mehiki. To more doseči, odnosno ohraniti edino le potom državne oblasti. Na vladi ostati za vsako ceno! Ker so v Mehiki razen so-cialno-revolucionarne stranke vse druge zatrte, mu ne more pretiti nevarnost od drugod kot od katoliške cerkve, njenih socialnih naukov in njenega socialnega delovanja. Zato mora cerkev pod peto države. Kako bi framasoni, liberalci in socialisti mogli izkoriščati ljudstvo, ako bi glavni zagovornik ljudstva in njegovih pravic, katoliška cerkev,.bila svobodna?! V NAŠI DRŽAVI. Pomembne besede kmetijskega ministra dr. Jankoviča. V Beogradu so se vršila dne 14. februarja posvetovanja zastopnikov industrije za pridelavo oljnatih semen in olja in proizvajalcev v to svrho potrebnih sirovi». Posvetovanja je otvoril kmetijski minister dr. D. Jankovič s posebnim nagovorom. Po-.vdaril je, da smo cd leta 1929 do danes uvozili za 530 milijonov Din olja, ki bi ga bili lahko pridelali doma. V isti dolu smo uvozili za 733 milijonov Din oljnatih semen, ki bi jih lahko pridelali doma. Povprečno je znašala vrednost uvoženih semen na leto 08 milijonov Din, kar znaša od leta 1921 do prvega polletja 1934 1300 milijonov Din. Za pridelavo tega uvoženega semena bi bilo treba 30.000 ha zemlje, katero bi bilo lahko najti. Za bodoče se bodo pridobival. vse sirovine oljno industrije ioraa in industrijska zaščita ne sme iti za ciljem: v korist tujih sirovin! Ivonečni povdarek g. ministra se glasi, da mora biti za bodoče konec zmedi v kmečkem gospodarstvu. Naš kmet mora biti zaščiten, omogočiti mu je treba, da postavi višje cene svojim pridelkom. Prejet' mora za svoje pridelke to, kar s težkim naporom in delom resnično zasluži. Pravosodni minister dr. Bragutin Ko- jič je izjavil dne 15. februarja časnikarjem, da bo izdanih . kratkem več ukrepov, ki bodo osvobodili sodnike vplivov politike in pritiska od zgoraj. Sodstvu je treba dati svobodo, kakor jo določa ustava. Pocenitev železnice. Prometni minister je znižal železniško tarifa, da olajša potovanje po železnici in da podeča splošni, predvsem pa tujski promet. S 1. marcem se -nižajo železniške karte za 28%. Pocenjen bo tudi prevoz prtljaga ter brzovoznega blaga. Za potovanja v letovišča in na inorje je uvedena polovična cena. Jugoslovanska nacionalna stranka JNS pri volitvah ne bo postavila svoje lastne kandidatne liste, ampak pripora* ča svojim strankarskim prijateljem, da naj kandidirajo na tisti listi, ki daje naj vcJ jamstva za politiko brezpogojnega narodnega in državnega edinstva. Tako je sklenilo predsedstvo JNS na seji v Belgradu dne 15. februarja. V smislu gorajnega sklepa je prenehal tudi »Glasnik JNS«, ki je bil glavno glasilo pred nekaj tedni še vsemogočne stranke. Ko je stranka morala dati iz rok državno oblast, so njenemu elasilu zmanjkala življenjska sredstva. Kmalu bo stranka sama legla v grob. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrijski kancelar v Parizu in Londonu. Francosko zunanje ministrstvo je izdalo uradno obvestilo, da pride avstrijski zvezni kancelar v četrtek dne 21. februarja zvečer v Pariz, da uradno obišče francosko vlado. Kancelar in zunanji minister Berger-Waldenegg bosta ostala v francoski prestolnici dva dni ter se bosta dne 24. februarja odpeljala v London, da obiščeta tudi angleško vlado. V Parizu bosta imela po^ litične sestanke z ministrskim predsednikom Flandinom in zunanjim ministrom Lavalom. Italijansko-abesinskl spor. Smo že poročali, da obstoja resna vojna opas-nost med Abesinijo in Italijo, ki ima svojo kolonijo Eritreja ob vzhodni afriški obali. Abesinci so obračunali z Italijani že 1. marca 1896, ko so popolnoma porazili italijansko vojsko. Sedanji spor je izbruhnil radi razmejitve med Abesinijo in laško kolonijo. P»az-mejitev je bila določena že pred 10 leti na papirju, vendar ni izvedena na licu mesta niti do dsnes. Italijani bi radi. izvedli razmejitev tako, da bi bili vsi. studenci na italijanski strani, čemur se pa upira Abesinija in je došlo že par-krat do precejšnjih spopadov med obojestranskimi mejnimi stražnimi oddelki. Italija je stavila zadnje dni Abcsi-niji zaradi spopadov naslednje pogoje: 1. Povrnitev blagovne škode in škode, ki je bila povzročena družinam padlih in ranjenih italijanskih vojakov. Italijanska vlada zahteva 1000 tolarjev Marij. Terezije za vsakega ubitega vojaka in 150 tolarjev za vsakega ranjenega Italijana. 2. Italijanski zastavi se mora izkazati vojaška čast po abesinskih četah. 3. Abesinska vlada se mora opra^ \ičiti zaradi vpade; čez mejo. — Abesinci se niso uklonili italijanskim zahtevam in radi tega je Italija mobilizirala dve diviziji, katere sedaj prevažajo v Eritrejo. Italijansko vojno ministrst- vo izjavlja, da gie le za pjačeaje obmejnih straž napram Abesiniji, Kar pa nikdo ne verjame. Najbrž Italijani ne bodo začeli krvavega plena, ker jim je še v živem spominu poraz prod 39 leti in tudi v sedanjem sporu jim je znano, da so izvežbaii in vodijo abesinsko vojsko japonski oficirji Ogromni izdatki Italije za oboroževanje v zraku in na morju. Italijanski proračun za bojno letalstvo znaša v našem denarju 3 in pol milijarde Din in je za 130 milijonov lir večji od lanskega. Proračun za bojno mornarico je predviden na 4 in pol milijarde Din, kar znači 80 milijonov tir več kakor lani. Madžarska na poti k diktaturi. Na Madžarskem pripravljajo zakonski načrt o razširjenju pravic državnega upravitelja (regenta) IIorthyja. Po tem načrtu bo imel IIorthy pravo, da od parlamenta sprejete zakone sprejme ali zavrne. Parlamentu se odvzame pravica: pozvali na odgovor regenta. Horthy bode prejel po novem zakonu pravice in stališče kralja. Svobodomiselstvo preti evharistič-nernu kongresu. Ni ga bolj lažnjivega naslova kot je svobodomislec. Tak človek zahteva sicer svobodo mišljenja za sjebe, drugim pa jo zanika. K večjemu bi naj bilo svobodno protiverno in pro-ticerkveno mišljenje, z vero skladno in bogovdano mišljenje pa je nedovoljeno ter bi se moralo na vsak način preprečil. Takšna je svoboda »svbbodomisel-sLva«. Prav posebej so vse verske manifestacije, ki so svobodna iti javna izpoved verske misli, za svobodoumneže (človek bi skoro pred umneže postavil nikalnico »ne«) predmet rnržnje in zgražanja. Tako se tudi češki svobodo-misleci ne rr.orejo sprijazniti z mislijo, da bo letos koncem junija v Pragi če-lioslovaški evharistični shod. Zvezali so se s socialisti, da store vse, kar je mogoče, da bi ta kongres preprečili. Socialistično glasilo »Pravo lidu« poziva vlado, naj nastopi proti katoličanom, ki so tako drzni, da želijo prirediti demonstracijo v »husitski Pragi«. Socialistična učiteljska (!) organizacija je sklenila, da priredi dne 6. julija 1935 protimanifestacijo proti evhari-sličnemu kongresu. Na take liberalno-socialistične poskuse bo katoliško če-hoslovaško ljudstvo odgovorilo z velikansko udeležbo na kongresu. In edino to je pravilno. Liberalec in socialist se bojita samo moči, zlasti ako sta gmotna in duhovno-moralna sila skladno združena v impozantnem nastopu. Framason obsoja framasenstvo. Fra-masonska organizacija je tajna, skrbno zakrita pred očmi širšega sveta. Da bi ne mogli zvedavi pogledi ljudi prodreti do tiste pozornice, kjer se vrši prava framasonska igra, je poskrbljeno s kulisami, ki zastirajo pogled v notranjost pozorišča. Da so te kulise bolj učinkovite, so lepo in pestro poslikane s človeko-, rodo-, brato- in mi-roljubjem. To pa so le same fraze, sa- me besede: tako framasoni besedičijo, drugače pa ravnajo. Navidezno jc njihova organizacija nepolitična, v resnici pa jc politika njih prvi in edini cilj. Kajpada samepašna politika, ki dona-ša članom framasonske lože koristi, škodo pa državi in narodu. Odkrito je to povedal nedavno magister (voditelj) francoske lože Albert Vigno v svojem pismu, ki ga je poslal organizaciji duhovnikov, ki so se udeležili svetovne vojne. V tem pismu izpoveduje: »Prepričal sem še o lažnjivosti framason-skega nauka v vsakem oziru: filozofskem, verskem, moralnem, gospodarskem itd. Mesto da bi se framasoni potrudili človeka pripraviti za njegov poklic, se pečajo edino le s političnimi intrigami. Za framasone je domovina prazna fraza (beseda), Bog pa izmišljava. Kot patriot (domoljub) sem uvide!, da je delovanje framasonov domovini najškodljivejše.