73486 ~ ZAKONI IN UREDBE XXIV. ZVEZEK Gradbeni zakon V Ljubljani 1932 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle sledeče knjige: Zakoni in uredbe: I. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6'—. II. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8*—. III. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12*—. IV. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10‘—. V. zv.: Zakon o občnem upravnem postopku in zakon o banski upravi, broš. Din 20*—, vez. Din 25’—. Razprodano. VI. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih no¬ tarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih no¬ tarjih. Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18’—, vez. Din 25’—. VII. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18*—. VIII. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12’—. IX. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14*—. X. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig, broš. Din 14*—. XI. zv.: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpre- membah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kra¬ ljevine na upravna območja, broš. Din 8*—. XII. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, broš. Din 8’—. XIII. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih, broš. Din 6*—. XIV. zv.: Uredba o lekamarski zbornici, broš. Din 8*—. XV. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev, naredba, popravki, tolmačenja, pojasnilo, objava ter obrazci volilnih zapisnikov in pooblastila k zakonu o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8*—. XVI. zv.: Zakon o obrtih, broš. Din 20’—, vez. Din 25*—; pošt¬ nina Din 3’—. XVII. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15*—. XVIII. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5*—. XIX. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7’—. XX. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5.—. XXI. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev, broš. Din 7’—. XXII. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15*—. XXIII. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev. — Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš. Din 6*—. XXIV. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8*—. Sledijo nadaljnji zvezki. Zakoni in uredbe Gradbeni zakon P o n a t i s k iz »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine« V Ljubljani 1932 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihdlek) 73486 Vsebina Gradbeni zakon. Prvi del: Mesta in trgi: Stran 1. Splošna določila. Uporabljanje.1 Pojem gradbe.2 II. Ureditvene osnove. Sestava in navodila.2 Regulacijski načrt.3 Uredba o izvajanju regulacijskega načrta.3 Gradbeni pravilnik.4 Roki za izdelavo ureditvenih ustanov.5 Razgrnitev na vpogled.5 Ponovna razgrnitev na vpogled.6 Odobravanje ureditvenih osnov.6 Kdaj dobe ureditvene osnove moč.7 Izpremembe in dopolnitve ureditvenih osnov.'7 III. Ureditveni predpisi. Gradbeni okoliš.8 Gradbene cone .8 Višina zgradb in število nadstropij.9 Izjeme od § 15.9 Zaščitni pas.10 Javni nasadi in zelenice.10 Pogozdovanje zunaj regulacijskega načrta.10 Proglasitev za narodni park.11 Ureditev terenov zunaj zaščitnega pasu.11 Arhitektonsko oblikovanje.11 Ograje.12 Zgodovinsko-umetniška mesta.12 Zgodovinsko-umetniške gradbe.12 IV. Higienski predpisi. Stanovanje in uredba o higieni stanovanj.13 Zavarovanje zoper vlago.13 Okna. 14 1* Stran Stanovanje v podzemlju.14 Višine prostorov.14 Stranišča.14 Prostori za živino. 15 Cisterne, vodnjaki ..15 Smrad in plini.15 Dim, saje.16 V. Tehnični predpisi. Dopustne napetosti gradiva.16 Zidovi. 16 Stropi. 17 Strehe.18 Stopnice.18 Svetlišča.19 Dimniki.19 Kurišča.19 Varnost pred požarom.20 Ostale konstrukcije ..20 Olajšave za mala stanovanja.20 VI. Ureditev stavbišč. Stavbišče.21 Lega stavbišča.21 Poprava mej.21 Zaznambe v zemljiških knjigah.22 Postopanje in stroški za popravo.22 Apropriacija.23 Zemljišče brez komunikacije. 24 VII. Parcelacija. Odobritev parcelacije.24 Parcelačni načrt.24 Odstop zemljišča za javne potrebe.25 VIII. Komasacija. Smoter komasacije.25 Predlog za komasacijo.25 Umaknitev predloga.26 Obseg komasacije.26 Ukinjenje prometne površine.26 Zazidano zemljišče. 27 Uvedba komasacije.27 Pritožbe in vpis v zemljiške knjige.28 Prijava zakonskih pravic. 28 Komasacijska komisija.28 Začetek poslovanja.29 Izpremembe med poslovanjem.29 Stran Načelo delitve.. .... 30 Posebne določbe o razdelitvi in dodelitvi.30 Prevzem nasadov in gradb.31 Komasacijski načrt.32 Zavarovanje pristopa.32 Javni vpogled, pritožbe in načelna odločba.33 Spori med postopanjem.33 Javni vpogled in razprava.33 Odločba komasacijske komisije.34 Višja komasacijska komisija.34 Kdaj zadobe pravne izpremembe učinek.35. Pravni učinki.35 Stroški za komasacijo.36 Ustavitev komasacijskega postopanja.37 IX. Gradba. 1. Odobritev za gradnjo in uporabo gradbe. Gradbeno dovoljenje ..37 Izdajanje gradbenih dovoljenj.38 Načrti situacije in gradbe.38 Odobravanje projektov.39 Podpisniki načrtov in odgovornost podjetnikova ... 40 Komisijski ogled — javna razprava.40 Veljavnost gradbenega dovoljenja.41 Uporaba gradbe. 41 2. Gradbeno nadzorstvo. Izvrševanje nadzorstva.41 Postopanje.42 Evidenca o obstoječih gradbah.42 Nehigienska stanovanja.43 3. Gradbeno-policijska določila. Varnost gradbe.43 Prijava podjetnika in začetek dela.43 Varnost ob času gradnje. 44 Podjetnikova odgovornost.44 4. Kazenska določila. Gradnja brez dovoljenja in zoper predpise .... 44 Uporaba gradbe brez dovoljenja.44 Izrekanje kazni.45 5. Gradbene takse in izterjevanje stroškov. Pravilnik.45 Pravica izterjevanja.45 Odločba.46 X. Gradbeni odbor. Značaj in sestava odbora.46 Stran XI. Razlastitev (ekspropriacija). Pravice razlastitve.46 Dogovor.47 Priloge k prošnji za razlastitev.47 Cenitev..48 Pristojnost in postopanje.48 Vpis izprememb v zemljiške knjige.48 XII. Obveznosti in omejitve. Gradbenopravne obveznosti.48 Vknjiževanje gradbenopravnih obveznosti.49 Pravilnik o razdalji gradb.49 Okoriščanje zemljišča za javne potrebe.49 Popravilo zgradb in zemeljska dela.50 Prepoved nove gradnje.50 Odškodnina za poškodovana zemljišča.50 Samostalni zidovi.51 Prepoved gradnje poleg rek in potokov.51 XIII. Napravljanje kolovozov in hodnikov, vodovodov in kanalizacije. Napravljalec.51 Povračilo dejanskih stroškov.51 Prispevek.52 Uporabljanje in vzdrževanje vodovodov in kanalizacije . . 52 XIV. Fond za izvajanje regulacije.52 Drugi del: Vasi. Obča načela.53 Regulacijski načrt.54 Nova naselja.54 Tipi za vaške zgradbe.54 Javne gradbe in važnejše privatne zgradbe.54 Tretji del: Industrijska in rudarska naselja, ko¬ pališča in zdravilišča, klimatski in turistični kraji. Regulacijski načrt.55 Gradbeno dovoljenje.55 Napravljanje hodnikov.56 Ureditev stavbišč in razlastitev.56 Veljavnost določil iz prvega dela.56 Četrti del: Prehodna in končna določila. Zatečeni predmeti.57 Veljavnost dosedanjih zakonov.57 Veljavnost tega zakona.57 Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za gradbe po zaslišanju predsednika Našega ministr¬ skega sveta Gradbeni zakon.* PRVI DEL. Mesta in trsri. i Splošna določila. § 1 . Uporabljanje. Ureditev mest in trgov (gradnja, zazidava, razširitev, asanacija itd.), gradnja, vzdrževanje in predelovanje vseh vrst gradb, kakor tudi zaščita javnih gradbenih in¬ teresov v vsej kraljevini, se vrši po določilih prvega dela tega zakona. Na katera mesta in katere trge je uporab¬ ljati ta zakon, se določi z uredbo, ki jo predpiše mini- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. junija 1931., št. 133/XLII-294. — Upoštevani so tudi že popravki ministrstva za gradbe štev. 27.715 z dne 29. julija 1931., objavljeni v »Službenih novinah« št. 174 z dne 3. avgusta 1031., pril. št. L'VII/380. — Gl. »Službeni list« št. 297/47 iz leta 1931. 2 ster za gradbe v soglasnosti s predsednikom ministr¬ skega sveta. § 2. Pojem gradbe. Za gradbo v smislu tega zakona se smatrajo: zgrad¬ be vseh vrst, ulice, ceste, trgi, vrtovi, parki, igrališča, pokopališča, lesna skladišča, sejmišča, aerodromi, mo¬ stovi, nasipi, odkopi, nabrežja, kanali, vodovodi, kana¬ lizacije, instalacije za razsvetljavo, podzemske bencinske postaje, vodnjaki, ograje, oglasne deske in oglasni stebri, kioski, železnice, tramvaji, poštno-telegrafsko-telefonske in druge instalacije kakor tudi vobče gradnje v javno korist, kolikor so v zvezi z ureditvijo in z uličnimi na¬ pravami in kolikor ne veljajo zanje določila posebnih zakonov. II. Ureditvene osnove. § 3 . Sestava in navodila. j 1 ) Ureditvene osnove sestavljajo: regulacijski na¬ črt, uredba o njega izvajanju in gradbeni pravilnik. ( 2 ) Vsako mesto in vsak trg po § 1. mora imeti svoje ureditvene osnove, če pa se mesta in trgi dotikajo ter jih loči samo ulica ali vodni tok (reka, rečica, potok), morajo imeti skupen — enoten regulacijski načrt. ( 3 ) Minister za gradbe predpiše v 6 mesecih od dne. ko dobi ta zakon moč, pravilnik o izdelovanju regulacij¬ skih načrtov in splošna navodila za sestavo uredbe o njih izvajanju in gradbenega pravilnika; ta splošna navodila za gradbeni pravilnik predpiše, kolikor se na¬ našajo na higienske predpise, minister za gradbe spo¬ razumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje. ( 4 ) Vsak ban izda za svojo banovino ali za poedine dele banovine v nadaljnjem roku 6 mesecev natančnejša 3 navodila za gradbeni pravilnik, po katerih morajo poedi- ne občine sestaviti svoje gradbene pravilnike. § 4 . Regulacijski načrt. Regulacijski načrt določa po krajevnih razmerah in potrebah in skladno z določili tega zakona: 1. gradbeni okoliš z mejami ožjega in širšega okoliša; 2. zaščitni pas; 3. regulacijske črte ulic in cest (z označbo njih ši¬ rine), trgov, hodnikov, vodotokov, vrtov kakor tudi re¬ gulacijo prostorov, na katerih se komunikacije križajo; 4. gradbene črte zgradb, kjer te odstopajo od regu¬ lacijske črte; 5. smeri in potrebno zemljišče za železniški, tram¬ vajski, vodni, avtomobilski in zračni promet; 6. terenske in nivelacijske kote ulic, hodnikov, trgov, cest in drugih komunikacij (nivelacijski načrt); 7. površine za stanovanje, trgovino, industrijo, voj¬ sko, igrališča, parke, pokopališča, vrtove, gozde, polja itd.; 8. gradbene cone glede na samo gostoto naselja, na¬ čin zazidave in višino zgradb (gosto, srednje in redko naselje); 9. prostore za javne gradbe. § 5. Uredba o izvajanju regulacijskega načrta. C 1 ) Uredba o izvajanju regulacijskega načrta določa po krajevnih razmerah in potrebah in skladno z določili tega zakona: 1. predpise o gradnji ulic in cest (o širinah, vzpo¬ nih, zvezah), trgih, parkih, nasadih itd., o javnih zgrad¬ bah in igrališčih, o vzdrževanju naravnih lepot in zgo¬ dovinskih in umetniških objektov, o gostoti in višini za- zidavanja itd.; 2. natančnejša določila o gradbenem okolišu, zaščit¬ nem pasu, gradbenih conah in o razdelitvi vse površine 4 po regulacijskem načrtu za razne namene in potrebe; arhitektonsko izoblikovanje zgradb v poedinih ulicah in na poedinih trgih; razdaljo zgradb od uličnih regulacij¬ skih črt in od sosednjih mej in mejo, do katere se smejo zazidavati notranje površine blokov; razdaljo od želez¬ nic, vodov toka visoke napetosti, cerkev in šol, pokopa¬ lišč, vojaških utrdb, aerodromov, tvornic, skladišč za raznesita, vodovodnih vodnjakov in rezervoarjev, klav¬ nic, konjačij, živinskih sejmišč, lesnih skladišč, studen¬ cev za pitno vodo, recipientov za odvajanje nečiste in atmosferske vode itd.; 3. natančnejša določila o napravah železniškega, tramvajskega, vodnega, avtomobilskega in zračnega pro¬ meta, kakor tudi določila o vodovodnih, kanalizacijskih, plinskih, električnih in telegrafsko-telefonskih vodih in objektih. 