106 Novice. Deželni zbor kranjski. Posl. Lenarčič poroča o napravi nove okrajne ceste z Moravč do tje, kjer bi se stikala z občinsko, za uvrstitev mej okrajne ceste namenjeno, čez Studenec, Brezje in Krtino do državne ceste pri Želodniku držečo cesto, z dotičnim načrtom zakona, in dalje o alternativnem načrtu o delni preložitvi v cestnem okraji brdskem se nahajajoče z Moravč v Prevoje držeče okrajne ceste; o prošnji občine Krtina za zgradbo nove okrajne ceste iz Moravč skozi Krtino do državne ceste; o prošnji občine Moravče za zgradbo nove okrajne ceste iz Moravč skozi Krtino; o prošnji več občin brdskega cestnega okraja, da se odkloni zgradba nove ceste iz Moravč čez Studenec, Brezje in Krtino do državne ceste pri Želodniku in predlaga: 1.) Od predloženih projektov zveze Mor vče z državno cesto oziroma z železniško postajo Domžale sprejme se projekt, kateri obsega zgradbo nove ceste od Moravč čez Krtino do Že-lodnika. 2 ) Okr. cestnemu odboru brdskemu dovoli se iz deželnega zaklada v delno pokritje na 26 355 gli. 43 kr. pro-računanih in po deželnem nadinženirji za približno 2000 gld. popravljenih stroškov podpora 10.000 gld., od katerih se ima polovica, to je 5000 gld. sprejeti v proračun za tekoče leto, druga polovica pa v proračun prihodnjega leta 1896. 3.) Priloženemu načrtu zakona se pritrjuje. 4.) Deželnemu odboru se naroča, temu zakonu preskrbeti Najvišje potrjenje. Predlogi se-sprejmo. — Prošnja občin Vače, Peče in Kanderše za pri merno cestno zvezo Moravče-Trata-Vače (poročevalec poslanec Lenarčič) se izroči deželnemu odboru v pretres in poročanje. — Prošnja dr. Josipa Mantuani-ja na Dunaji za podporo, da zbere vso glasbeno ostalino in životopisne podatke po Jakobu Gallussu (poroč. posl. Murnik) se izroči deželnemu odboru v rešitev. — Rešijo se še nastopna poročila upravnega odseka, katerim je bil poročevalec posl. Murnik. Razne prošnje glede ustanovitve novih občin, oziroma glede izločitve posameznih krajev iz obstoječih se odbijejo. Občina Kostel se razdruži v dve občini Banjaloka in Pirče. — Davčni občini Katzendorf in Sete ter vas Mossvvald se izločijo iz selške občine Kočevje. — Prošnja mestnega županstva v Višnji gori za uredbo občinske meje se izroči deželnemu odboru, ki naj stvar brž ko mogoče ugodno reši. — Na posl dr. Tavčarjev predlog se vrši tretje branje lovskega zakona, ki se sprejme tudi v tretjem branji. — Posl Murnik poroča o nasvetu posl. Žitnika glede postopanja okr glavarja kranjskega pri odkupovanji pašnikov in predlaga: 1 ) Vsi to stvar zadevajoči spisi naj se izroče c. kr. deželnemu predsedništvu. 2.) Visoka vlada se pozivlje, naj k obravnavam, pri katerih je opraviti t ljudmi, ki so zmožni le slovenskega jezika, deleguje vedno uradnike, ki so slovenščine popolnoma zmožni. Se sprejme V šestnajsti in zadnji seji v tem zasedanji dne 16. febr. poroča posl. K lun imenom finančnega odseka o prora čunu deželnega zaklada za 1. 1895. V glavni razpravi je govoril posl. Hribar na dolgo o sedanjem političnem stanji Slovencev sploh in je ostro šibal deželni odbor zaradi znanega sklepa uličnih napisov v Ljubljani. Govorili so še: dež. glavar Detela, dež. predsednik baron Hein posl. dr. Schaffer, zopet posl. Hribar, posl. dr. Žitnik, posl. dr. Papež, posl. Šuklje in poročevalec Klun. Glavni predmeti razpravi bili so uliini napisi ljubljanski, prepir kranjskih Slovencev, pa koalicija. Ker smo o vsem tem v našem listu že mnogo pisali, ne vidi se nam potrebno tu zabeleževati izvajanj posameznih govornikov. Morebiti ob priliki na drugem mestu o tem še spregovorimo. Proračun za 1. 