« Velja za vesoljno framasonstvo, torej tudi za jugoslovansko. Framasonsko družbo je treba kot p.otidržavno razpustiti. Terezija Neumann in narodni socializem« Itne Terezije Neumann iz Kon-nersreutha na Bavarskem je svetovno znano. Že 10 let ne uživa nobene hrane (samo sv. hostijo pri vsakodnevnem sv. obhajilu), doživlja trpljenje Kristusovo ter dobiva krvava znamenja njegovih ran. Spričo teh čudovitih pojavov se je že marsikateri spreobrnil: prejšnji protestant pisatelj dr. Gerlich je postal katoličan (narodni socialisti so ga ubili). Spreobrnil se je tudi protestant Eber-hard Kunzendorf, ki je leta 1926 šel v Konnersreuth iz radovednosti. Sedaj oznanja Terezijino poslanstvo po svetu na potovanjih, ki so ga dovedla celo v sveto deželo in v Turčijo. Terezija Neumann je o narodnih socialistih izpovedala to, kar je gledala v nekem videnju: narodno-socialistični režim bo v Nemčiji trajal 8 let, katoličani naj se pripravijo na težko kulturno borbo. To prerokovanje so narodni socialisti Tereziji hudo zamerili. Odpeljati so jo dali v zapor v zbiralno taborišče, čez pet dni pa so jo zopet izpustili. Osebne vesli. Za provizorja v Artičah po umrlem g. župniku Šribarju je imenovan Franc Modrinjak, dosedaj kaplan v Pišecali. Duhovniška vest. Prestavljen je g. kaplan Anton Boštele od Sv. Benedikta v Slov. goricah v Mežico. — K Sv. Benediktu pride iz Mežice gospod kaplan Jakob Sem. Nesreče. Pri padcu si zlomil obe nogi. Na Radvanjski cesti v Studencih pri Mariboru sta gasila dva delavca apno. Vodo za gašenje sta vlekla z vedrom iz studenca. Pri zajemanju vode je padla delavcema v vodnjak deska, kate- ro sta hotela izvleči. Delavec Pongrac se je spravil v vedro in njegov tovariš ga je spuščal po vrvi 15 m globoko. Pri spuščanju tovariša v globino je naenkrat popustilo gonilno kolo pri vretenu vsled teže. Vedro s Pongracom vreči je treščilo na dno vodnjaka. Pri padcu si je zlomil Pongrac obe nogi in se je tudi sicer no znotraj nevarne poškodoval. Dve nesreči v Savinjski dolini. Ivanu Dimecu, posestniku v Logu v Savinjski dolini, je padel hlod na nogo in mu jo je zlomil. — Vsled padca pri smučanju si je zlomila nogo liietna Erika Pintar, hčerka uradnika iz Dolnje vasi pri Št. Pavlu. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnici v Celju. Huda nesreča železniškega strojevodje. Dne 14. februarja popoldne se je zgodila na postajališču Jevnica pri Ljubljani huda nesreča. Mariborski popoldanski osebni vlak se jc ustavil na omenjenem postajališču. Strojevodja, 441etni Jožef Žagar iz Maribora, je skočil s stroja in ga pregledoval. Pri pregledovanju ga je presenetil dunajski brzo-vlak. Lokomotiva je Žagarja sunila, ga vrgla ob njegov stroj, kjer je obležal s smrtno nevarnimi poškodbami. Težko poškodovanega so oddali v ljubljansko bolnico. Gfje?ij. Dne 12. februarja je začelo goreti v Brunški gori pri Radečah v hiši Jožefa Kovačiča Zgorelo jc vse, kar je sploh mogel uničiti ogenj na stavbi, ker je bilo gašenje vsled zamrzie vode otežkočeno. Škoda znaša 10.000 Din, zavarovalnina 4000 Din. Pred enim mc-secem je znižal pogoreiec vsled pomanjkanja denarja zavarovalnino od 8000 Din na polovico. Masne novice. »Domovina« z vso vnemo brani delovanje Jugoslovanske nacionalne stranke. O delovanju JNSsarjev ob občinskih volitvah v Sloveniji v oktobru 1933 ne poroča podrobnosti. Nič ne de, bodo pa drugi o tem poglavju o svojem času tembolj temeljito in krepko govorili. O gospodarskem delu JNSsarjev pa že tako govori vsa Slovenija. Uspehi so takšni in tako opazni, da v kmet-skih hišah ni več denarja niti za sol. Spričo tega si upa »Domovina« zapisati: »Mirno gleda JNS na svoje dosedanje plodonosno »delo«. Da, JNSsarski voditelji gledajo z brezbrižnim mirom na to delo, slovenski kmet pa z žalostjo in obupom. Vinska razstava in sejem v Ljutomeru. Kakor je bilo že objavljeno, priredi Vinarska podružnica v Ljutomeru dne 12. marca t. 1. vinski sejem in razstavo vina v gostilni g. Resnika v Ljutomeru. Vabijo se bližnji in daljni prijatelji naših vinskih goric, da to prireditev posc-tijo. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomersko-ormožkega, gornje-radgonskega in štrigovskega okoliša. Otvoritev bo ob 9, uri dopoldne. Opozarjamo vse interesente, vinske trgovce in gostilničarje, da se naj na tej razsta vi sami prepričajo o izvrstni kakovosti ljutomerčana in zelo ugodnih cenah. Polovična vožnja po železnici je zaprošena. Več o razstavi prihodnjič. Potvorjeni tisočaki. Narodna banka razglaša, da so se pojavili krog Sušaka potvorjeni tisočaki iz leta 1920 z risbo sv. Jurja na konju, ki so pretiskani. Najlažje je prepoznati potvorbo po tem, da v napisu »Jugoslavija« v napisu krog glave Karadjordja namesto črke i v predzadnjem zlogu stoji črka n. Tiskano je namesto »Jugoslavije« v cirilici »Jugoslavnje«. Dvciinevni tečaj ¿a sajenje, oskrbo, gnojenje, f.omiajeujs ia pricepljanje sadnega tlrsyja se v rž i dne 4. in 5. marca t. I. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. i ji od li. do 18. uro. Sveiovne novice. NAJVEČJI ZRAKOPLOV EKSPLODIRAL IN PADEL V MORJE. Vojno tihomorsko brodovje ameriških Združenih držav je imelo manevre zadnje dni. Vaje je spremljal največji ameriški zrakoplov »Macon«. — Dne 13. februarja so vežbali na morju, kakih IGO km od mesta San Francis-co, Nad bojnimi ladjami je plul zrakoplov. Naenkrat so sprejele ladje iz zjfc-koplova radijoklice: Na pomoč! »Macon« se je začel nagibati in padati s silovito brzino. Ogromen trup je treščil v morje, čuti jc bilo močno eksplozijo in ostanki orjaka so zgoreli v plamenih. Bojne ladje so ko j spustile reševalne čolne, da otmejo posadko, ki je štela 81 mož. Ob pojavu nesreče je zrakoplov spremno osobje že pri padanju poskakalo v morje in deloma so ga potegnili reševalci iz ogrodja zrakoplova, ki je plavalo nekaj časa po morju. Rešena je celotna posadka, iz-vzemši dveli. Zelo težavno je bilo reševanje poveljnika in 9 častnikov, ki r;o bili zaprti v napol potopljeni častniški kabini. Vzrok nesreče je eksplozija, ki je nastala nenadoma v trupu zrakoplova. Razpok plina je pokvaril gonilne stroje in zračni velikan je treščil v morje. Amerikarici imajo največjo smolo z vojaškimi zrakoplovi. Aprila leta 1933 je ponesrečil »Acron«, ki je bi! malo-•dane ravnotako velik zrakoplov kakor »Macon«. Smrtno jc ponesrečilo tedaj 74 mož posadke, izvzemši tretjega pilot Willeya. Rešeni je bil kmalu po eksploziji »Acrona« imenovan za poveljnika »Macona«, kojega ogrodje počiva sedaj 250 m globoko v morju. Najslabše skušnje z zrakoplovi, ki s j stali milijone dolarjev, bodo Ameri-kance za bodočnoit podučili, da zračnih velikanov no bodo uporabljali v vojaške svrhe, kjer se dosedaj nikakor r.iso obnesli. Največje angleško bojno letalo ponesrečilo. Štiri angleška bojna letala so leteia iz Anglije v Singapore v Indiji. Letalo »K 3 595« z devetimi možmi posadke je padlo v morje dne lf>. februarja kakih 20 milj južno od Messine na otoku Sicilija. Angleška in italijanska