4. gradbeni in finančni program ureditve z obraz¬ ložitvijo regulacijskega načrta, prioritetni načrt o grad¬ nji potrebnih javnih zgradb, ulic, trgov, kanalizacije, vo¬ dovodov, razlastitev itd. ( 2 ) S to uredbo se sme določiti način zidanja gradb tudi zunaj gradbenega okoliša in zaščitnega pasa po po¬ prejšnji odobritvi pristojnih oblastev; nadalje se smejo določiti površine, ki naj se ukoriščajo v kmetijske in druge namene, vse pa upoštevaje bodočo razširitev gradbenega okoliša, ki utegne zavzeti v izvestnih prime¬ rih tudi ves okoliš občine. § 6 . Gradbeni pravilnik. Gradbeni pravilnik določa po krajevnih razmerah in potrebah in skladno z določili tega zakona; 1. najmanjše površine stavbišč in razmerje njih uko- riščanja po vrsti naselja; 2. najmanjše dolžine front poedinih stavbišč ob uli¬ cah in trgih in medsebojno razdaljo zgradb na dvoriščih; 3. lego dvorišč in svetlišč kakor tudi velikost svetlišč in njih razmerje do zazidanih površin; 4. predpise o izvajanju poedinih elementov zgradb in drugih gradb in vobče določila o tehničnih, higienskih, estetskih in varnostnih pogojih za vse vrste gradb; 5. zaščito sosedskih odnošajev, javnih predmetov in izkopin; 6. natančnejša določila o organizaciji in dolžnostih gradbenega odbora, določanju regulacijskih in nivelacij- skih črt in nadzoru nad gradnjo. Boki za izdelavo ureditvenih osnov. (*) Mesta in trgi, ki nimajo regulacijskega načrta, uredbe o njega izvajanju in gradbenega pravilnika, mo¬ rajo izdelati in predložiti v odobritev pristojnemu ob- lastvu (§ 10.) regulacijski načrt in uredbo najdalj v <3 letih, gradbeni pravilnik pa najdalj v 2 letih po iz¬ teku rokov iz § 3. tega zakona. Izjemoma se sme po¬ daljšati predpisani rok za regulacijski načrt in uredbo največ še za 4 leta za ona mesta in one trge, kjer še ni napravljen kataster. ( 2 ) Mesta in trgi, ki imajo regulacijski načrt, ga mo¬ rajo prilagoditi temu zakonu in ga predložiti z uredbo in gradbenim pravilnikom vred v revizijo in odobritev pristojnemu oblastvu (§ 10.) najdalj v 2 letih po izteku rokov iz § 3. tega zakona. ( 3 ) Če občina ne izdela omenjenega načrta, uredbe in pravilnika in jih ne predloži v odobritev v predpisa¬ nih rokih ali jih, po oceni pristojnih oblastev, ne bi iz¬ delala po tem zakonu, sme odrediti pristojno oblastvo njih izdelavo ob stroških občine ter ustaviti vsako grad¬ njo, dokler se načrt, uredba in pravilnik ne izdelajo in ne odobre. § 8 . Razgrnitev na vpogled. j 1 ) Regulacijski načrt in uredba o njega izvajanju morata biti razgrnjena najmanj tri mesece na javni vpo- 6 gled. Dan, kraj in način vpogleda je treba razglasiti po tisku najmanj 15 dni pred razgrnitvijo. ( 2 ) Pripombe zoper regulacijski načrt in uredbo mo¬ rajo predložiti interesenti občini najdalj v 15 dneh po izteku roka za javen vpogled, sicer jih ni upoštevati. Na to okolnost je treba obrniti v razglasu posebno po¬ zornost. O pripombah, ki prispejo pravočasno, odloča občina. § 9. Ponovna razgrnitev na vpogled. j 1 ) Ko usvoji občinski odbor regulacijski načrt in uredbo, se morata iznova razgrniti 60 dni na javen vpo¬ gled; interesenti imajo v tem času, najdalj pa v 15 dneh po izteku tega roka pravico, vložiti pritožbe zoper regu¬ lacijski načrt in uredbo. Dan in kraj vpogleda je raz¬ glasiti 15 dni pred razgrnitvijo. ( 2 ) Zoper regulacijski načrt in uredbo kot obči pro¬ gram za zazidavanje so dopustni edino ugovori: 1. glede kršenja zakonskih predpisov o postopanju in 2. glede ogrožanja javnega interesa po občinskem oblastvu. ( 3 ) Ali je projektirana regulacija v skladu z javnimi interesi ali ne, o tem odloči pristojno oblastvo po svo¬ bodni presoji. § 10 . Odobravanje ureditvenih osnov. ( J ) Regulacijski načrti, uredbe o njih izvajanju in gradbeni pravilniki se odobravajo, in sicer: 1. za mesta Beograd, Zemun in Pančevo z odlokom ministra za gradbe sporazumno z ministrom za notranje posle v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta; 2. za sedeže banskih uprav z odlokom ministra za gradbe v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta na predlog pristojnega bana; 3. za ostala mesta z odlokom ministra za gradbe na predlog pristojnega bana; 4. za trge z banovim odlokom na predlog pristoj¬ nega sreskega načelnika. ( 2 ) Minister za gradbe, odnosno ban sme zahtevati izpremembe in dopolnitve v predloženih regulacijskih načrtih, uredbah ali gradbenih pravilnikih ali pa jih po¬ polnoma zavrniti. ( 3 ) Če občina ne postopa po tej zahtevi v določenem roku, je postopati po odstavku ( 3 ) § 7. tega zakona. § H. Kdaj zadobe ureditvene osnove moč. j 1 ) Odobreni regulacijski načrt mora občina javno razgrniti, uredbo in gradbeni pravilnik pa razglasiti. Z dnem javne razgrnitve, odnosno razglasitve zadobe regu¬ lacijski načrt, uredba in pravilnik moč. ( 2 ) Regulacijski načrt in uredba morata biti na ob¬ čini vsakomur na vpogled. Občina naj po možnosti raz¬ množi regulacijski načrt v merilu, ki je prikladno za jasen pregled; uredbo in pravilnik pa naj natisne. Re¬ gulacijski načrt, uredbo in pravilnik mora oddajati ob¬ čina po nabavni ceni. § 12 . Izpremembe in dopolnitve ureditvenih osnov. (') Odobreni regulacijski načrt, uredbo in pravil¬ nik je dopustno izpremeniti in dopolniti samo, če to zahtevajo važni javni interesi ali če bi se pokazalo z na¬ ravnimi dogodki ali važnejšimi izpremembami gospodar¬ skih razmer, da je izprememba potrebna in da vodi hitreje k smotru in ostvaritvi regulacijskega načrta. (-’) Glede izprememb in dopolnitev odobrenih regu¬ lacijskih načrtov, uredb in pravilnikov je postopati po predpisih, ki veljajo za izdelavo novega regulacijskega načrta, uredbe in pravilnika, le da se skrajšajo tam na¬ vedeni roki za vpogled na tretjino. 8 III. Ureditveni predpiši. § 13. Gradbeni okoliš. (') Za gradbeni okoliš se smatra območje, ki je z regulacijskim načrtom namenjeno za zazidavo in nase¬ ljevanje mesta ali trga. ( 2 ) Gradbeni okoliš je sestavljen iz ožjega okoliša, ki obsega praviloma že zazidani in naseljeni del mesta ali trga, in iz širšega okoliša, ki obsega praviloma še nezazidani in nenaseljeni del. Toda ob izdelavi regula¬ cijskega načrta se smejo določiti meje teh okolišev tudi neglede na to, ali in koliko sta zazidana in naseljena. § 14. Gradbene cone. j 1 ) Gradbene cone (vrste naselja), določene z regu¬ lacijskim načrtom (§ 4.), se dele: a) na gosto naselje z zazidanimi strnjenimi frontami; b) na srednje naselje z zgradbami, ki so na eni strani proste, na drugi pa se dotikajo sosednjih; in c) na redko naselje z zgradbami, ki so na obeh straneh proste. ( 2 ) Gostota zazidave v poedinih conah se določi z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta (§ 5.): raz¬ merje zazidane površine stavbišča do nezazidane v po¬ edinih conah, kakor tudi razpored in velikost poedinih dvorišč in svetlišč (po njih namenu) pa se predpiše z gradbenim pravilnikom (§ 6.). (®) V poedinih conah smejo biti poedine ulice zgra¬ jene tudi po načinu zazidanja drugih con. V redkem na¬ selju se smejo postavljati tudi dvojne zgradbe. (*) Zgradbe v srednjem naselju smejo, v redkem na¬ selju pa morajo biti umaknjene od regulacijske črte ulic in trgov; vendar smejo občine določiti z uredbo ulice s 9 prostimi zgradbami, kjer te že obstoje, ali kjer je treba postaviti take zgradbe tudi na regulacijski črti. ( 3 ) Ob postavljanju zgradb v srednjem naselju mora pustiti lastnik prostega prostora najmanj 4 m na eni strani do soseda, v redkem pa po toliko prostega pro¬ stora na obeh straneh. Če je na sosednji parceli že po¬ stavljena zgradba tik do meje, se sme postaviti sosednja zgradba tudi neposredno ob tej, toda s posebnim požar¬ nim zidom, sicer pa povsem po prednjem predpisu. § 15. Višina zgradb in število nadstropij. (') Višino zgradb in število nadstropij v gradbenih conah, izjemoma pa tudi v poedinih ulicah iste cone, na¬ dalje višino glavnih zidov na zgradbah v poedinih blo¬ kih določa uredba o izvajanju regulacijskega načrta. (-) V gostem naselju se smejo postavljati v stran¬ skih ulicah zgradbe z največ štirimi nadstropji nad pri¬ tličjem, v glavnih ulicah in na trgih pa z največ petimi nadstropji. ( 3 ) V srednjem naselju se smejo postavljati v stran¬ skih ulicah zgradbe z največ tremi nadstropji nad pri¬ tličjem, v glavnih ulicah in na trgih pa z največ štirimi nadstropji. ( 4 ) V redkem naselju se smejo postavljati v stran¬ skih ulicah zgradbe z največ dvema nadstropjema nad pritličjem, v glavnih ulicah in na trgih pa največ s tremi nadstropji. ( 5 ) V trgih se smejo postavljati zgradbe z največ dvema nadstropjema nad pritličjem. ( 6 ) V vseh teh primerih je šteti visoko pritličje (mezzanin) za nadstropje, mansarda pa se ne šteje. § 16. Izjeme od § 15. (’) Izjeme od predpisov § 15. so dopustne samo v javnem interesu, zlasti pri spomenikih in monumental- to uih zgradbah, kjer zahteva arhitektura posebno višino, in če se s tem kaj pridobi v arhitektonskem in estetskem pogledu. (-) Te izjeme dovoljuje za mesta Beograd, Zemun in Pančevo minister za gradbe, za vsa ostala mesta in trge pa ban. § 17 . Zaščitni pas. j 1 ) Za zaščitni pas se smatra oni pas zemljišča, ki se ne sme naseljevati. ( 2 ) V tem pasu se morajo vzdrževati obstoječi in zasajati novi gozdi in zelenice, vrtovi in cvetlični nasadi ter rezervirati potrebne površine za kmetijstvo. (■') Zaščitnega pasu ni treba določati v krajih, kjer je zaradi terenskih ali drugih zaprek nemogoč. § 18 . Javni nasadi in zelenice. Kolikor zahtevajo to zdravstveni oziri in estetika in kolikor se ne bi oškodovali s tem drugi interesi, se smejo v območju regulacijskega načrta zasajati novi in vzdrževati obstoječi gozdi, drevesa in zelenice v parkih in ulicah, kakor se to določi z regulacijskim načrtom in uredbo o njega izvajanju. § 19 . Pogozdovanje zunaj regulacijskega načrta. Na katerih prostorih v bližji in daljni okolici zunaj območja regulacijskega načrta naj se zasajajo novi in vzdržujejo obstoječi gozdi, drevesa in zelenice, kolikor to že ni določeno ob izdelavi regulacijskega načrta, in kako je vzdrževati te gozde, drevesa in zelenice, o tem izdajajo potrebne določbe občeupravna oblastva prve stopnje, ko so zaslišala prizadete občine in lastnike dotič- nih gozdov in zelenic. 