1895. se po raznih poglavjih sestavlja tako: A. Potrebščina: 1.) Deželnega zbora stroški 14.034 gld. 2) Administrativni stroški 58.818 gld. 3 ) Stroški za deželno posestvo 9915 gld. 4.) Stroški za deželno-kulturne namene in za vodne zgradbe 87.310 gld. 5 ) Stroški za javno varnost 27.096 gld. 6.) Stroški za zdravstvo 29.425 gld. 7.) Dobrodelne naprave 305.064 gld. 8.) Stroški za pouk, omiko in dobrodelne namene. Mej temi stroški so se tudi dovolile nastopne podpore: 1) Dramatičnemu društvu 5000 gld. 2.) društvu „Theaterverein" 5000 gld. 3.) Muzealnemu društvu 400 gld. 4.) Ciril-Metodovi družbi 1000 gld. 5.) Filharmoničnemu društvu 300 gld. 6.) Dunajskemu „Studenten-Krankenvereinu 50 gld. 7 ) Grraški podpiralni zalogi 200 gld. 8.) „Aoylverein" na Dunaji 50 gld. 9) „Mensa aeademica" na Dunaji 50 gl. 10.) Podpornemu društvu slovenskih visokošolcev na Dunaji 200 gld. 11.) Dunajskemu medicinskemu podpornemu društvu 30 gld. 12 ) „Freithchstiftung" za tehnike v Gradci 30 gld. 13.) Podpornemu društvu na rudarski akademiji v Ljubnem 20 gld. 14.) „Radogolu" 200 gld. 15.) Podpornemu društvu na spodnji gimnaziji ljubljanski 300 gld. 16.) na gimnaziji novomeški 200 gld. 17) na gimnaziji v Kranji 100 gld. 18.) na gimnaziji kočevski 100 gld. 19. na višji realki v Ljubljani 50 gld. 20 ) Luku Jeranu za uboge dijake 200 gl. 21.) ljudski in dijaški kuhinji ljubljanski 100 gld. 22.) novomeški dijaški kuhinji 50 gld. 23.) dijaški kuhinji v Kočevji 25 gl 24.) »Narodni šoli" 200 gl 25) Društvu za zgradbo zavetišča v Ljubljani (od dovoljenih 2000 gld. II. obrok 400 gld. 26.) „Rudečemu križu" 100 gld. 27.) »Patriot. Frauen-verein" 50 gld. 28.) Bolniškemu društvu zasebnih uradnikov 100 gld. 29.) kustosu Muilnerju za udajo lista „Argo" luO gld. 30.) Slovenskemu planinskemu društvu 200 gld. 31.) Podpornemu društvu na filozofični fakulteti na Dunaji 20 gld. 32 ) Podpornemu društvu juridične fakultete na Dunaji 50 gl. 33.) Profesorju Apihu za preiskovanje domače zgodovine 150 gld. 9.) Stroški za občila 124.450 gld. 10.) Stroški za pri-prego in vojaške namene 9680 gld. 11.) Primanjkljaj deželnega posojilnega zaklada 78.157 gld. 12) Razni stroški 12 000 gld B. Pokritje: 1.) Prihodki iz deželnega posestva 60 638 gld. 2.) Iz javnih naslovov prihodki 3590 gld. 3.) Razni prihodki 65.448 gld. Skupno pokritje torej znaša 129.676 gld. potrebščina pa 1,008.558 gld., primankljej pa 878.882 gld. Poročevalec predlaga imenom finančnega odseka: I. Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1. 1895. v znesku 1,008.558 gld. in skupna zaklada v znesku 129.676 gld. torej s primankljajem 878.882 gld. se potrjuje. II V pokritje primankljaja v znesku 878.882 gld. naj se za 1 1895. pobira; 1.) 40% priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa v znesku 136.322 gld.; 2.) nastopne naklade: a) od porabljenih likerjev in vseh poslajenih in opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po 6 gld.; b) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra za vsako hekto-litersko stopinjo 12 kr., v skupnem znesku 210.000 gld. c) 107 od vsakega hektolitra použitega piva ne glede na saharome-tersko stopinjo v zaprtem mestu Ljubljani 70 kr., v ostalem delu dežele pa 1 gld. v skupnem znesku 50.000 gld. Ta deželna naklada sme zadevati samo porabo, in ne sme zadeti ne izdelovanja in ne trgovine. V Ljubljani, katera velja za zaprto mesto, pobirati je deželno naklado pri uvozu kakor tudi pri izdelovanji piva; povračati je pa naklado pri izvozu piva iz Ljubljane v oni meri, po kateri je mestna občina ljubljanska zavezana, po obstoječih predpisih povračati mestne doklade. V ostalem ozemlji, se ta naklada ne sme pobirati pri izdelovanji in ne pri uvozu v ozemlje dežele ali v kateri kraj zunaj Ljubljane 3 ) 28% priklada na vso predpisano vsoto vseh neposrednjih davkov z vsemi dižavnimi prikladami vred v znesku 431.767 gld. III. Kar preostaja primankljaja, pokrije naj se z blagajničnimi preostanki Ako bi pa ti ne zadostovali, ali se preveč skrčili, pooblašča se deželni odbor, da sme v pridobitev potrebnega denarja zastaviti nekaj obligacij glavinskega deželnega premoženja do najvišjega denarnega zneska 50.000 gld. IV. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepom pod št. II. in III Najvišje potrjenje : — Predlogi se sprejmo kakor tudi nastopni resoluciji: I Z ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na žgane upojne tekočine odmeri se za 1. 