letala so se lotila iskanja ponesrečenega in so našla »K 3 595« razbito na morju. Reševalci so zadeH v notrajnosti letala na dve zgoreli trupli, o ostalih sedmih članih posadke r.i bilo niti sledu in so skoro gotovo vsi povsem zgoreli. Ponesrečeno letalo jc imela 4 motorje, 1 top in je bilo največje angleško bojno letalo. Smrtna ebsedba ugrabitelja otroka. Ne le Amerika, ampak celi svet je gledal z največjo pozornostjo zadnje tedne na obravnavo, ki se je vršila v seve-roameriškem mestecu Flemington, ne daleč od Njujorka. Na zatožni klopi pred poroto je sedel Bruno Rihard Ilauptmann, ki se je preselil po vojni iz Nemčije v Ameriko. Obdolžen je bil, da je ugrabil otročička amerikanskega polkovnika Lindbergha. Otrokov oče je izročil po svojem posredovalcu ugrabitelju 50.000 dolarjev, da mu vrne živega sinčka. Ugrabitelj je denar vzel, Lindberghovega otroka pa so našli — mrtvega. Dolgo je trajalo, predno so izsledili pravega krivca v osebi obtoženega Hauptmanna. Ugrabitelju izročeni dolarji so bili namreč na skriven način zaznamovani. Pretežen del teh bankovcev so našli pri Hauptmannu, ki je seve od kraja do konečne obsodbe tajil krivdo. Obravnava je trajala šest tednov. Zaslišanih je bilo vse polno prič za Ilauptmannovo krivdo in razbremenitev. Sodba na smrt je bila izrečena dne li. februarja. Na smrt obsojeni bo končal življenje na električnem stolu v prvem tednu po 19. marcu. Glavni državni tožilec je izjavil, da odgovarja Hauptmannova smrtna obsodba želji ameriškega naroda. Koliko je stala Hauptmannova ©b-.avnava? Obr 8-V lici va na smrt obsojenega Hauptmanna, ugrabitelja Lindberghovega otroka, je stala nad 1 mili-on dolarjev. Sodni stroški znašajo: 60 tisoč dolarjev za priče, 100.000 za pred-preiskavo, 22.000 za uradnike in ravno toliko za advokate. Porotniki so prejeli 2000 dolarjev. Največ izdatkov je imelo s procesom časopisje. Na brzojavnih in telefonskih pristojbinah je bilo plačanih 600.000 dolarjev. Nagrade za razne poročevalce cenijo na 52 000 dolarjev. Obžalovanja vredrai slučaji. Podlegel poškodbi. V Veliki gorici na Dravskem polju je nekdo v fantovskem spopadu v krčmi razparal z nožem 25-letnemu Štefanu Žumer trebuh tako, da je podlegel poškodbi, pnedno ga je mogel odpeljati mariborski rc-šiitu oddelek v bolnico. Prijavljen rop. Posestnik Ivan Fin-gušt iz Gornje Gorice pri Račah jc javil orožnikom, da je bil napaden v svoji lastni hiši od treh posestniških sinov iz soseščine. Grozili so mu s koli in noži, ga pretepli ter so mu odnesli iz omare 500 dinarjev, ¿O klobas in steklenko žganja. Ponarejevale« kovancev pod ključe-Ljubljanska policija je zaprla ,T' žefa Benčino, 241etneea brezposelnega delavca, zaradi ponarejanja naših kovancev. Aretiran' je priznal, da je raz-pečal okoli 40 novcev po 50 Din, po 20, po 10 in po 2 Din. Delavnico za ponarejanje je imel v dvojni steni drvarnice na Cesti dve"^ cesarjev v Ljubljani, kjer je hranil zalogo svinca in cinka ter dobro iz dane modele. Potvor-be je vlival iz dveh tretjin cinka ter ene tretjine svinca. Ponarejevalcu so prišli na sled, ker ga je izdal njegov razpečevalec Jožef Cesar, 231etni hlapec. Omenjeni je kupil za ponarejen 50 Din novec radi izmenjave za 2 Din cigaret pri ikrčmarici Gebert v Rečni ulici. Krčmarica je prepoznala potvorbo, jo prijavila policiji in koj je bil Cesar pod ključem. Ponarejevalec jo zahteval od razpečevalca za vsak 50tak 40 Din. RAZKRINKANI MORILCI. Zadnjič smo poročali o umoru gospodarja Vrhovnika in o smrtno nevarni poškodbi njegove žene v Nunski grabi pri Ljutomeru. Zločin je bil izvršen enkrat v noči od 9. na 10. februar. Od krila ga je dne 10. februarja popoldne soseda, ki je prišla k Vrhovnikovim pogledat in se ji je nudil grozen prizor umora obeh zakoncev. Orožniki iz Ljutomera so se podali takoj na delo, da izsledijo krivce. Prvotno so zaprli dva, o katerih se je pa izkazalo, da sta nedolžna. Ker Vrhov-nikov dom po opravljenem krvavem dejanju ni bil izropan, je bilo jasno, da gre za maščevanje. Sum je padel na soseda Budja, ki je imel na starega Vrhovnika jezo. Zgubil je z njim dve tožbi. Radi zgube prve je moral plačati 20.000 Din, radi druge bi pa bil imel stroškov 12,000 Din, ki bi bili njegov dom že pognali na boben, da ni bil zaščiten z zakonom o kmečki zaščiti. Nadalini sum, ki je kazal na Budja kot krivca, je bila vrnitev Budjevega 361etrega sina Ivana iz Dolnje Lendave, ki se je pojavil pred zločinom v Ljutomeru. Orožniki so se podali na Budjin dom in so prijeli sina Ivana, izgovarjal se je. da je prišel domov na očetov poziv, da bo deležen kolin. Pri natančnejšem izpraševanju se je zapletel v protislovja in ni znal dokazati, kje je bil v soboto dne 9. februarja zvečer. Opis njegove osebe se je zavsem ujemal z onim, ki ga je podala pri zaslišanju v ormoški bolnišnici Vrhovni-kova žena Neža, katero so morilci pustili le malo živo. Orožniki so prijeli pod težo dokazov iz prvih zaslišanj starega Budjo Jakoba, sina Ivana in rejenca Vincenca Kolbla. Vsi trije so skraja tajali zločin. Konečno sta priznala krivdo Ivan ter Vincenc z izgovorom, da ju je nagovoril k umoru oče Jakob. Sin Ivan je izpovedal, da mu je pisal oče, naj pride čimprej domov. Ko se je pojavil v soboto dne 9. februarja na domu, mu je rekel oče, da je treba z Vrhovnikovima obračunati za vedno. Za smrtno maščevanje sta pridobila oče in sin še Vincenca Kolbla. V noči od 9. na 10. februarja je zbudil oče sina ter rejenca Vinka in trojica se je podala proti sosedu Vrhov-niku. Zapazili so, da je gorela pri Vr-hovnikovih ob pol 5. uri zjutraj luč in da je gospodinja Neža že na nogah in bo šla molzt krave. Pričakali so jo v hlevu, jo začeli daviti ¡in udrihati po njej s koso. Ženska je kričala in ji je prihitel na pomoi mož. Nad gospodarja Vrhovnika je planil Ivan Budja. Udaril ga je s klepačem s tako silo po glavi, da se je zgrudil in obležal mrtev. Nato so zločinci pobegnili v prepričanju, da je tudi gospodinja Neža mrtva. Stari Budja peklensko zlobnega dejanja v trenutkih, ko poročamo o raz-krinkanju, ni priznal. Vse tri zločince so na ljutomerski sod-niji ponovno zaslišali, nakar so jih zvezane prepeljali v zapore v Maribor, kjer bodo sojeni. Najstarejši ljudje v fari ne pomnijo takega zločina. Da zločinci ne bodo delali sramote Ljutomeru, pripomnimo, da so vsi trije priseljenci iz sosedne župnije. Tako daleč prižene človeka sovraštvo med sosedi in pohlep po zemlji. Vsa čast ljutomerskim orožnikom, zlasti g. Jagodiču, ki so se trudili noč in dan, da se je zločin tako hitro pojasnil. Ljubavna žaloigra na postaji Lipnica (Leibnitz). Dne 16. februarja sta se pripeljala na postajo Lipnica v Avstriji za Špiljem 251etni zavarovalni agent Alojzij Huber iz Gradca in 231etna Rija Gil-majer iz Linca. Rija je bila po poklicu plesalka in bi naj bila začela nastopati v Veliki kavarni v Mariboru. Oba zaljubljenca bi se naj bila poslovila v Lip-nici. Ob priliki slovesa je potegnil ljubosumni Huber samokres in smrtno nevarno ranil plesalko, sebe je nato pogodil na smrt. S smrtjo se borečo plesalko so spravili v bolnico v Lipnici. ♦ Slovenska Krajina. Turnišče. Kakor je že znano, se naši kmetje Vedno bolj zanimajo za povzdig gospodarstva. Naprava silosov je za rejo živine pri nas, ker ne dajejo travniki zadosti krme za krmljenje živine, zelo velike važnosti. Narejenih je pri nas že več silosov za kisanje zelene krme, kakor tudi v sosednji Nedelici. Zato moramo skrbeti za čim večje število silosnih naprav, ker jo njih uporaba za nas nujna, ker se na ta način krmljenje živine zelo poceni, poleg tega pa dajejo krave-mlekarice sočno in tečno mleko, poleg tega pa še