11 § 20 . Proglasitev za narodni park. (‘) Poedine naravne lepote v območju regulacij¬ skega načrta v bližji in daljni okolici zunaj tega območja, kakršne so: gozdi, jezera, slapovi itd., morske obale itd., sme proglasiti pristojni minister, če so državna lastnina, za narodni park ter jih urediti sporazumno z ministrom za gradbe za izletišča po posebnem načrtu in pravilniku brez posebne odškodnine od prizadetega mesta ali trga. ( 2 ) Če pripadajo te naravne lepote sosednjim obči¬ nam ali privatnim lastnikom, se mora med temi in pri¬ zadetim mestom ali trgom skleniti o tem sporazum po določbi prvega odstavka. Če se sporazum ne doseže, se sme v te namene razlastiti zemljišče po predpisih zakona o razlastitvi, ako je to v javnem interesu. § 21 . Ureditev terenov zunaj zaščitnega pasu. Ob izdelavi regulacijskega načrta smejo določiti obči¬ ne po potrebi in v glavnih črtah tudi ureditev bližnjih terenov v mejah svoje občine (okoliša) zunaj zaščitnega pasu, sporazumno s prizadetimi občinami pa tudi zunaj mej svoje občine (okoliša), zlasti glede čuvanja in zaščite naravnih lepot, kakor tudi otvarjanja javnih parkov in izletišč. § 22 . Arhitektonsko oblikovanje. (') Vsaka gradba mora biti arhitektonski izobliko¬ vana ter mora imeti čim pravilnejšo obliko na vseh straneh, ki so vidne. ( 2 ) Vsaka nova gradba mora biti, kolikor je vidna, tako projektirana in zunaj tako izvedena in izoblikovana, da je v skladu s krajem in okolico. ( 3 ) Občina sme predpisati za poedine ulice, trge, prav tako za notranjost blokov in krajev tudi posebno •5 12 arhitektonsko izoblikovanje ter zahtevati od projektan¬ tov, naj svoje projekte prilagode tem predpisom. ( 4 ) Dovolilo za zidanje se ne sme dati za one gradbe, ki bi kazile sliko krajine, ulice, kraja. § 23 . Ograje. Vsa neograjena posestva v ožjem gradbenem okoliša morajo imeti ograje v urejenih ulicah na regulacijski črti po obliki, ki jo predpiše občina. § 24 . Zgodovinsko-umetniška mesta. (*) Za vsak poedini kraj mora določiti občina spo¬ razumno s pristojnim oblastvom za čuvanje starin z uredbo zlasti, kateri deli mesta so zgodovinskega ali umetniškega značaja, kakor tudi, katere stare gradbe, ki imajo značilne lastnosti, so vredne, da se vzdrže; za čas, dokler se uredba ne izdela in pristojno ne odobri, pa velja začasni pravilnik, ki ga mora izdelati vsaka taka občina sporazumno s pristojnim oblastvom in pred¬ ložiti v odobritev pristojnemu oblastvu iz § 10. v šestih mesecih po razglasitvi tega zakona. ( 2 ) Minister za gradbe sme proglasiti po zaslišanju pristojnega oblastva tudi vse mesto ali ves trg za vredno, odnosno vrednega, da se mu ohrani zgodovinsko-arhi- tektonski značaj. ( 3 ) Za taka mesta ali take trge odobri regulacijski načrt in uredbo minister za gradbe sporazumno z mini¬ strom za prosveto. § 25 . Zgodovinsko-umetniške gradbe. (*) Nove gradbe v ulicah, na trgih in v delih mesta, proglašenih, da so zgodovinskega ali umetniškega zna- 13 čaja, morajo biti tako projektirane in izvedene, da slika kraja ali ulice ne izgubi ničesar na svoji zgodovinski ali umetniški vrednosti. ( 2 ) Gradbene izpremembe na poedinih gradbah zgo¬ dovinskega ali umetniškega značaja, s katerimi bi se zmanjšal in pokvaril vtis, ki so ga napravljale stare gradbe, niso dovoljene. ( 3 ) Nobeno popravilo takih zgradb se ne sme zahte¬ vati niti odrediti, dokler se ne dobi odobritev pristoj¬ nega oblastva za čuvanje starin. ( 4 ) Redno vzdrževanje takih gradb mora vršiti last¬ nik gradbe. Če lastnik noče izvršiti popravila, toda ima koristi od te gradbe, izvrši to občina ob njegovih stro¬ ških; če ga pa lastnik ne more izvršiti ali bi mu bilo to težko glede na njegovo imovinsko stanje in razmere, se izvrši to ob občinskih stroških. Z vložitvijo pritožbe se zadrži izvršitev izterjave. IV. Higienski predpiši. § 26 . Stanovanje in uredba o higieni stanovanj. (‘) Vsako stanovanje mora imeti najmanj sobo, ku¬ hinjo in shrambo. To ne velja za zgradbe penzionskega sistema. ( 2 ) Natančnejše določbe o higieni stanovanj, njih gradnji in ukoriščanju predpiše z uredbo minister za gradbe sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje. § 27 . Zavarovanje zoper vlago. j 1 ) Stanovanjski prostori, delavnice, prodajalnice, ka¬ varne in drugi javni lokali in vobče prostori, kjer ljudje delajo ali se zbirajo, morajo biti zavarovani zoper vlago. ( 2 ) Stanovanja v mansardi morajo biti zavarovana zoper mraz in vročino. 2 * 14 § 28. Okna. (*) Vsak prostor, ki služi za prebivanje, mora imeti okna, ki so dovolj velika, ugodno porazmeščena in tako urejena, da se dado odpirati. ( 2 ) Okna morajo biti v neposredni zvezi s prostim zunanjim prostorom, v gradbah za prebivanje in delo pa morajo biti v taki legi proti durim, da se dado pro¬ stori popolnoma zračiti. § 29. Stanovanje v podzemlju. (0 Če se določajo v podzemlju tudi stanovanja ali prostori za delavnice, ne sme biti podzemski pod nižji od enega metra pod najvišjo točko hodnika ali okolnega terena. ( 2 ) Z gradbenim pravilnikom se določijo primeri, v katerih se smejo dovoliti v podzemlju stanovanja ali delavnice. § 30 . Višine prostorov. Najmanjše dovoljene višine poedinih prostorov so: 1. za stanovanje v podzemlju in mansardi 2-50 m, v pritličju 3-00 m, v nadstropjih 2-80 m, za gospodinjske namene pa 2-25 m; 2. za trgovinske in obrtne obratovalnice, prodajal- nice in poslovalnice in vobče v pritličju 3-50 m; 3. za delavnice, in sicer: v podzemlju in mansardi 2-80 m, v pritličju 3‘50 m, v nadstropjih pa 3-00 m; 4. za kavarne in javne lokale vobče, v katerih se mude ljudje dalj časa, 4-00 m. § 31. Stranišča. (‘) Vsako stanovanje, vsaka delavnica, vsaka trgo¬ vina in obrtna obratovalnica, prodajalnica, kavarna in 15 vsak javni lokal vobče morajo imeti stranišče, dovolj razsvetljeno in urejeno za zračenje. Stranišča se ne smejo postavljati na ulično stran zgradbe. ( 2 ) Stranišča morajo biti zvezana s kanalizacijo ali, kjer te ni, z greznicami. Greznice morajo biti neprodir- ne, napravljene zunaj zgradbe najmanj 1 m daleč od zunanjega zidu, dovolj daleč od ulice, od meje sosednjih posestev pa najmanj 1 m. § 32. Prostori za živino. Če so prostori za živino nameščeni v stanovanjski zgradbi, morajo biti ločeni z nepredirnimi zidovi in stropi od stanovanj in opremljeni z napravo za popolno zračenje. Zunanja vrata se morajo dobro in popolnoma zapirati. Pod v vsakem hlevu mora biti neprepusten in opremljen s kanalom za odvajanje tekoče nesnage v greznico. § 33. Cisterne, vodnjaki. Če v kakšnem naselju ni javnega vodovoda, se smejo graditi cisterne, vodnjaki in temu podobno, toda samo s pogojem, če je izključena vsaka možnost, da se voda onesnaži; če pa vodovod obstoja, je postopati po § 125. tega zakona. § 34. Smrad in plini. (*) Tvornice in industrijska podjetja, kakor tudi ona podjetja, ki razširjajo smrad in pline, se smejo postav¬ ljati samo na prostorih, določenih z regulacijskim načr¬ tom in z uredbo, in sicer po predpisih gradbenega pra¬ vilnika in državljanskega zakona. ( s ) Pristojno oblastvo naj odredi, kjer je to potreb¬ no, da morajo tvornice in industrijska podjetja prečiščati dim in nečiste vode. 16 § 35, Dim, saje. (‘) Lastniki pekarn, podobnih peči in drugih obrato¬ valnic, ki proizvajajo močan dim in ki so v mestnem okolišu, morajo s predpisno višino dimnikov ali z upo¬ rabo primernih tehničnih naprav zavarovati okolico zoper dim, saje in neprijeten duh. ( ž ) Take ukrepe sme zahtevati občina po potrebi tudi od lastnikov takih peči, ki že obstoje. V. Tehnični predpisi. § 36. Dopustne napetosti gradiva. Minister za gradbe predpiše določila in dopustne napetosti gradiva in obremenitve gradbenih konstrukcij, kakor tudi posebne predpise za betonske in druge kon¬ strukcije. § 37. Zidovi. (') Za zidove stanovanjskih gradb in zgradb za indu¬ strijske namene se sme uporabljati samo: naravni ali umetni kamen, beton ali ojačeni beton in opeka; samo v redkih naseljih pa je dopustno graditi tudi v prekatju (na brano) ali z drugim gradivom, o katerem se ugotovi, da je primerno za gradnjo. ( 2 ) Lesene zgradbe in zgradbe iz okruškov ali iz nežgane opeke ali tolčenice je dovoliti izjemoma z grad¬ benimi pravilniki po krajevnih razmerah. ( 3 ) Zidovi iz lomljenca se ne smejo izdelovati v manjši debelini od 50 cm. ( 4 ) Zidovi iz opeke morajo imeti debeline, ki ustre¬ zajo normalni opeki v večkratni debelini opeke. (°) Zidovi iz betona in armiranega betona se smejo izdelovati samo na podstavi statičnega računa. 17 ( 8 ) Noben zid ne sme biti obtežen nad dopustno na¬ petost gradiva, iz katerega je zgrajen. ( 7 ) Pri zidovih v prekatju morajo biti leseni deli na notranji strani na vsej površini ometani. ( s ) Temelji zidov morajo ležati na trdnih tleh, ki so pod mejo zmrzovanja ter ne smejo obteževati teh tal močneje, nego je dovoljeno za dotično zemljišče. Kjer so tla vlažna, je treba poskrbeti za ustrezno izolacijo. ( 9 ) Nosilni zidovi iz opeke, na katere so naslonjene grede in mednadstropne konstrukcije, morajo imeti naj¬ manj jakost ene normalne opeke, če ni posebnih naprav za razbremenjenje zidu. (i°) pregradni zidovi iz opeke med poedinimi oddel¬ ki morajo biti, če se zida z apneno malto, najmanj pol opeke debeli; če pa se zida s portlandskim cementom in če niso daljši od 5 m, smejo imeti debelino tudi četr¬ tine opeke. ( ll ) Požarni zidovi, ki se morajo napraviti na čelni strani ob sosednjih zgradbah ali v dolgih zgradbah, mo¬ rajo biti v medsebojni razdalji 30 m sezidani 30 cm nad strešno površino. Vsaka zgradba mora imeti posebne po¬ žarne zidove v debelini ene opeke, ki se smejo zmanj¬ šati nad streho tudi na pol opeke. V teh zidovih ne smejo biti nikakršni leseni deli zunanji površini bliži kot 20 cm. § 38. Stropi. (') Stropi morajo ustrezati s svojo konstrukcijo pred¬ pisani obremenitvi. ( 2 ) Stropnice na lesenih gredah v stanovanjskih zgrad¬ bah morajo biti dvojne. Prostor med njimi, t. j. med pod- nicami in opažem na stropnikih (lesenih gredah) mora biti izpolnjen s čistim in negorljivim gradivom. ( 3 ) V stanovanjskih prostorih in delavnicah morajo biti leseni stropi ometani, izvzemši dekorativne lese¬ ne strope. 18 ( 4 ) Pri večnadstropnih zgradbah morajo biti stropi nad in pod pralnicami, kopalnicami, delavnicami, proda- jalnicami, skladišči in prostori, izpostavljenimi možnosti požara, izdelani v masivni konstrukciji. Stropi nad klet¬ mi morajo biti masivno izdelani. § 39. Strehe. j 1 ) Strehe morajo biti pokrite z negorljivim gradi¬ vom. Koliko in za kakšne zgradbe je izjemoma dovoljen leseni krov, se predpiše z gradbenim pravilnikom. Take strehe morajo biti v vsakem primeru v razdalji najmanj 15 m od sosednjih zgradb in najmanj 20 m od drugih takih streh; v požarnem okolišu ob železniških progah pa se vobče ne smejo postavljati. ( 2 ) Naprave za to, da ne pada sneg s strehe na ulico in da se odvaja deževnica s strehe v mestno kanalizacijo, se predpišejo z gradbenim pravilnikom. § 40. Stopnice. j 1 ) Vsaka zgradba na več nadstropij s stanovanj¬ skimi prostori in s prostori za delavnice mora imeti vsaj eno stopnišče s stopnicami iz negorljivega gradiva. V enonadstropnih zgradbah (vilah), ki služijo za eno stano¬ vanje, se smejo dovoliti tudi lesene stopnice. ( 2 ) Stopnišča morajo biti dobro razsvetljena, obzi¬ dana z masivnimi zidovi in opremljena s stropom, var¬ nim pred požarom. Služiti smejo za največ štiri stano¬ vanja v enem nadstropju. ( 3 ) Stopnice v pritličnih in enonadstropnih zgradbah in v poslednjih dveh nadstropjih večnadstropnih zgradb morajo imeti najmanj 1-10 m koristne širine, v vsakem nižjem nadstropju pa se poveča ta širina za 10 cm. Stop¬ nice, ki drže na podstrešje, kjer nihče ne stanuje, ali v klet, smejo imeti najmanj 0-75 m koristne širine. 