1894. poslujočemu osobju posebna nagrada v 5% od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih remanencah presega znesek 100.000 gld. Deželni odbor se poeblašČa, da po svoji previdnosti razdeli to svoto mej one pri pobiranji deželne poslujoče osebe, katere se odlikujejo po posebni spretnosti in točnosti Iz istega zneska naj se eventualno tudi primerno nagradi Zvonimir Zor. Ob jednem pooblašča se deželni odbor, da sme prav kakor lani plodonosno naložiti neki del tega zneska II. Deželnemu odboru se naroča, da se udeleži zakupne dražbe užitninskega davka na Kranjskem kot ponudnik imenom dežele, in sicer pri vseh zakupnih dražbah, katere se bodo vršile do prihodnjega deželnozborskega zasedanja Deželni glavar Delela odgovarja na interpelacijo posl. dr. Žitnika in tovarišev glede gospodarjenja občinskega zastopa v Tržiču. Povodom dne 27. junija 1894. 1. izvršenih občinskih volitev v Tržiči obrnili so se nekateri tržani, na Čelu jim Anton Schelesniker, do c. kr. deželne vlade v Ljubljani s prošnjo, naj bi se ista ne ozirala na priziv, ki je bil naperjen zoper izid občinskih volitev. Prepis vloge, v kateri je bilo postopanje večine občinskega zastopa v gospodarskem oziru s posameznimi, konkretnimi slučaji označeno, poslan je bil tudi deželnemu odboru dne 4. julija 1894. 1. Tedaj se ni zahtevalo ničesar od deželnega odbora in še le kasnejši, dne 10. avgusta 1894. 1. došli vlogi je bila prošnja izražena, naj bi se preiskovali, navedeni konkretni slučaji in župan Glo-botschnigg odstavil v smislu zakona z dne 23 avgusta 1876 1. dež. zak. št. 15 Ker pa so bili vlogi poslani c. kr. deželni vladi, priloženi spisi, kateri naj bi trditve Antona Schelesni-karja in drugov podkrepili, prosil je deželni odbor z dopisom z dne 30. avgusta 2894. leta, št. 7044, c. kr. deželno vlado, naj mu da na razpolago dotične spise, da se bo dalje preiskovalo, v kolikor je zahteva Antona Sclielesnikarja in drugov opravičena. Zajedno pa je bilo pozvano tudi županstvo v Tržiči, naj predloži deželnemu odboru občinske račune za dobo od 1881. 1. do 1893 1. in inventar občinskoga premoženja. Med tem pa je Anton Schelesniker napravil ovadbo zoper župana Globotschnigga zaradi zlorabe uradne oblasti na c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani in deželni odbor je bil mnenja, da opusti daljno preiskovanje za toliko časa, dokler ni končana sodnijska preiskava, ker so bili v kazenski ovadbi navedeni skoro vsi tisti slučaji, katere je imel tudi deželni odbor preiskovati. Zaradi tega je dal le od županstva v Tržiči predložene računske knjige po deželnem knjigovodstvu pregledati in tu je bilo dognano, da so računi razun kalkulne napake glede zneska 1 gld. 4 kr. pravilni. Pokazalo se je tudi, da je prvi občinski svetovalec Stanislav Pollack, ki je sedaj med pritožniki zoper župana Globotschnigga, večinoma vse račune pregledal ne da bi bil kedaj kake opomnje pristavil. Sodnijska preiskava zoper župana Globotschnigga ustavljena je bila meseca septembra 1894 1. in sedaj je deželni odbor nadaljeval svoje preiskave, ki pa so bile zadržane vsled tega, ker spisov, glede karerih se je deželni odbor, kakor vže gori omenjeno, obrnil do deželne vlade, ni bilo niti pri c kr. deželni vladi, niti pri c kr. okrajnem glavarstvu v Kranju. Po dopisu c. kr deželne vlade z one lega oktobra 1894 L, št. 12.801, je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranji poročalo, da zahtevanih spisov sploh ni bilo pri volilskem aparatu. Glede na to toraj ni deželnemu odboru ničesar drugega preosta-jalo nego, da je pozval pritožnike, da naj pojasnijo, kje so dotični spisi sedaj Županstvu v Tržiči pa je bilo naročeno, da opraviči svoje postopanje. Preiskave v tem oziru še niso dovršene, ko pa se to zgodi, bo deželni odbor v tej zadevi ukrenil vse potrebno, da se postavnim določilom zadosti. (Konec sledi.)