večjo množino kot pri seneni hrani. Pri napravi s;losov dobe kmetovalci podpore pri nabavi cementa. Kmetovalci, ki bi hoteli graditi silose, naj se poslužujejo teh ugodnosti, kajti kmalu bodo uvideli tudi oni, ki še dvomijo o vrednosti silosov, njih veliki pomen. Potrebna pojasnila daje glede silosov Brezki ekonom. — Dne 10. februarja so se poročili štirje pari. Tri neveste so bile članice naše Marijin« družbe in so jim po maši zapele njihove bivše družabn-ce v slovo ob odhodu v zakonsko življenje. — V nedeljo dne 10. februarja je odrasla mladina iz Nedelice igrala pri nas lepo igro »Pri kapelici« v gostilni Ružič. Igralci so izvajali svoje vloge res izvrstno in igralcem iz Nedelice iskreno čestitamo k polnem uspehu! — Prste si je razrezal pri rezanju z nožem Fr. K. Roka mu je zdrčala od ročaja v ostrino in najbrže bosta dva prsta ostala nesposobna za delo. Nesreča zmiraj poišče človeka! Dolnja Bistrica. Skcraj bi imeli mrliča. Bivši župan in zdaj član občinske uprave gospod Kolenko Jožef se je pošteno skopal v hladni Muri. Pri nas imamo na Muri več mlinov. Ob velikem kolesu, ki mlin žene, je voda zamrznila. Kolenko je hotel ta led odstraniti, da led ne bi polomil lopat (prečnih desk). Začel je svoje delo. Kolo se je začelo"vrteti, Kolenko se je lovil za lopate, pa te so ga porinile v globoko vodo pod \eliko kolo. Če bi se spustil, bi ga voda zanesla pod led in konec bi bilo z njegovim življenjem. Nekaj č?sa je bil pod vodo, potem je pa pokukal iz vode in klical na pomoč. Prisotni so ga spravili iz vode. Seveda je bil od mraza ves trd. Zanimivo pa je to, da je gospod Kolenko v »kuči« pred tem opravilom pripovedoval slično zgodbo, kot jo je nekaj minut za tem sam doživel. Pripovedal je: Stari Šomen so prišli nekoč pod mlinsko kolo, lopate so jih pograbile in nesle okrog. Imeli so v ustih prižgano pipo, ki je tudi v vodi niso izpustili iz ust. Če tudi so bili nekaj časa v vodi v smrtni nevarnosti in prišli iz vode kot riba, vendar so takoj pogledali svojo pipo in dejali: »Vrag ga je daj, pipa pa mi ni vgas-nola.« Kolenko kadi eigarete, drugače bi mogoče tudi on tako zavzdihnil, če bi sploh mogel spregovoriti. ČrensovcL Dragi čitatelji, povedati vam moram, če še ne vfete, da se sirom Slovenije organizira bratovščina Jeruzalemskega osla. V to bratovščino spadajo vsi tisti »boga-boječi«, ki se zbirajo med službo božjo zunaj cerkve in tam »kozle« prodajajo. V naši fari je že od nekdaj bilo v ti organizaciji dosti fantov in nekaj mož. Pa člani že nekaj časa izstopajo. Menda je preveč članarine. Le lu in tam se včasih še pojavita kaka člana te organizacije. Strahopetni so pa ti možakarji. Gospod kaplan ima večkrat inšpekcijo. Ko ga zagledajo, zginejo vsi kot kafra. Tudi v bližnji gostilni niso varni, tudi od tam zbežijo. K nam hodi precej mladine tudi iz drugih župnij in ti delajo nered. Sicer se lahko pohvalimo, da ima naša fara skoraj najmanj članov tega Jeruzalemskega osla. Upamo, da bomo že v kratkem to bratovščino razpustili! črensovci. Sicer pravijo ljudje, da čim d-tljši je predpust, tem manj je porok, pa letos to pri nas ne bo obveljalo. Dvajset porok bomo imeli, oziroma toliko oklicev je, pa upamo, da nikjer ne bodo »razmetali«. Zadnjo nedeljo smo imeli tri poroke. Vilma si je pridnega fanta izbrala, pa tudi on je lahko zadovoljen, Kata pa je odšla iz Srednje na Dolnjo, tudi ta dva sta zadela. Tretji par je pa bolj vzbujal pozornost, ona je bila namreč iz Francije. V sredo smo pa imeli nenavadno poroko. Ženin je imel za nevesto bratovo hčerko. Prosila sta za spregled od zakonskega zadržka in cerkvena ob Naročajte naše liste, ki jih tiska Tis-kar na sv. Cirila: »Slovenski gospodar« »Naš dom« »Nedelja« »Glasnik presvetega Srca Jezusovega« »Rafael«. last jima je dovolila poroko. To je bila najmlajša nevesta, stara 19 let. Zakon bo sklenilo še par pridnih punc, kakor Cila, Treza, Rozina in druge. Vsem želimo obilo božjega blagoslova v zakonu. Sobota. V minulem mesecu je bilo v našem srezu vse polno požarov. Gorelo je v Ivanov* cih pri posestniku Kološa. Škode je bilo okrog 25.000 Din. V Bodoncih je gorelo pri posestniku Drvariču. Škode je 30.000 Din. Zavarovana sta bila eden in drug za nizko zavarovalnino. Iz tega se jasno vidi, da se naši kmetje ne zavarujejo primerno visoko. Koliko skrbi in strahu bi odpadlo, ako bi se dali zavarovati naši ljudje s primernimi svotami. Zato je nujno, da naši kmetje posvetijo zavarovanju čim večjo pažnjo. Bolje je biti varen pred nesrečo in ko; nesreča pride, je jok in stok potem zastonj,-Najbolje store, ako se zavarujejo pri naši pravil slovenski zavarovalnici, to je pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Ljudje, bodite pre« vidni! — Davčna uprava v Soboti je razglasila, da so uradne ure za stranke samo predpoldne. Zato se opozarjajo stranke, ki imajo posle pri davčni upravi, da to store samo v dopoldanskih urah. Sobota. Ze spet se kregajo oni 6 Preka na! tos, da smo prebožno volili. Pa vsaj je vsaj eden volil Žebotovo listo. Druge pa imajo naši domačini pod komando, da morajo voliti na« cionalce, ker bi drugače prišli Prekmurci na sum, da smo madžaroni in čez Muro ne bi mogel noben groš več k nam. Znova se je gospod Benko oglasil zi skupščinskega kandidata. Kako bodo kaj naši vredniki (to so menda dignitarji) za njega, še ne znamo. Kako pa ljudstvo misli, že znamo in bomo poročali. M£ikovci. Močno se gibljemo. Naj čitatelji znajo, da smo s Čepinci in Budinci najsever-neja vas kraljevine in Slovenije ob madžarski meji. Ustanovili smo si gospodarsko zadrugo, katera jako dobro uspeva in narodu kupoval« ne cene olajšuje. V zvezi smo že tudi z drugi, mi enakimi zadrugami, tako da v kratkem moremo začeti blago naročevati na vagone. Hvala našemu učitelju in organistu za neumoren trud! Narod je že sprevidel veliko korist, ki jo ima od zadrug«. — Pri nas so delavci za poletno delo v južni državi že popisani za prvi odrinek. Voditelj (vižar, polir) hoče 400 moških in 600 žensk. Delali bodo pet mesecev in zaslužili 500 Din in 4 meter-cente zrnja. Tarife vožnje morajo nositi sami. 1. aprila bodo morali začeti okapati sladkorno repo, potem pa jim pride drugo poljsko delo. Ob Mali mašil pridejo domov in bodo sedem mesecev trosili in jedli, kar jim je ostalo od zaslužka. Koristi malo. Pri nas v Prekmurju se uveljavlja, da one, ki pridejo čez Muro po službi, obrti alii zaslužku k nam, neki imenujejo romarje od prek Mure, ki so prišli jest našega kruha, nas potujoče delavce pa naši prekmurski polirji radi imenujejo vandrovne ptiče. Mi si iščemo zaslužek južno od Mure, kjer pa nam nikdo ne očita našega prihoda in zaslužka. — Naša lanska šmarnlca je krepko močna, pa zdaj v; kolinah in gostovanju prejde. Sosedni krč« marji pa so se potrudili za blažjo pijačo in eo neki dan dali na pošto 10.500 Din, da dobimo banatsko vino iz Čoke pri Senti, 1 liter po 3.20 Din tam. Brat ubil brata. V obmejni občini Bodehtua! na Madžarskem je ubil GOletni brat svojega 50-letnega brata v prepiru. Že dolga leta sta živela v miru in v skupnem gospodarstvu pod eno streho. Bila sta oba poročena, toda otrok ni imel ne eden ne drugi. Zato je nerazumljivo, zakaj sta se sprla, ker sta bila bogata. Kakor se čuje, je mlajši najprej zabodel starejšega z gnojnimi vilami in oni je potem zgrabil kol m udaril mlajšega s tako silo, da se je nezavesten zgrudil in med prevozom v bolnico izdihnil. Starejši sicer trdi, da je brata brcnila kobila in ga ni on udaril. Kaj bo storila preiskava, Katoliška resnica. Katoliški Angleži imajo posebno društvo, ki nosi naslov »Društvo katoliške resnice«. Nedavno je to društvo, ki