19 § 41 Svetlišča. Svetlišča morajo biti ograjena z masivnimi zidovi, pristopna in odprta zaradi prepiha in opremljena z od¬ toki za vodo. Svetlišča v novih zgradbah je treba postav¬ ljati, kjerkoli je mogoče, nasproti svetliščem sosednjih zgradb, da se dobi čim večji skupen, prost zračni prostor. §42. Dimniki. (*) Dimniki se morajo izvesti tako in njih višina tako odmeriti, da niso sosednje zgradbe in njih okolica ogrožene z iskrami ter izpostavljene dimu in sajam. Dim¬ niki morajo imeti najmanj pol opeke debele zidove s popolnoma izpolnjenimi spojnicami. Zunanje strani dim¬ nikov morajo biti oddaljene od lesenih delov zgradb naj¬ manj 5 cm in morajo biti ometane; če pa so dimniki izdelani iz pločevine, morajo biti oddaljeni od lesenih delov najmanj 50 cm. ( 2 ) Vsako nadstropje mora imeti svoje dimnike. V en dimnik s premerom 15 cm se ne smejo uvesti v enem nadstropju več nego tri normalna kurišča. ( :l ) Vsak dimnik mora biti dostopen, da ga je moči ometati od vrha do dna. Ozki dimniki morajo imeti za ometanje dvojne zgornje in spodnje durice iz negorlji¬ vega gradiva. ( 4 ) Kdor zida višjo zgradbo od sosednje, mora na svoje stroške vzdigniti sosednji dimnik do potrebne višine. ( 5 ) Kdor zida zgradbo niže od sosednje, temu mora sosed dopustiti, da postavi dimnik ob njegovi zgradbi. § 43. Kurišča. Vsa kurišča in njih deli morajo biti zgrajeni iz ne^ gorljivega gradiva ter se smejo izdelati v takih prostorih, 20 ki so po svoji legi in načinu gradnje varni pred poža¬ rom. Ognjišča in kotli morajo počivati na negorljivih temeljih ali masivnih podlogah. Podloga ognjišča na stropu mora biti masivno izdelana. Zunanje površine kurišča in njih deli morajo imeti potrebno razdaljo od lesenih in vnetljivih delov zgradb. § 44. Varnost pred požarom. ( 1 ) Tudi vsi ostali deli gradbe morajo biti po svojem namenu izdelani tako, da je gradba varna pred požarom. ( 2 ) Vsaka večja gradba mora biti opremljena s hi¬ dranti in najpotrebnejšim gasilnim orodjem. §45. Ostale konstrukcije. Za ostale konstrukcije in dele zgradb, kar jih tukaj ni omenjenih, kakor tudi za konstrukcije drugih gradb in postranskih zgradb se določijo tehnični predpisi z gradbenim pravilnikom. § 46. Olajšave za mala stanovanja. j 1 ) Za mala stanovanja v smislu tega zakona se sma¬ trajo samo stanovanja v redkem naselju z največ 100 m'-’ površine s stranskimi prostori vred. Zgradbe s temi sta¬ novanji smejo imeti največ pritličje in eno nadstropje ali mansardo z največ tremi stanovanji. ( 2 ) Sobe v teh zgradbah smejo imeti tudi manjšo višino od predpisane, toda najmanj 2-50 m, v mansardi pa najmanj 2-00 m. Obodni in nosilni zidovi smejo biti močni za dolžino normalne opeke; če pa so razbreme¬ njeni s stebri in podolžnimi tramovi, smejo biti tudi tanjši. Požarni zidovi ne smejo biti tanjši od polovice normalne opeke, pregradni zidovi pa smejo biti tudi tanjši. ( 3 ) Stopnice smejo biti tudi lesene, na spodnji strani ometane, široke 0-90 m. Ni potrebno, da bi bil strojni opaž dvojen. Za dve sosednji zgradbi se sme napraviti skupna kanalizacija ali skupna greznica. Tudi zgradbe ob ulici smejo biti zgrajene iz lesa. ( 4 ) Deli redkega naselja, v katerih se smejo postav¬ ljati te zgradbe, se določijo z regulacijskim načrtom in z njegovo uredbo. VI. Ureditev stavbišč. § 47. Stavbišče. j 1 ) Vse zemljišče v ožjem gradbenem okolišu, če je po regulacijskem načrtu določeno za zazidavo in če ustre¬ za občim pogojem, predpisanim s tem zakonom, z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta ali z gradbenim pra¬ vilnikom, se sme uporabiti za stavbišče, zemljišče v šir¬ šem okolišu, najsi sicer ustreza občim pogojem, pa sme postati stavbišče šele tedaj, ko ga občina proglasi za to. ( 2 ) Občina mora z dopolnitvijo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta po potrebi in razvoju naselja do¬ ločati red, po katerem naj se razširja ožji okoliš ter zazidavajo in naseljujejo poedini kompleksi v širšem okolišu. § 48. Lega stavbišča. Stavbišče mora biti v območju samo ene upravne občine in ležati ob ulici ali javni cesti. § 49. Poprava mej. Da se odstranijo neugodne oblike poedinih stavbišč, se sme odrediti prisilna poprava mej, sosednjih stavbišč bodisi na predlog prizadetih lastnikov posestev, bodisi po službeni dolžnosti. 22 To, se sme ukreniti samo: 1. če je regulacijski načrt že določen; 2. če je stavbišče, za katero se predlaga poprava mej, zadosti veliko; 3. če gre za dodajo ali odvzem manjših delov stav- bišča, ki so potrebni za dopolnitev stavbišča, pa se samo- stalno ne dado zazidati; 4. če zemljišča za dodajo ali odvzem niso zazidana in če se s popravo ne bi ustvarilo stanje, ki bi naspro¬ tovalo gradbenim predpisom. § 50. Zaznambe v zemljiških knjigah. 0) Če ustreza predlog določbam prednjega para¬ grafa, izda občina, ko je zaslišala interesenta, odločbo o tem ter jo priobči interesentom. ( 2 ) Obenem izvede občina zaznambo o uvedbi po¬ stopanja za popravo meje v zemljiških ali v intabula- cijskih knjigah. § 51. Postopanje in stroški za popravo. j 1 ) Občina mora pozvati interesente ter jim določiti rok za prostovoljno popravo njih mej. ( 2 ) Če se interesenti sporazumejo in če občina ta sporazum odobri, je postopanje končano. C) Če se sporazum ne doseže, izvrši občina sama popravo meje, upoštevaje interese lastnikov. ( 4 ) Za izravnavo razlike v vrednosti se morajo upo¬ rabljati podobne določbe razdelka o komasaciji. (• 5 ) Odločbo o popravi meje potrdi občinski odbor. ( 6 ) Občina mora zahtevati v dveh mesecih po kon¬ čanem postopanju popravo v zemljiških ali v intabulacij- skih knjigah. 23 ( 7 ) Če katera stranka ni zadovoljna z odločbo o od¬ škodnini, ima pravico, zahtevati odškodnino z redno pravdo. ( 8 ) Dejanske stroške za popravo meje trpe, če se postopanje odobri, prizadete stranke, če pa se postopa¬ nje ustavi ali ne odobri, predlagatelji. Če se je izvršilo postopanje po službeni dolžnosti, trpi te stroške občina. § 52 . Apropriacija. ( 1 ) Z zemljišči, ki se zatečejo kot nesposobna za stavbišča ali ki po razlastitvi za otvoritev ulice, trga in vobče za izvajanje regulacijskega načrta niso sposobna za stavbišča po gradbenih predpisih in na katerih ni zgradb, je postopati, kolikor se njih lastniki z lastniki sosednjih zemljišč ne sporazumejo drugače, tako-le: 1. če je površina teh zemljišč večja kot polovica do¬ ločenega minimuma za stavbišča. jih mora občina z apropriacijo povečati do potrebnega minimuma na račun sosednjih zemljišč, ako so ta večja kot določeni mini¬ mum in ako morejo ostati sposobna za stavbišča tudi po odvzemu potrebnega zemljišča; 2. če je površina teh zemljišč manjša kot polovica določenih minimumov ali če se ne morejo povečati na račun sosednjih zemljišč do potrebnega minimuma, jih mora občina apropriirati sosednjim zemljiščem, ki so sposobna za stavbišča; 3. če leži poleg takega zemljišča drugo zemljišče, ki prav tako ni sposobno za stavbišče, mora občina manjše zemljišče apropriirati večjemu, ako more to večje zem¬ ljišče na ta način postati sposobno za stavbišče. ( 2 ) Ta apropriacija se izvrši s svobodno pogodbo ali pa s cenitvijo, izvršeno po predpisih §§ 110. in 111., ki je obvezna za obe stranki. Občina ne sme izdati grad¬ benega dovolila za zidanje lastnikom stavbišč, dokler se ne izvrši spojitev ali razdelitev teh stavbišč. Ta pre¬ poved ne sme trajati nad leto dni. 24 § 53. Zemljišče brez komunikacije. (’) Če se določi po regulacijskem načrtu zatvoritev kakšne ulice ali ceste, sme zahtevati lastnik zazidanega ali nezazidanega zemljišča, ki izgubi svojo komunikacijo, da občina odkupi njegovo zemljišče. ( 2 ) Glede višine odkupne cene veljajo načela, nave¬ dena v § 110. tega zakona. Ta zahtevek se uveljavlja pred rednim sodiščem, če se z občino ne da doseči spo¬ razum. VII. Parcelacija. § 54. Odobritev parcelacije. (') Parcelacija zemljišča v mejah regulacijskega na¬ črta se sme izvršiti samo po parcelačnem načrtu, ki ga odobri občina. ( 2 ) V zemljiške knjige se sme vpisati le odobrena parcelacija; tapije za poedine parcele pa se smejo izda¬ jati samo na podstavi odobrenega parcelačnega načrta. § 55. Parcelačni načrt. (') Za parceliranje zemljišča je treba priložiti dokaz o lastnini kakor tudi parcelačni situacijski načrt z višin- skmi kotami, po potrebi pa tudi z izohipsami, z vrisa¬ nimi regulacijskimi črtami in izračunjenimi površinami poedinih parcel in vsega kompleksa. Ob parcelaciji je treba upoštevati obliko in velikost parcel, da so čim pravilnejše in da ustrezajo predpisom uredbe in pravil¬ nika. Parcelačni načrt se mora predložiti v treh izvodih. ( 2 ) Občina mora zavrniti odobritev parcelacije: 1. če parcelacija ne ustreza predpisom regulacij¬ skega načrta, uredbe in pravilnika; in 2. če sistem parcelacije ne ustreza značaju naselja, kakor tudi če otežuje pogoje za poslovanje in prebivanje. § 56 . Odstop zemljišča za javne potrebe. Lastniki, ki parcelirajo svoje zemljišče, morajo od¬ stopiti občini brezplačno in neobremenjeno zemljišče, določeno z načrtom, ki je potrebno za javne prometne in proste površine, ulice, parke, trge, nabrežja in po¬ dobno), vzdolž njega lica (fronte), in sicer za ulice, parke, trge itd. do največje širine 20 m, če je ulica, park, trg itd. z vso širino na zemljišču, ali do polovice ulične širine, največ pa 20 m, če leži ulica, park, trg itd. ob meji zemljišča. Za potrebno površino preko te mere mora občina odškodovati lastnika zemljišča. VIII. Komasacija. § 57 . Smoter komasacije. (') Komasacija v smislu tega zakona je spojitev zemljišč v eno celoto in njena razdelitev na stavbišča, ki ustrezajo gradbenim predpisom. ( 2 ) Komasacija se sme izvesti samo tam, kjer je za¬ radi neprikladne lege, oblike ali velikosti zemljišča one¬ mogočena izvedba regulacijskega načrta in racionalna zazidava. § 58 . Predlog za komasacijo. (’) Komasacija se izvede na soglasno zahtevo ude¬ ležencev. ( 2 ) Komasacija se sme izvesti tudi zoper voljo ude¬ ležencev po službeni dolžnosti, če služi občim javnim interesom. 26 § 59 . Umaknitev predloga. Predlog za komasacijo se sme umakniti, dokler se ne izda odločba, s katero se uvaja komasacijsko posto¬ panje. Za to zadošča, če predstavljajo predlagatelji, ki zahtevajo, naj se predlog umakne, najmanj dve tretjini one površine, ki se dobi s seštevkom površin, katere so predlagatelji kot svojo lastnino postavili v predlog za komasacijo. Do takrat nastale stroške trpe oni predla¬ gatelji, ki zahtevajo, da se predlog umakne. O razdelitvi stroškov odloči pristojno oblastvo. § 60 . Obseg komasacije. (') Površina, ki pride v komasacijo, mora biti čim večja, tako da dobe po možnosti vsi udeleženci po izvr¬ šeni komasaciji predpisna stavbišča. ( 2 ) Komasacija obseza praviloma samo ona zem¬ ljišča, ki so za racionalno izvedbo regulacije neizogibno potrebna in ki sama zase ne ustrezajo gradbenim pred¬ pisom za stavbišča. Razen teh stavbišč se smejo privzeti v komasacijo tudi taka stavbišča, ki ustrezajo gradbe¬ nim predpisom, ali tudi njih deli, kolikor se brez njih ne more doseči racionalna zazidava. Del kakega stav¬ bišča se sme privzeti v komasacijo samo. če s tem nje¬ gova preostala površina po gradbenih predpisih ne iz¬ gubi sposobnosti za stavbišče. ( 3 ) Če so. bila nekatera teh stavbišč že predmet iz¬ vedene komasacije ali apropriacije, se ne smejo več privzeti v komasacijo brez pristanka lastnikov. § 61 . Ukinjene prometne površine. V komasacijo pridejo tudi površine, ki služijo ob¬ čemu prometu kot javno dobro, kolikor se po regula- 27 cijskem načrtu ukinjajo. Kot lastnik teh površin sodeluje pri komasaciji občina kot udeleženka. § 62 . Zazidano zemljišče. (') Zazidano ali na poseben način uporabljeno stav- bišče (industrijske naprave, parki itd.) se mora pravi¬ loma izvzeti iz komasacije. V komasacijo se privzame samo, če bi bil z njegovo izločitvijo otežen namen koma¬ sacije, če se vobče ne bi mogla izvesti ali če so gradbe na zemljišču dotrajale, razpadljive, nehigienske ali pa če predstavljajo mnogo manjšo vrednost, kot jo ima zem¬ ljišče, na katerem so. ( ž ) Zemljišča, ki služijo javnemu interesu, se smejo privzeti v komasacijo samo s pristankom tistega javnega urada, ki jih upravlja. § 63 . Uvedba komasacije. (') Odločbo o tem, da je uvesti komasacijo zemljišč, izda občina, ko je poprej zaslišala lastnike zemljišč, ki se privzemajo v komasacijo, in po ogledu na licu mesta. ( 2 ) Ob zasliševanju in ogledu na licu mesta si mora občina prizadevati, da dosežejo udeleženci s sporazum¬ nimi pravnimi posli smoter komasacije. Taki pravni posli so oproščeni taks. § 64 . Odločba o uvedbi komasacije. Občina mora označiti v odločbi, s katero uvaja ko¬ masacijo, določno in po imenih lastnikov, katastrskih označbah in načrtih posebej vsako zemljišče in del zem¬ ljišča, ki se privzema v komasacijo. Taka odločba se sme sprejeti v seji občinskega odbora, pri kateri sta prisotni najmanj dve tretjini občinskih odbornikov. 