mu je namen, da pripomaga katoliški resnici v javnosti do zmage na ¡vseh področjih, obhajalo petdesetletnico svojega obstoja. Svoj petdesetletni jubilej jo društvo proslavilo z veliko katoliško manifestacijo v Londonu. Po vseh katoliških cerkvah v Angliji so se ta dan s prižnic prečitale pohvalne izjave angleških škofov za društvo in njegovo plodonosno delovanje. Priznanju škofov se je tudi pridružil papež Pij XI., ki je poslal pismene čestitke z izrazom zahvale. Svoj prelepi namen dosega društvo z izdajanjem cenenih dobrih katoliških knjig in knjižic predvsem za katoličane, da boljše spoznavajo svojo vero, pa tudi za ne-katoličane, da se jim raztolmačijo (katoliške resnice. Skozi 50 let svojega obstoja je društvo razširilo med ljudi okoli 37 milijonov iztisov svojih knjig in knjižic. Ko so ustanovitelji društva —• med njimi tudi poznejši kardinal iVaughan — začeli 5. novembra 1884 z ¡izdajanjem (knjižic, jim je bila na razpolago malenkostna svota denarja ,('12 funtov šterlingov). Iz tako malega začetka je vzrastla mogočna organizacija, ki si je pridobila za katoliško stvar na Angleškem neprecenljivih zaslug. — Katoliška resnica se tudi med nami vedno bolj zatemnjuje. Ta škodljivi posel opravljajo sovražniki vere s svojimi društvi in časniki. Tem ljudem ne zmanjka nikdar ne volje ne denarja za njihovo zatemnjevalno de- se bo videlo. Je to pač žalosten primer današnjih razruvanih razmer, ltQ .več niti brat ne vidi rad svojega brata. lo. Njihovo delo olajšujejo in njihove uspehe povečujejo tisti elementi med nami, ki so izgubili ves smisel za katoliške resnice in ideale. Število takih brezbrižnežev vedno bolj narašča zlasti med mladino. Zato mora biti naše geslo: Katoliška resnica! Tolmačenje, razširjanje, obramba katoliških resnic. Borba, brezobzirna borba zoper sovražnike katoliške vere in cerkve. Katoliška prosveta narodu, katoliška vzgoja mladini! Hoče pri Mariboru. Kdor bo y nedeljo "dna 21. t. m. slabe volje, naj pride v dvorano našega Prosvetnega društva. Tam ga bo »Sluga dveh gospodov« zabaval s svojimi duhovitimi in izvirnimi dovtipi in mu privabil na oči solze smeha. Pridite in prepričali se boste! 80Ietnico je obhajal dne 11. februarja zagrebški nadškof dr. A. Bauer. Slovenska Bistrica. Prosvetno društvo vprU zori za predpustni čas veselo Gogoljevo zgodba »Ženitev« v soboto dne 23. februarja ob 20. uri in v nedeljo dne 24. februarja ob 15. uri v dvorani hotela »Beograd« v Slov. Bistrici. Pred-: pustni čas je tisti čas, ki nam je dan v spro-: ščenje, tudi sedaj, ko živimo v težkih gospo-i Novi ban g. dr. D. Puc. O. Ciril Sračko je umrl dne 12. februarja v Maribora. Trgovec z mrliči v Parizu. V zvezi z nekim roparskim umorom so imenovali v Parizu pred sodiščem ime trgovca, ki se ukvarja z najbolj redko in strahotno trgovino. Trguje namreč z mrliči na debelo in na drobno, ločeno po boleznih in po ¡povpraševanju. Njemu je bil izročen nek umorjeni. Pri razlele-senju je naletel trgovec na znake zločina in je prijavil slučaj sodišču. Skladišče groznega trgovca se nahaja ne daleč od Italijanskega trga v neki stranski ulici. Časnikar, ki je bil ob priliki obravnave opozorjen na tega trgovca, ga je obiskal. Posetit ga je, ko je bil zaposlen z razdelavo -T » Januš Goleč? 7 Propast in dvig. Ljudska povest. Lepega dne je videl na lastne oči, kako mu je stisnila Veronika nekaj belega v roko in Johan je hotel kar preko dvorca najurnejših korakov proti Sotli. Stari je stopil za brzečim, mu zažvižgal in ga prosil, naj se vrne, ker bo opravil zanj neko pot na Štajerskem. Majdak niti slutil ni, da bi se znal ukvarjati stari s kakimi zahrbtnimi ukanami. Prav vesel je sledil gazdi v hlev, kjer je polagal hlapec živini. Gospodar se je obnašal, kakor bi hotel Majdaku dati iz hlapčeve kamre kos konjske opreme, da ga odnese v popravilo. Komaj je bil neprevidni Johan z obema nogama v pregraji, ga je zagrabil gazda kakor maček miško in poklical hlapca. Vsa moč ter surovost se tokrat Majdaku nista obnesli v boju ter ruvanju z -i ;tma. Pri t-meljiti telesni preiskavi je prironialo na dan pismo in zginilo v gazdin žep. V ravsanju od Majdaka nehote osuvani hlapec si je ohladil jezo nad prihajačem s tem, da ga je vrgel z vso silo preko praga hleva in mu grozil z železnim teležnikom. Majdak se je pobral, zagrozil obema in kričal iz polnega grla: »Pravične in nedolžne zapirajo; morilci in tolovajski glavarji pa se vozijo okrog ne-moteno v kočijah!« Po tem dogodku je bilo jasno kakor beli dan dvoje: Majdak se ne bo smel prikazati nikoli več na Katičevem imanju; Veroniko bo ponesel v svoje vražje gnezdo Grga Pasarič iz Stenjevca! Odslej je bila prekinjena vsaka vez med Vinkom ter Veroniko. Da bo sledilo ugrabljenju pisma najhujše, je znal le Majdakov Johan. On je poznal Ka-tičevo razborito trmo in Pasaričev pohlep po še večjem premoženju, katerega mu bo podaril gazda v suhem denarju z Veroniko vred! Staremu Katiču je prečital hčerkino pisanje občinski tajnik ali biležnik, ker, grča trmasta, je bil nepismen. Po razodetju vsebine pisma ni doma robantil ter razsajal nad Veroniko ter materjo. Drugo jutro za darskih ueprilikah; t:a se uekoliko odpočijemo ob svojem težavnem delu zato pojdimo vsi gledat dogodivščine snubcev, ki bi se rad ženili, pa jim ni za to. Pribite y prav obilnem številni Velika Nedelja. Tudi pri nas so dne 3. febru-arja t, 1. podajal; društveniki obračun v na šem katoliškem društvu. Vršit se je ta dan občni zbor, pred katerim je bilo važno gospodar sko zborovanje g. Alojzija Mihelčiča iz Celja o zavarovanju. Dvorana je bila zasedena in to skoro od samih mož. Sledili so izvajanjem in prav pridno posegali v debato. Mnogo j'h je po predavanju ostalo še na občnem zboru, zanima joč se še za delo društvenikov. Iz poročil smo posneli, da je delovanje društva zelo aktivno. Številne, skrbno in lepo podane igre ter neizmerno povečana knjižnica so vidne priče uspešnega delovanja odbornikov, kakor tudi igralske druž ne, ki žrtvujejo večere in same sebe, da zamoiejo nuditi svojcem lep duhovni užitek. Veliko priznanje pa gre g. Moravcu, predsedniku, in g. učitelju Kotniku, režiserju, ki sta duhovna voditelja tega društva. Z ozimni na to je ostal stari odbQr z malimi spremembami, Izvedeli smo takrat tudi, d,i nam pripravljajo v novi dobi še mnogo lepega. Tako se nam obljublja eno poletno nedeljo zvečer »Izgubljeni sin« na prostem pred hišo g. Medika, a meseca julija pa na grajskem dvorišču »Skrivnost sv. maše«, od časa do časa pa še kakšno zanimivo in poučno predavanje. Vse domačine pa vabimo, da postanejo člani katoliškega bralnega društva, se v njem udejstvu-jejo in izobražujejo. Agilnim delavcem pa kličemo: Bog jim daj srečo in blagoslov tudi v bodoče! Ljutomer. To nedeljo dne 24. t. m., popoldne ob pol 4. uri, ponovno vprizori Ljudska čitalnica v Katoliškem domu znano Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Ta dan je ravno Matičkov god. Vba cerkvena ključarja in župnikov osebni rijatelj železniški kontrolor Alojz Gaberc, ki je slavljencu prinesel kot spomin na ta dan novo kroniko s primerno pesnitvijo. Ta Ojilas i« rti. pod S. Rt 23762 od 19. XI. 19M ko je dobila osirotela župnija Vuhred zopet stalnega dušnega pastirja ¡in dal Bog, da bi se uresničile vse želje, ki so mu bile na ta dan izražene. Mareniserg. V soboto dne 9. februarja smo v Vuhredu pokopali uglednega kmeta Janeza Kolarja, po domače Novaka, ki je bil doma i t Marenberga, v okolici Sv. Janeza pri Snežiču. Bil je star komaj 50 let, bolezen je dobil v vojs ni, ko je tri let.i bil na italijanskem bojišču v bližini Gorice. Bili so trije tovariši skupaj lam