3 28 § 65. Pritožbe in vpis v zemljiške knjige. (*) O začetku komasacijskega postopanja, o dolo¬ čenem obsegu komasacije in o odločbi o uvedbi koma¬ sacije se morajo obvestiti prizadete stranke pismeno. ( 2 ) Zoper odločbo občine, s katero se uvaja koma¬ sacija, je dopustno pravno sredstvo po predpisih občega upravnega postopanja. ( 3 ) Ko postane odločba izvršna, se mora na zahtevo občine zaznamiti v zemljiške ali v intabulacijske knjige. § 66 . Prijava zakonskih pravic. (') Obenem s priobčitvijo o začetku komasacijskega postopanja se morajo pozvati vse prizadete osebe, naj predložijo občini v 80 dneh vse podatke, potrebne za komasacijo, zlasti glede pravic služnosti, bremen in za¬ kupnikov, kakor tudi glede značaja teh pravic. Prav tako je pozvati tudi vse prizadete osebe, katerih pravice niso razvidne iz zemljiških ali iz intabulacijskih knjig, naj prijavijo te pravice občini v 30 dneh. V tem roku mora biti razgrnjen na občini na javni vpogled seznamek parcel (§ 64.). ( 2 ) Vse prizadete osebe, katerih pravice so nastale ali se izpremene šele po uvedbi komasacijskega posto¬ panja, morajo to prijaviti komasacijski komisiji. ( 3 ) Odločbo o začetku komasacije,, kakor tudi poziv interesentom je objaviti v »Službenih novinah« in razgla¬ siti na krajevno običajni način. § 67. Komasacijska komisija. (') Za izvedbo komasacije je ustanoviti komasacij¬ sko komisijo. Minister za notranje posle imenuje spo¬ razumno z ministrom pravde in z ministrom za gradbe komasacijsko komisijo za vsako banovino in za območje uprave mesta Beograda. To komisijo sestavljajo: en po- 29 litičnoupravni uradnik, ki je likratu predsednik komi¬ sije, en sodnik, dva uradnika tehnične stroke: gradbene, arhitektonske ali geornetrske. Petega člana te komisije določi občina. Za vsakega člana komisije je imenovati namestnika. ( ž ) Sedež komisije za območje uprave mesta Beo¬ grada je v Beogradu, za ostale pa na banovinskih se¬ dežih. ( 3 ) Po potrebi je moči imenovati tudi več takih ko¬ misij. § 68 . Začetek poslovanja. (>) Komasacijska komisija opravlja vse posle za iz¬ vedbo komasacije od dne, ko postane odločba občine o uvedbi komasacije pravnomočna. ( 2 ) Komisija opravlja potrebne posle ali neposredno ali pa po svojih članih-poverjenikih. ( 3 ) Občina mora dati komisiji na razpolago vse po¬ datke, potrebne za poslovanje komisije, in izvrševati od¬ ločbe komasacijske komisije. § 69 . Izpremembe med poslovanjem. (') Ko se je uvedlo komasacijsko postopanje, se ne sme izpremeniti določeni regulacijski načrt in način za¬ zidave komasacijskega zemljišča, preden se dobi mnenje komasacijske komisije. ( 2 ) Komasacijska komisija sme sama predlagati ob¬ čini, naj izpremeni regulacijski načrt in način zazidave komasacijskega zemljišča, če je to potrebno v prid iz¬ vedbi komasacije. O tem predlogu mora odločiti občina v šestih mesecih. ( 3 ) Med komasacijskim postopanjem se sme izdati gradbeno dovolilo samo v soglasnosti s komasacijsko ko¬ misijo. Prav tako se sme dovoliti delitev poedinih parcel na nova stavbišča med komasacijskim postopanjem samo v soglasnosti s komasacijsko komisijo. V obeh primerih 3 * se sme storiti to samo, če je nedvomno, da se s tem ne bo preprečila ali otežkočila komasacija in da se ne bo kršila pravica drugih udeležencev. § 70. Načelo delitve. (’) Vse zemljišče, privzeto v komasacijo, privatno in javno, je komasacijska masa. ( 2 ) Iz komasacijske mase se odstopi občini ona po¬ vršina, ki je po regulacijskem načrtu določena za javne prometne površine. Ostala površina je razdelna masa. ( ;! ) Površine, ki se odstopijo občini po prejšnjem odstavku, dobi občina na račun površin, ki jih je pri¬ vzela po § 61. tega zakona. (O Če je površina, ki se odstopi občini, manjša od one, ki jo je privzela po § 61., dobi občina razliko na stavbišču. ( 5 ) Če je površina, ki se odstopi občini po drugem odstavku tega paragrafa, večja od one, ki jo je privzela občina, je dopolniti potrebno površino za javni promet, določeno z regulacijskim načrtom, iz komasacijske mase. ( 6 ) Razdelna masa po drugem odstavku se razdeli na poedine udeležence sorazmerno s površinami, pri¬ vzetimi od njih, in sicer v razmerju razdelne mase do komasacijske mase, zmanjšane za površine, ki jih je ob¬ čina privzela v komasacijo. ( 7 ) Površine, potrebne za javni promet, preko povr¬ šin v tretjem odstavku tega paragrafa, toda največ do 25°/o komasacijske mase, dobi občina brezplačno. Preko tega plača občina odškodnino v denarju. § 71. Posebne določbe o razdelitvi in dodelitvi. (') Iz razdelne mase se morajo najprej dodeliti zem¬ ljišča onim udeležencem, ki jim pripada površina, po¬ trebna za stavbišče po gradbenih predpisih. ( 2 ) Glede udeležencev, ki jim ne pripade tolika po¬ vršina, kolikršna je potrebna za stavbišče, si mora ko- 31 masacijska komisija prizadevati, da se povečajo take nezadostne površine na predpisano površino z odkupom od drugih udeležencev, zlasti pa od občine. Če to ni mo¬ goče ali če ni moči ustanoviti solastniških razmerij med udeleženci, mora komasacijska komisija povečati take površine proti povračilu vrednosti na račun onih udele¬ žencev, ki jim prav tako ne pripade zadostna površina za stavbišče, in sicer pričenši z najmanjšim. Če tudi po¬ tem preostane kakšna površina, ki je nezadostna za stavbišče, razdeli komasacijska komisija, če ne pride do odkupa od enega izmed sosednjih udeležencev, ta ostanek med ostale udeležence proti povračilu vrednosti. ( 3 ) Zemljišča, dodeljena iz komasacijske mase, mo¬ rajo po možnosti ustrezati legi zemljišč, privzetih v komasacijo. Zazidana ali na poseben način ukoriščana zemljišča se morajo po možnosti dodeliti prejšnjim last¬ nikom. ( 4 ) Razlike v vrednosti privzetih in dodeljenih zem¬ ljišč se morajo izravnati v denarju, in sicer ne samo v primeru, kadar je nastopila razlika v vrednosti zaradi razlike v površini, ampak tudi tedaj, kadar ustvarijo ta¬ ko razliko v vrednosti lega ali drugo svojstvo ali ka¬ kovost privzetega in dodeljenega zemljišča. ( 6 ) Lastnik zemljišča mora plačati komasacijski masi odškodnino, če se drži privzetega zemljišča breme, zji katero se je moralo izvršiti izplačilo iz komasacijske mase, da se je breme odpravilo. (°) Za cenitev vrednosti zemljišča, gradb in nasadov je odločilen dan, ko se je sprejel sklep o uvedbi koma¬ sacije. ( 7 ) Denarne odškodnine določa komasacijska komi¬ sija na podstavi cenitve po izvedencih. § 72 . Prevzem nasadov in gradb. (') Nasade in gradbe, ki so celoma ali deloma na stavbiščih, katera menjajo lastnika zbog komasacije, sme prevzeti novi lastnik, če pa tega ne stori, jih sme 32 prevzeti tudi prejšnji lastnik, ki jih mora odpraviti v roku, ki ga določi komasacijska komisija, ki pa ne sme biti daljši od enega leta. ( 2 ) Če niti novi niti prejšnji lastnik nočeta prevzeti takih nasadov ali gradb, jih mora prevzeti občina. Stro¬ ški, ki bi nastali zaradi tega, se plačujejo iz komasa¬ cijske mase, v katero je vnesena vrednost teh nasadov ali gradb. § 73 . Komasacijski načrt. ( 1 ) Izdelavo tehničnih poslov za komasacijo (koma¬ sacijski načrt, podrobne seznamke in ostalo) poverja ko¬ masacijska komisija ..pooblaščenemu inženjerju ali geo¬ metru, ki je oa ministrstva za gradbe pooblaščen za posle te vrste. \ ( 2 ) Komasacijski načrt se mora izdelati po tehničnih predpisih za sestavo razdelitvenega načrta. Načrti in po¬ sebni seznamki morajo jasno kazati staro in novo imo- vinsko stanje lastnikov po velikosti in pravnih razmerjih, preostale dele. odškodnine, ki jih je plačati, kakor tudi ključ, po katerem se dele stroški. ( 3 ) Komasacijski načrt se mora izdelati tako, da ob- seza vse ono, kar je važno za izdajo končne odločbe. Zlasti se morajo ugotoviti one odškodnine, ki jih je plačati ob prestanku ali izpremembi pravic, katere na¬ stopijo zbog komasacije ali katere so nastale zbog do¬ ločil § 71., odstavka ( 5 ). ( 4 ) Cenilce imenuje komasacijska komisija. Sprejeti sme tudi cenilce, ki so jih sporazumno izvolili udele¬ ženci. § 74. Zavarovanje pristopa. Če dodeljena zemljišča izgube dotedanji dohod, se mora določiti v komasacijskem načrtu začasni dohod in zavarovati pristop, dbkler se ne ustvarijo nove prometne površine. Občina mora otvoriti le-te v dveh letih. Javni vpogled, pritožbe in načelna odločba. Izdelani komasacijski načrt z vsemi seznamki razgr¬ ne komasacijska komisija na vpogled vsem interesentom za dobo 30 dni, v kateri morejo interesenti, med katere spada tudi občina, vložiti svoje ugovore in pritožbe. Po tem roku sklene komasacijska komisija, ali more služiti izdelani komasacijski projekt za končno določitev koma¬ sacije ter izda načelno odobritev komasacijskega načrta in predlagane razdelitve. § 76. Spori med postopanjem. (’) Če je spor glede lastnine zemljišča ali se med komasacijskim postopanjem samim pojavi tak spor, se smatrata obe pravdni stranki kot zainteresirani, vendar pa se s tem ne sme ustaviti komasacijsko postopanje. Če ne pride v tem sporu ne do sporazuma ne do sodne odločbe, dokler se komasacija ne konča, se dodeli zem¬ ljišče, ne da bi se prejudicirala končna sodna odločba, v lastnino osebam, ki so vpisane v zemljiške knjige, kol lastnikom privzetih zemljišč, ali pa, kjer takih knjig ni, onim, ki so v zakoniti posesti. ( 2 ) Eventualni prejemki teh interesentov iz koma¬ sacijske mase se morajo položiti pri sodišču. Plačilo ko¬ masacijski masi izvrše lastniki po zemljiški ali po inta- bulacijski knjigi brez škode za pravico onega, ki se mu dodeli zemljišče, ako se izda sodna sodba. § 77. Javni vpogled in razprava. j 1 ) Po načelni odobritvi komasacijskega načrta je razgrniti ta načrt 15 dni na javni vpogled in hkratu na¬ znaniti dan, ko se bo vršila javna razprava. Ta razprava se vrši praviloma na mestu samem. Pred razpravo se morajo dodeljeni deli na terenu zakoličiti. 34 ( 2 ) Razprava se mora razglasiti v no vinah, ki slu¬ žijo za uradne objave, kakor tudi na mestu, določenem za objave. ( 3 ) Razpravo vodi komasacijska komisija sama ali po svojih članih-poverjenikih ter ji prisostvujejo dolo¬ čeni izvedenci. ( 4 ) Če se pokaže na razpravi potreba, izvršiti zbog poedinih pripomb poseben ogled, se odredi po koncu razprave naknadna razprava z udeležbo onih strank, ki so tukaj posebno zainteresirane. § 78. Odločba komasacijske komisije. j 1 ) Po opravljeni javni razpravi mora komasacijska komisija nemudoma izdati odločbo o komasaciji. Ta od¬ ločba se sklene z večino glasov. ( 2 ) Odločba se mora vročiti vsem interesentom z obvestilom o pravici pritožbe na višjo komasacijsko ko¬ misijo (§ 79.) in o tem, da je moči odobreni komasacijski načrt vpogledati na določenem mestu in da se morejo proti povračilu stroškov dobiti kopije komasacijskega načrta. § 79. Višja komasacijska komisija. (‘) Pri ministrstvu za notranje posle se ustanovi višja komasacijska komisija. ( 2 ) Člani komisije se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. To komisijo sestav¬ ljajo: dva sodnika kasacijskega sodišča, dva državna svetnika, načelnik samoupravnega oddelka ministrstva za notranje posle in dva višja tehnična svetnika gradbene, arhitektonske ali geometrske stroke. Za vsakega člana se postavi namestnik. ( 3 ) Predsednik te komisije je njen po položaju naj¬ starejši član pravnik. 35 ( 4 ) Višja komasacijska komisija odloča o pritožbah zoper komasacijski načrt in zoper odločbo o odškodninah v denarju in stroških. Odločba višje komasacijske komi¬ sije se sklene z večino glasov. Glede teh vprašanj je iz¬ ključena vsaka druga pravna pot. ( 5 ) Če je višja komasacijska komisija izpremenila načrt, ga je treba iznova javno razgrniti za dobo 15 dni ter interesente obvestiti o tem. § 80. Kdaj zadobe pravne izpremembe učinek. Ko postane odločba o komasaciji pravnomočna, vroči komasacijska komisija strankam po eno kopijo načrta z obvestilom, kateri dan je določen za to, da zadobe pravne izpremembe učinek. Rok med dnem, ko je po¬ stala odločba o komasaciji pravnomočna, in dnem, ko zadobe pravne izpremembe učinek, ne sme biti daljši od 90 dni. § 81. Pravni učinki. ( x ) Z določenim dnem nastopijo ti-le pravni učinki: 1. Občina postane lastnica vseh odstopljenih zemljišč brez obremenitve. 2. Lastninska pravica in dotedanje zastavne pravice na zemljiščih, privzetih v komasacijo, prestanejo in pre¬ idejo, če se izvrši dodelitev, na dodeljeno stavbišče. Pra¬ vica prvenstvenega in ponovnega odkupa, gradbene pra¬ vice, služnosti in realna bremena prestanejo in preidejo samo toliko na dodeljena stavbišča, kolikor je to dolo¬ čeno, s končno odločbo o komasaciji. 3. Odločba o komasaciji ima za zakupne in najemne pogodbe, če ni odrejeno v odločbi kaj drugega, ta učinek, da jih je smatrati za odpovedane s prvim prihodnjim zakonskim odpovednim rokom tudi če so obsezale te pogodbe eventualno drugačne določbe. 4. Vsa plačila iz komasacijske mase in v komasacij¬ sko maso dospejo, kolikor ni določeno z odločbo samo kaj drugega. (-’) Vsi interesenti se morajo v odločbi o komasaciji obvestiti o teh učinkih. (*) Komasacijska komisija mora odrediti izbris za¬ znambe o komasacijskem postopanju in vpis novih prav¬ nih razmerij v zemljiških ali v intabulacijskih knjigah. § 82. Stroški za komasacijo. ( J ) Stroški za komasacijo se dele: 1. na stvarne stroške in 2. na stroške za postopanje. (-’) Med stvarne stroške spadajo: plačevanje odškod¬ nin iz komasacijske mase, kolikor ostanejo nepokrite s plačili v maso, nagrada pooblaščenemu inženjerju ali geometru za izmero in za izdelavo načrta, zakoličenje na tprenu in stroški za izvršitev, kolikor ne spadajo med redne stroške. Ti stroški se morajo pokriti s prispevki interesentov. Višina prispevkov se določa po velikosti privzetih zemljišč in glede na njih vrednost, ki jo ugo¬ tovi komasacijska komisija po svobodni ooeni. Eventu¬ alni prebitki se morajo razdeliti na isti način. ( 3 ) Če je bilo komasacijsko postopanje uvedeno na predlog občine, se morajo izplačati izdatki, kar jih je bilo, v gotovini pred končno ugotovitvijo stvarnih stro¬ škov. kot predjem od občine Če je bilo postopanje uve¬ deno na predlog interesentov, jim sme odrediti komasa¬ cijska komisija plačilo predjema za kritje stroškov. Kon¬ čni obračun se mora izvršiti s komasacijsko komisijo po končanem postopanju. (’) Med stroške postopanja spadajo ostali redni stro¬ ški in nagrade Članom komasacijske komisije. Ti stroški se razdele na predlagatelje, ki so zahtevali komasacijo, po velikosti privzetih zemljišč in glede na njih vrednost, ki jo ugotovi komasacijska komisija po svobodni oceni. 37 Če je bilo postopanje uvedeno v javnem interesu, trpi te stroške občina obenem s stroški za izmero in za izdelavo načrtov kakor tudi za zakoličenje. ( 5 ) Minister za notranje posle predpiše sporazumno z ministroma za gradbe in za finance pravilnik o nagra¬ dah članov komasacijske komisije, nagrade članom višje komasacijske komisije pa določa minister za notranje posle. § 83 . Ustavitev komasacijskega postopanja. (') Komasacijska komisija sme skleniti, ko je zasli¬ šala interesente, da je ustaviti začeto komasacijsko po¬ stopanje, če se je glede na razmere, zlasti pa glede na visoke ali nepričakovane odškodninske zahtevke upravi¬ čeno bati, da bi bila izvedba komasacijskega postopanja neekonomska ali združena z nesorazmerno obremenitvijo za občino, ali če komasacija iz drugih vzrokov ni po¬ trebna. Odločba o ustavitvi mora biti potrjena od višje komasacijske komisije. ( 2 ) Komasacijska komisija mora zahtevati, da se za¬ znamba v zemljiških ali v intabulacijskih knjigah izbriše. ( 3 ) Stvarne stroške, kar jih je bilo do tega časa, trpi občina, če se je uvedlo postopanje po službeni dolžnosti ali če se je ustavilo zaradi nesorazmerne obremenitve za občino. V vseh drugih primerih se porazdele stroški med predlagatelje. IX. G r a d b a. 1. Odobritev za gradnjo in uporabo gradbe. § 84 . Gradbeno dovoljenje. (*) Nobena nova gradnja po tem zakonu se ne sme začeti brez gradbenega dovoljenja. ( 2 ) Za privatne gradbe, namenjene javni rabi, ka¬ kor: kavarne, pivnice in restavracije, dvorane za gleda- lišča, ples in druge zabave, privatne bolnišnice ali gradbe za obrtne, trgovinske ali industrijske namene, je izdati gradbeno dovoljenje šele, ko izda pristojno obastvo odo¬ britev, da se postavi omenjena gradba ali naprava. ( 3 ) Razen tega se mora izposlovati gradbeno dovo¬ ljenje tudi za vsa dela, s katerimi se izpremene kon¬ struktivni deli, zunanjost in velikost obstoječih gradb, kakor tudi njih namen. ( 4 ) Z gradbenim pravilnikom se predpiše, za katera dela še je zahtevati dovoljenje, za katera pa le prijavo. § 85. Izdajanje gradbenih dovoljenj. (') Gradbena dovoljenja izdaja občina. ( 2 ) Prošnji za gradbeno dovoljenje je treba priložiti: 1. situacijski načrt stavbišča v dveh izvodih; za manjša popravila in manjše predelave, ki se ne tičejo regulacijske črte ali interesov sosedov, ni treba pred¬ lagati situacijskega načrta; 2. načrt gradbe v treh izvodih; 3. po potrebi statični račun in tehnični opis gradbe v dveh izvodih; 4. listino o določeni regulacijski in nivelacijski črti za zidanje; 5. prosilčev dokaz o lastnini ali lastnikovo dovolje¬ nje, da se smejo določena dela izvršiti na njegovem zemljišču. § 86. Načrti situacije in gradbe. (*) Kjer je kataster osnovan, mora biti situacijski načrt stavbišča izdelan v merilu 1 : 500 in v katastrskem merilu. Na njem se morajo označiti: 1. dolžine poedinih strani stavbišča; 2. višinske kote obstoječega zemljišča in odobrene nivelacije; 3. regulacijske črte in lega gradbe; 4. površina stavbišča pred regulacijo in po njej; 39 5. lega in številke sosednjih katastrskih parcel, zgradb, dvorišč in imena njih lastnikov, če pa je stav- bišče osamljeno, naziv ulic, trga in temu podobno; 6. strani sveta. ( 2 ) Načrti gradb morajo biti izdelani po posebnih predpisih za izdelovanje načrtov za poedine vrste gradb, toda načrt za zgradbe mora biti izdelan v merilu 1 : 100 ter mora obsezati: 1. osnove (tloris) temelja, kleti, pritličja, vseh nad¬ stropij, podstrešja in konstrukcije strehe; 2. značilne prereze (vzdolžne in prečne); 3. detail stopnišča; 4. lice gradbe, kolikor je vidno z ulice ali s trga, v zvezi s sosednjimi gradbami. (’) Osnove in prerezi morajo obsegati vse dimen¬ zije poedinih delov, medsebojne razdalje in višinske kote po niveleti, za zgradbe pa še vzajemno lego oddelkov in komunikacij, kakor tudi namen poedinih prostorov. ( 4 ) Za manjša popravila in manjše predelave, za ka¬ tere se predpiše z gradbenim pravilnikom izdaja grad¬ benega dovoljenja, se sme predložiti tudi samo skica v merilu 1 : 100; če pa pristojno oblastvo zahteva, se mora predložiti tudi ves načrt. § 87. Odobravanje projektov. j 1 ) Projekte za privatne gradbe pregleduje in odo¬ brava občina, ko je zaslišala gradbeni odbor. ( 2 ) Projekte za občinske gradbe in privatne gradbe. namenjene javni rabi, pregleduje in odobrava ban, pro¬ jekte za take gradbe v Beogradu, Zemunu in Pančevu pa minister za gradbe. ( 3 ) Projekte za banovinske gradbe v krajih zunaj banskih sedežev odobrava ban, na banskih sedežih, ka¬ kor tudi projekte za državne gradbe. izvzemši gradbe ministrstva za vojsko in mornarico, pa odobrava mini¬ ster za gradbe, ki sme prenesti to svojo pravico tudi na bana. 40 ( 4 ) Projekte za vse molilnice in za popravila in re¬ stavracijo starih spomenikov in zgodovinskih in umet¬ niških zgradb pregleduje in odobrava minister za gradbe sporazumno z ministrom pravde ali z ministrom za prosveto. § « 8 . Podpisniki načrtov in odgovornost podjetnikova. (‘) Situacijski načrt stavbišča in načrte za privatne nove gradbe ali predelavo in popravilo obstoječih gradb morata podpisati lastnik ali njegov pooblaščenec in z zakonom pooblaščeni projektant. Statični račun in teh¬ nični opis gradb podpisuje samo projektant. ( 2 ) Za državne, banovinske ali občinske gradbe in gradbene posle veljajo posebni predpisi. ( :i ) Projektant jamči, da so dimenzije, označene na načrtu, točne in da so konstrukcije točno izračunjene in stabilne ter je za to kazenski in materialno odgovoren. ( 4 ) Lastnik ali njegov pooblaščenec potrdi s svojim podpisom soglasnost z razporedom in velikostjo poedinih oddelkov na načrtu. ( r> ) Podjetnik ali izvrševalec mora podpisati načrt pred začetkom gradnje. Odgovoren je kazenski in ma¬ terialno za netočno izvršitev gradbe po načrtu, kakor tudi za netočno uporabo gradbenih predpisov in tehnič¬ nih načel ob izvajanju in za kakovost uporabljenega gradiva. § 89. Komisijski ogled — javna razprava. (') Ko prejme občina prošnjo za gradbeno dovolje¬ nje, mora izvršiti v 10 dneh komisijski ogled na mestu samem, zaslišati vse interesente, zlasti vse sosede, ka¬ kor tudi odposlanca gradbenega odbora (§106.), sestaviti zapisnik o razpravi in poslati predmet v mnenje grad¬ benemu odboru. ( 2 ) Na podstavi posledka razprave in mnenja grad¬ benega odbora izda občina odlok ter ga preda prosilcu, 41 vsem interesentom, kakor tudi gradbenemu odboru. Ta odlok mora izdati občina najdalj v enem mesecu od dne, ko je prejela prijavo. Ta rok se sme podaljšati samo tedaj, kadar je treba obsežnih poizvedb in izračunov, o čemer je treba pred iztekom roka obvestiti tudi stranko. ( 3 ) Za postavljanje privatnih gradb po drugem od¬ stavku § 84. tega zakona, za katere je treba dovoljenja tudi po drugih zakonih, izvrši pristojno oblastvo po mož¬ nosti skupen ogled. ( 4 ) Pripombe zasebnopravnega značaja naj poizkusi rešiti komisija z dogovorom; če ne uspe, naj napoti pri¬ stojno oblastvo udelež.ene stranke na redno sodišče, pro¬ silcu pa izda gradbeno dovoljenje na njegovo odgovornost. § 90. Veljavnost gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje izgubi veljavnost, če se ne* začne gradba v dveh letih od dne, ko se je vročil odlok o dovoljenju. Na prošnjo se sme ta rok tudi podaljšati najdalj še za dve leti. § 91. Uporaba gradbe. Dovršitev privatne gradbe mora občina komisijski pregledati najdalj v 10 dneh po prijavi in, če ni pri¬ pombe, odobriti uporabo; drugače pa odredi, da je po¬ stopati po pripombah, ki so obvezne. Brez te odobritve lastnik ne sme uporabljati gradbe in je tudi ne dati dru¬ gemu v uporabo. Temu pregledu morajo prisostvovati člani gradbenega odbora, inženjer-arhitekt ali gradbeni strokovnjak in zdravnik. 2. Gradbeno nadzorstvo. § 92. Izvrševanje nadzorstva. Kontrolo nad gradbenimi deli vrše tehnični organi dotične občine, ki se jim morajo ob vsakem času dati na vpogled odobreni načrti in gradbeno dovoljenje. 