iz Marenberga: enega je granata raztrgala, drugi počiva na centralnem pokopališču na Dunaju, tretjega je vzela smrt sedaj. Rajni Janez je bil dobrega, mehkega srca in veren; ko je bil še doma, je bil vedno med onimi fanti, ki so, s šopkom na prsih in z belimi trakovi okrašeni, prostovoljno nosili podobo sv. Janeza ob raznih slovesnostih. V Vuhredu se je izkazal kot dobrotn k cerkve in duhovnikov. Pri po< grehu, ki se je vršil od doma, sta bila dva duhovnika in mnogo ljudstva, nosili so ga gasilci, ker je bil član požarne brambe, in je kot tak lansko leto meseca maja sam pomagal nositi pokojnega gospoda župnika Ilrašovca na zadnji poti. Dragi Janez, počivaj v miru! Sv. Anten v Slov. goricah. Po kratki komaj tedenski bolezni je mirno v Gospodu zaspala v starosti 72 let Terezija Fras. Pokojna je bila več svojih izdelkov od-proda zdravstvenim potujočim muzejem, kakoršn- h je vse polno na Francoskem. Povprečno kupi in razdela na teden tri mrtvake. Mrliški trgovec v Parizu je na delu s polno paro že cela desetletja .. . Kedek način pohoda v bolnico. Prebivalstvo mesta Peč na Madžarskem si prizadeva, da obdrži svoje mesto na prvi strani v časopisju. Mesto je postalo svetovno znano, ko je pred nekaj meseci stopilo v tamkajšnjih rudnikih par sto rudarjev v gladovno stavko in jih več dni ni bilo spravili jz rovov na svetlo, dokler &e ni ugodilo njihovim zahtevam. Zdaj bi jo smatrali za ob pamet, če bi se protivila na dlani vabečemu bogastvu in silila na štajersko kočarijo! Udala se je v narekovano ji usodo, prikinila možitvi z neljubljenim možem proti svoji volji. Računala je na poznejšo tolažbo ter srečo za brezpogojno pokorščino napram staršem. Kmalu po ogledih so pričeli na nevestinem in ženinovern domu s pripravami za gostijo, kakor je ni bilo v hrvaškem Zagorju desetletja. Ohcet dveh bogatašev bi naj bila pravo ljudsko slavje, katerega bi naj ljudje pomnili ter sporočali potomcem, kaj so jedli, pili in kako so se veselili na Katič-Pasaričevem venčanju. Dober teden pred poroko je bilo ženskega sveta na Katičevem dvorišču, da se je kar trlo. Ženske so čedile, klale, pekle ter kinčale. Moški so vozili vino, gonili pod nož govedo ter prašiče, da si bo omastil ob dnevih gostovanja pošteno mustače vsak kumek, katerega bo zaneslo mimo hiše presrečne neveste. Gazda je prosil vozove za prepeljavo bale in gostov. Najel je dve bandi muzikašev, nakupil smodnika za 12 možnarjev ter je vabil vsakega, katerega je srečal, na pogostitev. Začeli so z gostijo v pondeljek pri Katičevih. Bilo je povabljenih in nepovabljenih gostov za tri Kraljevce. Veseljačenje pri jedi, pijači in muziki in bobnenju topičev je trajalo na nevestinem domu tri dni. Iz Kraljevca se je premaknil na kolesljih in dolgih lojtrskih vozih sprevod gostov četrto jutro proti Stenjevcu, kjer so končali nezabno ohcet v soboto zvečer. Stenjevec je dobil z Veroniko na največje Pasa-ričevo imanje novo - mlado gazdarico, ki bo kumo-vala vsem po njenem prihodu rojenim Stenjevčanom. Celi teden trajajočo gostijo so zaključili ter se razšli, saj niso mogli več. TtHi veselje pri najbogatejše obloženi mizi, godbi, plesu ter petju se priskuti, če traja piedolgo in začne človek omagovati pod preobilnimi dobrotami. Gostje so se razgubili ter razpeljali z glasno pohvalo, da Katica in Pasariča ne bo prekosil nikdo, kar se tiče pogostitve odiičnjakov in preprostega naroda! * Glas o preimenitni poroki v Kraljevcu ter o gostijah na dveh mestih se je širil z .bliskavico ter segel dobra tretjerednica 48 let in članica Marijine družbe žen Ob grobu je domači gospod župnik povdaril, koliko dobrega je storila z molitvijo in drugim: dobrimi deli. Rajna zapušča žalujočega moža in hčerko. Sveti ji večna luč! Komaj so utihnili zvonovi, pa so se spet oglasili z naznanilom, da je zapustila dne 2. februarja to solzno dolino druga tretjeredni-c:. in članica Marijine družbe žen Terezija Maguša iz Stanetinc v starosti 72 let. Pokojna je bila ljubezniva in zgledna mati svojim otrokom. Zapustila je pet sinov in tri hčerke, eden je padel v svetovni vojni. Pogreb se je vr"U dne 4. februarja predpoldan ob veliki udeležbi ljudstva. Spremljala jo je na zadnji poti Marijina družba žen, skoraj vse tovari-šice so jo spremile do groba z zastavo. Ob grobu se je poslovil od nje gospod župnik F. Škof in je v prisrčnih besedah opisal velike vrline pokojne. Bog ji bodi plačnik za njena dobra dela! Stanovno pri Veliki Nedelji. Po dolgem in mučnem trpljenju je umrla Marija Ivranjc, rojena Kosi. Pokojna je bila pridna gospodinja, blaga žena in vzorna mati. Zapušča poleg žalujočega moža tri nepreskrbljene otroke, dve hčerki in sinčeka. Neizprosna jetika ji je po dveletnem trpljenju uničila življenje v starosti 48 let. Življenjske težave in trpljenje bolezni je blagopokojna žena prenašala potrpežljivo in vdano v voljo božjo. Pogreb se je izvršil na pokopališče k Veliki Nedelji dne 2. februarja ob številni udeležbi ljudstva. S smrtjo blage žene je zelo hudo prizadet njen vrli mož Tomaž, kateri se je lansko leto pri vožnji z voli hudo ponesrečil. Žalujočemu možu, otrokom, nad 80 let stari materi in sestram naše iskreno sožalje! Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Izdihnil je svojo blago dušo Franc Horvat, prevžitkar v Osluševcih. Rajni, ki je dočakal visoko starost 85 let, je til skrben gospodar in je svoj dom vzorno uredi!. Bil je poštenjak od pet do glave in značajen katoliški mož. Več let je bil naročnik S»lovenskega gospodarja«. Njegov pogreb se je vršil v nedeljo dne 10. t. m., ob ob,lni udeležbi. Ob odprtem grobu mu je govoril zadnje slovo domači gospod župnik. Domači cerkveni pevski zbor mu je zapel ganljivo nagrobnico »Gospod, daj mu mir«. Bog mi. naj bo plačnik za vsa njegova dobra de- l, ju d je, ki so bolni nu želodčnih, ledvičnih !.-. kahienii/ v iii^hurjo, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Mož je zdravniške prakse so se prepričali, da se »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. la! Preostalim domačim naše iskreno soža-lje! — Snega in zime imamo dovolj. Tudi pri nas se bodo letos uresničile besede: »Kadar je do pusta dosti časa, je malo porok«; nimamo več kakor samo tri pare. Sv. Jurij ob Ščavnici. Globoka žalost je prevzela naša srca v soboto dne 9. t. m. popoldne, ko smo zaslišali glas zvona vaške kapele. Naznanil je tužno vest, da je v bolnici v Murski Soboti po kratki bolezni vsled za-strupljenja krvi miino v Gospodu zaspala Marija Vrbnjak iz Selišč v 50. letu starosti. Pred nekaj dnevi je padla na ledeni cesti ter se na levi nogi težko ranila. V petek dne 8. t. m. je bil poklican zdravnik in gospod župnik, ki je prinesel sv. popotnico. Zaradi težke rane je gospod zdravnik svetoval, naj se bolnico takoj prepelje v bolnišnico. Še .isti da,n je bila prepeljana, toda vsaka pomoč je bila zaman. Pogreb se je vršil v pondeljek dne 11. t. m. ob enih popoldne na bolniško pokopališče v Murski Soboti. Naj ji bo prekmurska žemljica lahka! Žalujočim pa iskreno so-žalje! Sv. Križ na Slatini. Daleč naokrog je dobro znana naša nadžupnija. Nekateri pravijo, da tukaj okrog Rogaške Slatine še ni krize, ker se v sezoni vozijo k nam sami milijonarji! Pa mi Križevljani ne govorimo (ako. Tudi pri nas je že dalje časa prav huda kriza kljub temu, da se baje vozijo k nam bogataši. Posebno čutimo krizo to leto. Več kot polovico ženitovan-skega časa ni bilo pri nas nobenega oklica, poroke pa še manj. V društvenem življenju nismo zadnji. Dne 13. januarja smo imeli občni zbor FKA in izvolili nov odbor. V nedeljo dne 10. februarja smo imeli dekanijski tečaj FKA. Prišla sta iz Maribora dva govornika. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu zelo dobra. Ne smem pozabiti, da vas za pustno nedeljo od blizu in daleč prijazno vabimo v naš Društveni dom. Gledali boste smešno in zabavno igro »Nevesta iz Amerike«. Prijatelji smeha vljudno vabljeni! Spodnje Sečovo pri Rogaški Slatini. Naša vas se malokedaj oglasi v »Slovenskem gospodarju«. Pa saj tudi nimamo dosti novic. Že smo mislili, da nam bo letos volk skozi vas talil, ker ni bilo tako dolgo nobene gostije. Končno pa se le spomni visoko v hribih med vinskimi goricami Škrabelnov Tonček, da potrebuje gospodinjo. Šel je iskat nevesto in se je oglasil v naši vasi pri Šmidovi Pepci. Dne 11. februarja sta si pred oltarjem slovesno obljubila zakonsko zvestobo. Slišali- so se glasovi: Kdo se bo možil tako visoko?! Pepca je pa kar mirno odgovarjala, da je lažje gledati s hriba v dolino, kot pa z doline na hrib. Oba novoporočenca sta iz dobrih krščanskih družin in sta tudi bila oba dobra Marijina kon-greganista. Zato« jima vsi kongreganisti in kongreganistinje želimo v zakonskem življenji: obilo sreče in božjega blagoslova! Sv. Feter na Medvedovem selu. Tudi pri nas se zelo občuti kriza, posebno kar se tiče 7. sv. zakramenta. Kandidatov in kandidatinj je v vsaki va6i dovolj, pa kaj temo, ko pa denarja ni. Slišal sem, kako je ta ali drugi rekel: Bom raje počakal, da mi svatovsko večerjo priredijo na, občinske stroške. — Tudi v naši fari se udejstvuje bratovščina jeruzalemskega osla. Če bi prišel ob nedeljah ali na praznik tujec skozi našo vas, bi se prav gotovo začudil, misleč, da se služba božja vrši pod lipo. Sedaj, ko je zima, se včasih primeri temu ali drugemu, ki ima bolj tanke podplate, da jo potegne pod kor, ali pa se skrije za orgle. So pač resnične besede našega gospoda župnika, češ, kdor dela hudo, se boji luči, to se pravi, boji priti v cerkev. Sv. Ema. Agitatorji za 7. zakrament bodo morali hiteti s svojo agitacijo, ker se jim bliža zadnji čas. Letos imajo slab uspeh, močno jim nasprotuje gospodarska kriza, ki jo ja-ko občutijo že tudi večji kmetje. Do sedaj imamo komaj sedem oklicev. Naša dekliška Marijina družba se v nedeljah pojioldne prav pridno pripravlja za materinsko proslavo. Videm ob Savi. (Pogreb artičkega gospoda župnika.) »Gospodar« je že poročal, da je daleč. Kak utis je napravila več nego potratna proslava ohceti na Vinka, si lahko predstavljamo. Veronika mu je bila vse na svetu in z njo je bil ob vse. Ni se hudoval nad izvoljenko radi nezvestobe, ne, nad nezasluženimi udarci, ki so padali z vso neusmiljenostjo po njem eden za drugim. Pri toliki krutosti, katero mu je namenilo življenje, tudi on ni ostal miren ter ravnodušen. Mar je li hotel postati kmet, kateri utaplja nad nanj razlito gorje v potu svojega obraza pri težkem delu? Ne in zopet ne! Za koga bi naj bil lepšal, širil ter utrjeval komaj kupljeni — novi dom? Za se? Toliko pohlapneža po imetju ni bilo v njem, da bi garal ter se mučil z zemljo za svojo lastno osebo. Z neugnano silo ga je gnalo proč z doma, proč od mirno delavnih ljudi, zopet nazaj med one, ki so mu obetali uteho v lahkomiselnosti — med nekdanje rakarske tovariše. Prepustil je obdelavo Li pridelek s posesti sosedu ter je ostavil komaj okušeno mirno življenje za zmiraj. Lahkomiselni potepuhi si znajo pomagati iz vsa- kega še tako zamotanega položaja in sicer naglo. Tako je bilo tudi z obsotelskimi rakarji. Kuga jim je pomorila v eni spomladi rake in jim izmaknila izpred ust polno skledo vsakdanjega kruha. Vsakdo bi pričakoval, da bo prisilila smrt rakov obvodne lenuhe k rednemu delu. Kaj še! Nekaj rakarjev se je že razlezlo po deželi za delom ter kruhom; drugi so pa samo pogledali preko Sotle in že jih je zvabil na postopaška pota nov poklic — tobakarjev. Že prej smo beležili, da bratje Hrvati niso bili rakarji niti tedaj ne, ko je bil ta posel najbolj dobička-nosen. Za lov in prodajo rakov jim ni bilo, pač pa je cvetelo med njimi od bogznaj kedaj tihotapstvo s tobakom. Po cenen duhan so hodili na Madžarsko in celo v Bosno, Razpečavali so prepovedano robo na drobno doma po Zagorju in seveda tudi po štajerski strani. Šverc tobaka je bil ne,var<>n poklic in ne tako nedolžno ter mirno postopanje kakor rakarstvo. To-bakar je moral računati vsak trenutek z nevarnim dejstvom srečanja hrvaškega ali štajerskega finan-carja. (Dalje sledi.) se je prebivalstvo na" novo »proslavilo«. V budimpoštanski Pa-steurjev zavod je blio pripeljanih od tamkaj nekaj oseb, na katerih so se poznala znamenja zob, kakor bi jih bile živali obgrizle. Vodstvo bolnice pa je prišlo na sled, da so se ti ljudje sami sebe obgrizli in sicer samo za to, da bi se lahko brezplačno peljali v bolnico v Budimpešto in dobili za dva tedna brezplačno hrano. Obveščena je bila policija, ki bo nadalje »poskrbela« za nje. Mož in žena. — Rada bi samo vedela, če so vsi možje tako neumni, kakor si ti. — Vsi ne. Nekateri so ostali samci. umrl v bolnici v Krškem g, artički župnik Sribar. Pogreb se e vršit dne 11. februarja na Vidmu ob Savi na željo rajnega, ki je imel na Resi nad Vidmom krasen vinograd z vilo. Truplo so prenesli omenjenega dne z Rese ob 10. uri predpoldne v cerkev na Vidmu. S prižnice je govoril poslovilne besede gospod zdolski župnik Šoba. Slovesno sv. mašo je opravil g. vdemski dekan Ivan Medvešček. Pogreb je vodil mariborski stolni župnik g. Mihael Umek ob spremstvu 40 duhovnih so-bratov. Poslovilne besede ob odprtem grobu je govoril g. Umek. Veličastnega pogreba so se udeležili v obilnem številu Artfčani, kjer je župnikoval blagopokojni, S svojim fantom —! Čudno —! In še na takem splavu —!« »Ne poznate tiste osebe?« »Ne,« »Hm —! Tak vvestman, kakor ste vi —! Poznati bi morali tisto osebnost vsaj po popisu.« »Poznati —? Je tako slavna, da bi jo moral poznati?« »Vsekakor! Ni namreč ženska, moški je, prerijski lovec, trapper, znan po vsem zapadu. Ampak poglejte —! Tamle je panter! Opazil je splav —. Koj bodete videli, kaj premore tista ženska, ki ni ženska.« Sklonil se je črez ograjo in zaklical: »Hallo, teta Drolf —! Pazite —! Požrl vas bo —!« Splav je bil kakih petdeset korakov oddaljen od parnika. Panter je še vedno iskal izgubljeni plen in plaval ob ladji gor in dol. Opazil je splav ter se nemudoma obrnil proti njemu. (Dalje sledi.) Sedmica — sveta številka. Pri mnogih narodih v starih časih je bila sedmica sveto število. Kaldejei so poznali 7 zvezd premičnic: mesec, solnce, .Merkurja, Venero, Marsa, Jupitra, Saturna. Po teh zvezdah je bil razdeljen teden na 7 dni. — Perzijanci so se klanjali 7 dobrim in 7 slabim duhovom, Državni svet perzijskih kraljev je tvorilo 7 dostojanstvenikov. Stari Grki so imeli 7 modrijanov, 7 junakov in 7 svetovnih čudežev. Večni Piim je bil pozidan na 7 gničih. Po rimskem pravu je bilo potrebno 7 prič za veljavnost oporoke. Vsako rimsko skrivnost so skrili v knjigo, ki je bila zapečatena s 7 pečali. Očenaš obsega 7 prošenj. Je 7 poglavitnih grehov in 7 pri napetosti sto milijonov voltov. K sreči pa postanejo te ogromne sile, ki se sprosle v obliki strele, redko-kedaj pogubonosne. Izračunali so, da bi treščila strela v hišo na hribu povprečno vsakih 100 let enkrat, do-čim bi treščila v človeka šele vsakih 100.000 let. V muzeju. — Zakaj pa hranite ta stari dežnik? Kaj je na njem tako posebnega? — To je predpotopni dežnik. Miiiiliilcc SI. gospodaria. Predpisi o cestah in o prometu na njih. Promet na cestah je vedno večji in novi predpisi ljudem niso znani, pa nastajajo vedno neprijetnosti. V tej knjižici so obsežena vsa navodila v zadevi cest, kar zadeva vožnje, zidanja ob cestah, dreves ob