42 § 93. Postopanje. (‘) Če se vrši gradnja brez gradbenega dovoljenja ali če se ne izvaja po gradbenem dovoljenju in tehničnih predpisih, mora občina prepovedati nadaljnjo gradnjo. ( 2 ) Če se vrši gradnja brez dovoljenja, toda po pred¬ pisih zakona in pravilnika, mora izposlovati lastnik pred¬ hodno dovoljenje za nadaljevanje gradnje. ( :i ) Če se vrši gradnja brez gradbenega dovoljenja ter ne ustreza predpisom zakona in pravilnika ali če se vrši zoper dano dovoljenje, mora odrediti občina, da je podreti gradbo ali poedine nepredpisno izvedene dele. Če lastnik ne izvrši te odredbe, izvrši občina podiranje ob lastnikovih stroških. č) S pritožbo zoper odlok o prepovedi gradnje se ne ustavi izvršitev odloka. § 94. Evidenca o obstoječih gradbah. (‘) Občina vodi evidenco tudi o obstoječih gradbah in čim opazi, da je kakšna izmed njih nevarna, razpad- ljiva ali izpostavljena požarni nevarnosti, škodljiva za zdravje, mora izvršiti komisijski ogled na mestu samem po § 89. tega zakona. ( 2 ) Na podstavi mnenja te komisije mora izdati ob¬ čina odlok, da je gradbo popraviti ali pa, če to ni mo¬ goče, da jo je podreti v določenem roku. ( 3 ) Če lastnik ne postopa po tem odloku, izvrši ob¬ čina popravilo ali podiranje ob lastnikovih stroških. V tem primeru sme občina tudi prepovedati nadaljnjo upo¬ rabo take zgradbe. ( 4 ) Pritožba ustavi izvršitev odloka, če ne preti od gradbe neposredna nevarnost. 43 § 95 . Nehigienska stanovanja. Koliko se mora že obstoječa gradba prilagoditi spre¬ daj navedenim higienskim pogojem, določi za vsako ob¬ čino občeupravno oblastvo prve stopnje, upoštevaje pri tem finančno moč lastnika gradbe, kakor tudi stanje gradbe in njeno vrednost. To mora storiti oblastvo v enem letu od dne, ko dobi ta zakon moč, puščaje last¬ niku po okolnostih odmerjen rok za popravilo. Če lastnik tega ne stori v določenem roku, mora to oblastvo pre¬ povedati uporabo te gradbe, dokler se popravilo ne iz¬ vrši. Predpis tega paragrafa ne velja za lastnike obsto¬ ječih gradb, ki ne dajo dotičnih gradb v najem. 3. Gradbeno-policijska določila. § 96. Varnost gradbe. (*) Gradbe in njih notranje instalacije ne smejo biti nevarne za življenje in varnost onih, ki jih uporabljajo ali prebivajo v njih. ( 2 ) Gradbe, kakor tudi gradivo, iz katerega so na¬ pravljene, morajo ustrezati v vseh svojih delih njih na¬ menu in legi. § 97 . Prijava podjetnika in začetek dela. Vsak lastnik, ki izvršuje gradbo, mora pred začetkom dela prijaviti občini podjetnikovo ali izvrševalčevo rod¬ binsko in rojstno ime, dan, ko se bo začelo delo, pa naj¬ manj 24 ur poprej. Prav tako mora prijaviti podjetnik ali izvrševalec gradbe 24 ur poprej, da je zidanje temelja do nivelacijske črte dovršeno, to pa zaradi kontrole te črte in regulacijske črte. Tudi vsako nameravano podira¬ nje gradb je treba tako prijaviti. 4 44 § 98. Varnost ob času gradnje. (*) Podjetnik ali izvrševalec in vobče vsakdo, ki po¬ dira ali gradi gradbe, mora ukreniti vse, česar je treba za varnost javnega prometa in sosednjih posestev. ( 2 ) Odri, orodje, stroji in drugi pripomočki morajo biti tako urejeni in vzdrževani, da je živjenje in zdravje delavcev in mimoidočih ljudi popolnoma zaščiteno. ( 3 ) Podjetnik ali izvrševalec vodi vse posle, dokler traja delo na gradbi. § 99. Podjetnikova odgovornost. Podjetnik ali izvrševalec je odgovoren za celokupno delo, za varnost delavcev in javno varnost po veljavnih zakonskih predpisih. 4. Kazenska določila. § 100 . Gradnja brez dovoljenja in zoper predpise. Glede na odstavek ( 5 ) § 88. se kaznuje do 10.000 dinarjev: 1. kdor vrši gradnjo brez gradbenega dovoljenja; 2. kdor vrši gradnjo zoper dano dovoljenje in zoper tehnične predpise; 3. kdor nadaljuje gradnjo tudi po prepovedi, izdani po § 93. tega zakona. § 101 . Uporaba gradbe brez dovoljenja. C 1 ) Lastniku, ki brez odobritve po § 91. tega zakona uporablja gradbo, je prepovedati nadaljnjo uporabo in ga je kaznovati s petkratno takso za odobritev. ( 2 ) Lastnik, ki tudi po tej prepovedi ali po prepovedi iz § 94. tega zakona uporablja gradbo, se kaznuje do 10.000 dinarjev. 45 , § 102 . Izrekanje kazni. Te denarne kazni izreka pristojno oblastvo v korist občinskega regulacijskega fonda (§ 126.). < . : • < 5. Gradbene takse in izterjevanje stroškov. § 103. Pravilnik. (*) Občina ima pravico, pobirati posebne upravne gradbene takse sorazmerno s stroški za poslovanje, z vrednostjo objekta, kakor tudi z obsegom in težkočo službenega posla, in sicer: 1. za gradbena dovoljenja; 2. za gradbena dovoljenja s pregledom statičnih računov; 3. za pregled dovršene gradbe; 4. za pregled in odobritev parcelačnih načrtov. ( 2 ) Natančnejša določila o določitvi, vrsti in višini teh taks, o načinu njih pobiranja, o oprostitvi od njih in o njih uporabi predpiše vsaka občina s pravilnikom, ki spada pod banov pregled ali za območje uprave mesta Beograda pod pregled ministra za finance. ( 3 ) Banova odločba je, če teh taks ne odobri, do¬ končna, če pa jih odobri, mora predložiti odločbo mi¬ nistru za finance. ( 4 ) Minister za finance izda dokončno odločbo spp-, razumno z ministrom za gradbe. § 104. Pravica izterjevanja. Občina ima glede stroškov po §§ 123., 124. in 125. tega zakona, kakor tudi glede ostalih stroškov, odškodnin in taks, ki se izterjujejo po tem zakonu od lastnikov stav- bišč, prvenstveno pravico izterjevanja pred zasebnoprav¬ nimi terjatvami, toda za javnimi davščinami. 4* 46 § 105. Odločba. Vse takse in stroške ugotovi pristojno oblastvo s svojo odločbo. X. Gradbeni odbor. § 106. Značaj in sestava odbora. j 1 ) Gradbeni odbor je posvetovalni organ občine v gradbenih predmetih. Občina mora zaslišati gradbeni od¬ bor o vseh tehničnih in gradbenih vprašanjih. ( 2 ) Člane gradbenega odbora in njih namestnike iz¬ voli občinski odbor v začetku vsakega leta. Gradbeni odbor je sestavljen: 1. v mestih do 50.000 prebivalcev in trgih iz treh članov, izmed katerih je eden zdravnik in eden inženjer ali arhitekt, če pa tega ni, drug kvalificiran strokovnjak; 2. v mestih s preko 50.000 prebivalci iz 5 članov, iz med katerih morajo biti dva inženjerja ali arhitekta ali eden inženjer in eden arhitekt in eden zdravnik, po mož¬ nosti higienik. ( 3 ) Če občinski odbor ne izvrši te izvolitve najdalj do konca meseca februarja, postavi člane gradbenega odbora in njih namestnike nadzorstveno oblastvo. Dokler se ne postavi novi gradbeni odbor, opravlja funkcije stari odbor. XI. Razlastitev (e k s p r o p r i a c i j a). § 107. Pravice razlastitve. j 1 ) V javnem interesu in za izvršitev regulacijskega načrta sme občina privatne nepremičnine razlastiti (eks- propriirati) tudi zoper voljo lastnikov ali jih obremeniti s pravico služnosti, in sicer: 47 1. za otvoritev, razširitev ali podaljšavo novih ali obstoječih ulic, cest, trgov, parkov, igrališč in pokopališč; 2. za postavitev in razširitev javnili gradb; 3. za regulacijo rek in potokov, za gradnjo nasipov, obal, nabrežij, pristanišč, mostov in za zavarovanje zem¬ ljišč zoper poplave; 4. za gradnjo in vzdrževanje električnih in drugih vodov, vodovodov, kanalizacije in za zvezo poedinih stav- bišč za kanalizacijo sosednjih občin; 5. za postavljanje kompleksa malih stanovanj, ki jih napravlja občina; 6. zaradi asanacije. ( 2 ) Poleg tega sme občina razlastiti (ekspropriirati) tudi vse zgradbe in druge gradbe, ki po kraju ali na¬ menu niso v skladu z regulacijskim načrtom (regulacij¬ ska črta, gradbene cone, zaščitni pas, razdelitev gradbe¬ nega okoliša za razne namene), ali ki ne ustrezajo pred¬ pisom uredbe o izvajanju regulacijskega načrta, grad¬ benega pravilnika in tega zakona vobče, ako jih lastniki ne prilagode tem predpisom in regulacijskemu načrtu v določenem roku, ki ne sme biti krajši od dveh in ne daljši od 10 let. ( 3 ) Razen tega se sme izvršiti razlastitev tudi v vseh onih primerih, kjer jo določa poseben zakon. § 108. Dogovor. Vselej, preden se pošlje prošnja za razlastitev pri¬ stojnemu oblastvu, se mora občina potruditi, da pridobi zemljišče s sporazumom in dogovorom. § 109. Priloge k prošnji za razlastitev. (‘) Ko se zahteva načelna odobritev razlastitve, je treba priložiti prošnji regulacijski načrt ali, če ne gre zanj, posebni načrt za razlastitev (ekspropriacijo). 48 ( 2 ) Kolikor se zahteva razlastitev zaradi postavitve ali razširitve javnih gradb (po točki 2. odstavka ( 1 ) § 107.), mora občina dokazati, da ni mogla pridobiti pri¬ mernega stavbišča drugače ali da ga more pridobiti šele z nesorazmerno večjimi stroški. § no. Cenitev. Za zemljišče in zgradbe, ki se razlaščajo, je dati last¬ niku pravično (primerno) odškodnino, ki jo je treba do¬ ločiti zlasti glede na vrednost zemljišča in zgradb ob času cenitve. § lil- Pristojnost in postopanje. Glede pristojnosti in postopanja pri razlastitvi, vi¬ šine odškodnin in vsega drugega veljajo predpisi zakona o razlastitvi, kolikor ni določeno s tem zakonom kaj drugega. § U2. Vpis izprcmemb v zemljiške knjige. Na zahtevo občin morajo vpisati pristojna oblastva v zemljiške ali v intabulacijske knjige vse izpremembe, ki se ugotove po načrtu za razlastitev. XII. Obveznosti in omejitve. § 113. Gradbenopravne obveznosti. Gradbenopravne obveznosti, ki izvirajo iz zakona samega ali ki jih naloži občina na podstavi teh pred¬ pisov poedinim stavbiščem, obremenjajo dotično stav- bišče ter prehajajo na vsakega lastnika stavbišča. 49 § 114 . Vknjiževanje gradbenopravnih obveznosti. Zaradi javne evidence gradbenopravnih obveznosti iz § 113. morajo voditi občine posebne knjige za vknji¬ ževanje teh obveznosti. Natančnejše določbe o teh knji¬ gah in način voditve predpiše minister za notranje posle sporazumno z ministrom za gradbe. § 115- Pravilnik o razdalji gradb. Minister za gradbe predpiše s pravilnikom sporaz¬ umno s prizadetimi ministri najmanjšo razdaljo gradb od železnic, vodov toka visoke napetosti, cerkev in šol, po¬ kopališč, bolnišnic, vojaških utrdb, aerodromov, tvornic, skladišč za raznesila, vodovodnih vodnjakov in rezervo¬ arjev, klavnic, konjačij, živinskih sejmišč, lesnih skladišč itd., in sicer po krajevnih, terenskih, geoloških, klimat¬ skih in drugih odločilnih razmerah vsake krajine. § 116. Ukoriščanje zemljišča za javne potrebe. j 1 ) Zemljišče, določeno z regulacijskim načrtom za promet ali druge javne potrebe, se sme ukoriščati za vse druge namene, samo ne za gradbene, dokler ga ne pre¬ vzame občina po zakonski poti; če pa obstoje na takem zemljišču tudi zgradbe, se smejo vzdrževati in popravlja¬ ti samo po poprejšnji odobritvi občine, toda vrednosti, povečane s tem delovanjem, ni pripoznati ob razlastitvi. Vendar ne sme trajati ta prepoved dalj od rokov, dolo¬ čenih z uredbo za izvajanje regulacijskega načrta za prevzem dotičnega zemljišča. ( 2 ) Na takih zemljiščih je dovoljeno, postavljati za¬ časne gradbe, toda lastnik je zavezan, take gradbe brez pravice do odškodnine ob svojih stroških podreti in od¬ straniti, čim to zahteva občina; če tega ne stori v dolo- 50 ceneni roku, izvrši podiranje in odstranitev občina ob njegovili stroških. Taka obveznost se mora poočititi v zemljiških knjigah ali, kjer'zemljiških knjig ni, v inta- bulacijskih knjigah. § H7. Popravilo zgradb in zemeljska dela. j 1 ) Zgradbe, ki že obstoje v ulicah ali na trgih, se smejo predelovati, razširjati ali nadzidavati samo tako, da se prilagode regulacijskemu načrtu, uredbi in grad¬ benemu pravilniku. ( 2 ) Nasipanja ali odkopavanja v območju regulacij¬ skega načrta so dovoljena samo toliko, kolikor ne ovirajo njegovega izvajanja ali kolikor zahtevajo to javni interesi. § H8. Prepoved nove gradnje. C) Ko se izdeluje novi ali izpreminja obstoječi re¬ gulacijski načrt, sme občina prepovedati nove gradnje. Nove gradnje ali predelave obstoječih zgradb se smejo dovoliti samo v tem obsegu, kolikor ne bi otežkočala izvajanja novega regulacijskega načrta. ( 2 ) Ta dovoljenja sme dajati občina na podstavi pro¬ jektiranega regulacijskega načrta, in sicer samo po pred¬ hodni odobritvi pristojnega oblastva. ( 3 ) Območje, na katero se razteza prepoved, in doba trajanja prepovedi, ki ne sme biti daljša od 2 let, se mora jasno označiti in razglasiti. § H9. Odškodnina za poškodovana zemljišča. Če se regulacijski načrt izpremeni, imajo lastniki zemljišč, ki so začeli graditi na podstavi gradbenega dovoljenja po prejšnjem regulacijskem načrtu, pravico do odškodnine od občine, ako so imeli od tega stvarno 51 (faktično) škodo. Glede višine odškodnine veljajo nače¬ la, navedena v § 110. tega zakona. Ta zahtevek se uve¬ ljavlja pred rednim sodiščem, ako se z občino ne da doseči sporazum. § 120 . Samostalni zidovi. Zgradbe, ki stoje do sosednjih mej, morajo biti izde¬ lane od temelja do vrha s samostalnimi zidovi, ki ne smejo sezati čez mejo sosednjega posestva. § 121 . Prepoved gradnje poleg rek in potokov. Poleg vsake reke, rečice ali potoka se mora pustiti prost prostor na obeh straneh za ulico, cesto ali za od¬ tekanje visoke vode in na teh mestih ne smejo biti stav- bišča in se tudi ne smejo postavljati kakršnekoli gradbe, razen če je to z drugim zakonom dopuščeno. XIII. Napravljanje kolovozov in hodnikov, vo¬ dovodov in kanalizacije. § 122 . Napravljalec. ( ] ) Kolovoze, hodnike, ulične kanalizacije in vodo¬ vode in njih zveze s privatnimi posestvi napravlja iz¬ ključno občina na podstavi pristojno odobrenih načrtov. ( 2 ) Načrte za vodovod in kanalizacijo privatnih po¬ sestev odobrava občina. ij 123. Povračilo dejanskih stroškov. Lastniki posestev morajo povrniti občini dejanske stroške za napravo hodnika ob svojih posestvih v ulicah, določenih z regulacijskim načrtom. 