cestah, jarkov, košnja, predpise za navadne vozove, za bicikle, za motorna vozila, nadalje glede občinskih cest, glede cestnih odborov, priložena je tudi tabela, tiskana v več barvah, kjer so vsi znaki mednarodnega cestnega prometa. Knjigo potrebuje vsak posestnik, ki ima posestvo ob cesti, vsak cestar, pa tudi vsaka občina. Posebno pa jo še priporočamo šolam, kjer je treba že mladino točno naučiti o tem, kako je glede premeta na cestah. V višjih razredih ljudskih šol bi to moral sploh biti predmet pouka. Nekatere šole so vpeljale našo knjižico »Zemljiška knjiga« in nam sporočajo, da so dosegli prav lepe uspehe, ker mladina hoče biti o tem poučena. Cena knjigi je 14 Din. Naročniki »Sloveiskega gospodarja« pa jo dobijo za 7 Dinč Volilni zakon in vsi tozadevni najnovejši predpisi. Volitve so, toda zakon je bil razprodan in tudi mnogo novih predpisov je med tem izšlo. Da omogočimo vsem, ki se za volitve zanimajo in ki se morajo zanimati, to so pred vsem občine, smo izdali knjižico, ki obsega volilni zakon in vse nove izpremembe. Ta knjižica se dobi za 8 Din, naročniki »Slovenskega gospodarja« pa jo dobijo za 4 Din. Dossdaj izišle knjižice: Zemljiška knjiga 5 Din, za naročnike 2,50 Din, Kako si sa mizračunam davek, 4 Din, za naročnike 2 Din, Zaščita kmetov v Jugoslaviji, 5 Din, za naročnike 2.50 Din, Predpisi o cestah, 14 Din, za naročnike 7 Din, Volilni zakon, 8 Din, za naročnike 4 D Cenik malini oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. Kdor inserira take, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mal oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. Iščem deklo, kaiera zna molzit. Arsenšek, Slovenska Bistrica. 1!)G Iščem službo majerja z G delovnimi močmi. Uajšt Alojzij, Bistrica 4, Limbuš. 199 Iščem službo služkinje ali gospodinje. Marija Korošec pri Peklarju, Zumarkova štev, 21, Sv. Lenart v Slov. goricah. 197 čebelnjak z roji in panji se proda v Pavlovcih pri Ormožu. Naslov: Maribor, Mejna 5. 193 Dekla poštena in . _ slov v upravi lista. in zanesljiva se sprejme. Na- 200 Predam malo posestvo. Toplak, Mala Zimica štev. 81, p. Sv. Barbara v Slov. goricah. 190 Veščega sadjarja za Oskrbo posestva na Dolenjskem pri Boštanju ob Savi iščem. Kot plačilo bi bil večji del donosa večje kmetije. Čedna eksistenca. Ponudbe z navedbo družinskih razmer in drugega na posredovalca: Dolinšek, Kamilica 135 pri Mariboru. 191 Fant, ki je zgodaj zgubil starše in dom, mirnega značaja in plemenitega srca, vojaščine prost, s strokovno kmetijsko izobrazbo in z neka i premoženja ,išče dobro in krščansko družino z večjim kmečkim posestvom, ki bi ga začno sprejela. V pomoč bi jim bil v vseh gospodarskih po-lih. Ponudbe prosim na upravo lista. £01 Gfcrja, ki ima 2 moška in 2—3 ženske člane (brez malih otrok) sprejmemo s 1. marcem v službo. Ponudbe na upravo velep osestva dr. Otniga, Št. Janž na Drav. polju 1G3 Viničarja potrebujem. Pilz, Pesnica. 173 Prodam zemljišče, sadonosnik in njivo. Pernica št. 1 i, Sv. Marjeta ob Pesnici. 20i Majer z 3 delavnimi močmi za vole in mlado živino, kateri je že v primerni službi bil, se sprejme iz okolice Sv. Lenarta, oziroma iz Slovenskih goric, pri Henriku Sarnitz, pose-stnku pri Sv. Lonaitu v Slov. gor. 205 1|5rejiB.em vajenca za torbarsko obrt. Karo Josip, Maribor, Trg Svobode 6. 206 Kolarski pomočnik išče dela. Slana Jožef, Kra-pje pri Ljutomeru. 209 MHnarski vajenec se sprejme na 3 leta, dobi hrano, stanovanje ter nekaj plače letno. Več ustmejio. Franc Drame, umetni mlin v Konjicah. 208 Prodam posestvo, Peklar, posestnik, Stojnci 57, Ptuj. 207 Kupujemo stalno seno prešano in namizna jabolka. Pošljite takoj' ponudbe na Jugofruct, Celje, Poštni pre Pil 108. 211 Hranilne knjižice vseh hranilnic kupim n izplačam takoj gotovino. Ponudbe pod »Transport« na anončni biro Ilinko Sax, Maribor. 1GS Oglašujte v ,SI.gospodarju4! Dražba zastavljenega Maja v Mariborski zastavljalnici, Gregorčičeva ulica št. 6, bo dne 6. marca 1935. — Efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne. Dragocenosti od 14. do 18. ure (popoldne). Ali trpite na tej bolezni nog? Prvi znaki so vedno rdeča koža in občutljivost med prsti. Koža med prsti je vlažna, razpo-kana ali luskinasta z neugodno srbečico, ali pa \e bela, odebelela in neprijetnega vonja. Premotrite noge takoj zvečer. Če najdete le enega od teh znakov, okre-nite takoj potrebno. Vodi dodajte Saltrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz neposnetega mleka. Ko pomočile noge v to mlečno kopelj Saltrala, prodre kisik v znojnice in naglo uniči parazite gnojnega lišaja, ki so povzročitelji te nevarne bolezni. Čudovite Sallrat kopeli umirijo in zdravijo utrujene noge in pa noge, Id pečejo. Z uporabo Saltrat kopeli se omehčajo vsa trda mesta in žulji, ki jih lahko takoj odstranite s koreninami vred. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom uspeha v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Sadna drevesa in cepljeno trsje. Same potomce od rodovitnih dreves :n trsov, kateri stai'io in najbolj rodijo, dobit1? še v drevesnici Gradišnik Ivan, Šmarjeta pri Celju. Zahtevajte seznam. 210 Preša v dobrem stanu na. prodaj, izve se pri Janezu Fekonja, Plodc-ršnica 9, Sv. Jakob v Slov, goricah. 203 Kovaško in šlosarsko orodje za polovično ceno na prodaj. Pojasnila daje proti pisemski znamki: Mlakar v Šaleku 5, Velenje. 192 Mizarji, pozor! Rabljene mizarske stroje z ben-cin-motorjem ugodno prodam. Naslov se do-, bi v upravi lista. 164 Parne pekovske peči in stroje postavlja »Teh-* na«, Ljubljana, Mestni trg 25. Sprejema zastopnike iz vseh krajev, 74 Preklic. Izjavljava, da nisva plačnika dolgov za hčerko Petek Marijo in njenih otrok, —s Štajngrova, 14. februarja 1935. — Petek Janez in Marija. b 198 Vabilo k občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Golovljak, r. z z n. z, ki se vrši v nedeljo dne 24. februarja 1935, ob 15. uri v po-sojilnični hiši. Dnevni red: 1. Poročilo načet' stva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1934. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Odbor, 194 V liml se nudi prilika, da se Vam temeljito osnažijo, emajlirajo, ponikljajo, izbrusijo krogljišča, ležaji in obnove kot nova dvo-kolesa. Shramba motorjev in kole3. Hitro, točno in solidno izvrši mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tatlenbachova ulica 14. Javite potrebo z dopisnico, pridem na dom. M Cepljene trle iz vrst trsnega izbora irt tudi sadna drevesa nudi, dokler še bode trajala zaloga, I. Trsničarska zadruga v Slovenij', p. Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik. 7 S enske ure po tovarniški ceni odproda urar Jan v gradu, Maribor. Tudi na obroke in knjižice. 158 OPBPniflP in druge kože od divjačine ku- i puje po najvišji ceni: I. Ratej Slovenska Bistrica. 5 IA visokodebelna sadna drevesca od sort: Ka nada, London peping, liaumanka, Ontaro, Jonathan itd., jabolčne in hruškove divjake, cepljeno trsje: La.š -iS!*» & Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, tla se bodo te razmere ltedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od neve vloge vsaki dan vso sveto nazaj. Teli vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bedo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,900.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za saje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsako škode. Spodn|e$tajcrska llndska posojilnica * Maribora. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnk Albin llrovatin v Maribo-u. => Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru, m Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.