52 § 124 . Prispevek. ( 1 ) Občina sme naložiti za kritje stroškov, ki so ji nastali z napravo novih ali z razširitvijo ali regulacijo obstoječih ulic ali trgov, lastnikom onih zemljišč, ki leže ob teh ulicah ali trgih, poseben prispevek. Skupna vso¬ ta teh prispevkov sme sezati navječ do polovice skup¬ nih stroškov, kakor pač služi dotična ulica ali dotični trg bolj lokalnim ali bolj občeprometnim namenom. Za stro¬ ške naprave se smatrajo tako stroški za nabavo zem¬ ljišča, kakor tudi za napravo kolovoza. V ta prispevek se všteje vrednost zemljišča, ki ga je lastnik po tem za¬ konu brezplačno odstopil za napravo ali razširitev novih ulic ali trgov. ( 2 ) Za podstavo odmere tega prispevka služi dolžina pročelja (fronte) poedinega zemljišča, pri čemer je upo¬ števati tudi njega površino. § 125 . Uporabljanje in vzdrževanje vodovodov in kanalizacije. (*) Lastniki (četudi le deloma) zazidanih stavbišč morajo zvezati svojo kanalizacijo z ulično ter uvesti vodo iz vodovoda, čim se le-ta napeljeta pred njih posestvi, najdalj pa v šestih mesecih po dovršitvi. Po tem roku izvrši občina ta dela ob stroških lastnikov. ( 2 ) Vsi lastniki zazidanih, kakor tudi nezazidanih stavbišč dotične ulice ali dotičnega trga morajo plačevati občini takso, določeno s pravilnikom, za vzdrževanje in uporabo kanalizacije in vodovoda, in sicer od dne, ko se le-ta dovršita. XIV. Fond za izvajanje regulacije. § 126. Za izvajanje regulacije pri vsakem mestu in trgu mora ustanoviti občina regulacijski fond, v katerega se stekajo: 1. zadostne dotacije, določene s proračunom; 2. dohodki od parcelacije, razlastitve (ekspropriaci- je), komasacije, gradbenih taks in kazni; 3. dohodki od prodaje občinskih posestev, in sicer najmanj 25% od prodajne cene. DRUGI DEL. Vasi. § 127. Obča načela. (‘) Zaradi ureditve in asanacije vasi in ostalih na¬ selij, ki niso obsežena v prvem in tretjem delu tega za¬ kona, se predpiše način ureditve, po katerem se mora ravnati lega zgradb in drugih gradbenih objektov po obstoječih in bodočih javnih komunikacijah, terenskih in drugih krajevnih razmerah; njih izvedba v poedinostih pa se mora prilagoditi osnovnim higienskim in tehničnim načelom in dejanskim potrebam dotične krajine. ( 2 ) Pristojni ban predpiše po zaslišanju banskega sanitetnega sveta s pravilniki osnovna načela in posto¬ panje. Za osnovna načela higiene in tehnike je treba smatrati: lego stanovanjskih zgradb, velikost in medse¬ bojni razpored poedinih prostorov, velikost in lego oken, načelo zračenja, lego stranišč, vodnjakov, hlevov itd. ( 3 ) Z omenjenimi pravilniki se smejo predpisati poedina določila iz prvega dela tega zakona za poedine vasi celoma ali deloma, povsem ali modificirane po kra¬ jevnih terenskih in običajnih razmerah. Pri tem je treba upoštevati koristnost glede asanacije in možnost gled( j materialne izvršitve. ( 4 ) V prednje namene je ustanoviti v vsaki vaški občini občinski gradbeni odbor kot posvetovalni organ dotične občine. Ta odbor je sestavljen iz predstojnika občine in najmanj dveh oseb, prvenstveno izmed zdrav¬ nikov ali oseb, ki so vešče gradbenim poslom 54 ( 5 ) Za točno izvrševanje predpisanih pravilnikov skrbe obča upravna oblastva. § 128 . Regulacijski načrt. Ban sme za večje ali vobče naprednejše, gosteje na¬ seljene vasi ali vasi v neposredni bližini mest in trgov ali za poedine njih dele naročiti občini, da izdela regu¬ lacijske načrte; vsekakor pa mora odrediti izdelavo vsaj generalnih načrtov in uredb o njih izvedbi. § 129 . Nova naselja. Nova naselja se smejo napravljati samo po odobre¬ nih regulacijskih načrtih in po uredbah o njih izvajanju. § 130 . Tipi za vaške zgradbe. t 1 ) Ban mora po svojih gradbenih in sanitetnih or¬ ganih poskrbeti, da se pripravijo za razne krajine in dajo v brezplačno uporabo tipi za vaške hiše in druge stranske objekte, kakor tudi tehnična navodila na me¬ stu samem. Ti tipi morajo biti izdelani po krajevnih klimatskih razmerah, gradivu, gospodarskih in življenj¬ skih potrebah dotične krajine ter morajo biti za gradnjo praktični in ekonomski. ( 2 ) Nove gradbe, za katere se je dobila kakršnakoli podpora od države, se morajo postavljati po predpisanih tipih. § 131 - Javne gradbe in važnejše privatne zgradbe. C) Za javne in javni rabi namenjene gradbe v va¬ seh (molilnice), šole, sodnije, -mohane, krčme, mline in temu podobno) veljajo, kolikor gre za izdelovanje na- 55 Črtov in njih odobravanje, predpisi iz prvega dela tega zakona. Gradbena dovoljenja za take gradbe izdaja ban po zaslišanju občine na predlog sreskega načelnika. ( 2 ) Za privatne vaške zgradbe z več kot enim nad¬ stropjem izdaja gradbena dovoljenja sreski načelnik na predlog dotične občine. Glede sestave in izdelave načr¬ tov in njih odobritve veljajo za take gradbe predpisi iz prvega dela tega zakona. (’) Tudi za ostale vaške zgradbe in stranske objekte (§ 130.) je treba gradbenega dovoljenja, ki ga izda ob¬ čina. Pri tem je treba gledati na to, da mora napraviti vsaka vaška hiša stranišče in da ima gnojišče. TRETJI DEL. Industrijska in rudarska naselja, kopališča in zdravilišča, klimatski in turistični kraji. § 132. Regulacijski načrt. Regulacijske načrte, uredbe o njih izvajanju in grad¬ bene pravilnike, ki se morajo izdelati povsem po dolo¬ čilih iz prvega dela tega zakona, kakor tudi njih izpre- membe odobrava minister za gradbe, in sicer: za indu¬ strijska naselja, turistične in klimatske kraje sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo, za kopališča in zdravilišča sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje, za rudarska naselja pa sporazumno z ministrom za šume in rudnike, ki smejo prenesti to svojo pravico tudi na pristojnega bana. § 133. Gradbeno dovoljenje. (') Gradbena dovoljenja za vse javne in javni rabi namenjene gradbe v teh krajih izdaja ban po zaslišanju 56 dotične občine na predlog sreskega načelnika, odnosno uprave, če je dotična ustanova v državni eksploataciji, za vse privatne gradbe pa sreski načelnik, odnosno upra a. ( 2 ) Glede izdelave načrtov in njih odobritve veljajo predpisi iz prvega dela tega zakona, izvzemši kopališča, za katera veljajo predpisi zakona o kopališčih. § 134 . Napravi jan je hodnikov. Lastniki zgradb in praznih stavbišč v gostih naseljih kopališč, zdravilišč, klimatskih in turističnih krajev pla¬ čujejo upravi kopališča, odnosno občini takso za napravo hodnikov pred svojimi frontami v znesku dejanskih stro¬ škov po pravilniku, ki ga izdela dotična uprava-občina in ki ga odobri ban. § 135 . Ureditev stavbišč in razlastitev. 1'- celacija, komasacija, poprava meje, apropriacija in razlastitev zemljišč v teh krajih se mora vršiti po do¬ ločilih prvega dela tega zakona, odnosno po predpisih zakona o razlastitvi (ekspropriaciji). § 136 . Veljavnost določil iz prvega dela. Minister za gradbe sme določiti sporazumno s pri¬ stojnimi ministri, da veljajo tudi ostala določila iz prvega dela tega zakona deloma ali celoma tudi za te kraje. Ta določila je sprejeti v gradbeni pravilnik. ČETRTI DEL. Prehodna in končna določila. § 137. Zatečeni predmeti. Predmeti, ki jih je že rešilo oblastvo prve stopnje, se obravnavajo po dotedanjih predpisih. § 138. Veljavnost dosedanjih zakonov. j 1 ) Z dnem, ko zadobi ta zakon moč, prestanejo ve¬ ljati dosedanji gradbeni zakoni in zakonski predpisi za poedine krajine, kolikor se nanašajo na mesta in trge, industrijska in rudarska naselja, kopališča in zdravilišča, klimatske in turistične kraje ter nasprotujejo določilom tega zakona. ( 2 ) Dosedanji gradbeni zakoni, uredbe in pravilniki, kolikor se nanašajo na vasi, veljajo še nadalje, dokler se ne izdelajo novi pravilniki, določeni s tem zakonom, kar se mora zgoditi najkesneje v dveh letih od dne, ko zadobi ta zakon moč. § 139. Veljavnost tega zakona. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi šest mesecev potem. Zagreb, dne 7. junija 1931.; štev. 21.743. Aleksander s. r. (Podpisi ministrov.) Uredba, s katero se odrejajo mesta in trgi, na katere je uporabljati prvi del gradbenega zakona. < Na osnovi § 1. gradbenega zakona z dne 16. junija 1931 se predpisuje uredba, s katero se odrejajo mesta in trgi, na katere je uporabljati prvi del gradbe¬ nega zakona.* Člen 1. Odredbe prvega dela gradbenega zakona je upo¬ rabljati na ta-le mesta m trge: II. Na področju Dravske banovine: 1. Bled 2. Brežice 3 Velenje 4. Gornja Radgona 5 Gornji grad 6 Dolnja Lendava 7 Dolenji Logatec 8. Domžale 9 Dravograd 10. Jesenice 11 Kamnik 12. Konjice 13 Kočevje 14 K ranj občina mesto trg trg mesto vel. občina občina trg trg mesto mesto trg mesto mesto * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. februarja 1932., št. 40/XVI/112. — »Službeni list« št. 189/16 iz leta 1932. Člen 2. Ta uredba stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 16. januarja 1932.; M. G. br. 1271. Minister za gradbe Nikola Preka s. r. Ministrski svet je pri svoji sej) z dne 5. februarja 1932. povsem usvojil prednji predlog ministra za gradbe. Predsednik min. sveta P. R. Živkovic s. r. Podpisi ostalih ministrov. 2 NARODNA IN UNIVERZITETNA UT V Ljllblj(lTli KNJIŽNICA ige: 00000 1 76869 veta . De- !5-—, vez. Din 30— vcbv/A jjuuuuii. imusiu vrag. .ttOHlcin broš. Din 20-—, vez. Din 30— Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih; vsak del broš. Din 20-—, vez. Din 26— oba dela skupaj broš. Din 40—, vez. Din 46— Ouida: Kneginja Zurova. Roman broš. Din 30—-, vez. Din 35-— Ouida: Farnmor. Roman broš. Din 28-—, vez. Din 35-— P. Ripson: Marsove skrivnosti. Roman broš. Din 28-—, vez. Din 35— Claude Anet: Arijana. Roman broš. Din 24—, vez. Din 32— Clara Viebig: Babja vas. Roman, vez. Din 32-— Al Jennings: Pesnik in bandit. Roman, vez. Din 35— J. špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mladino v petih slikah broš. Din 10— Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Ve¬ černici broš. Din 12— Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku, kart. Din 36— Razno: Pravila naših delniških družb Dnevnik za babice Porodni izkazi broš. Din 15— broš. Din 4— broš. Din 1— Ob naročilu je poslati denar naprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod. V TISKARNI MERKUR izhajajo med drugimi: SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave Dravske banovine TRGOVSKI LIST strokovno glasilo za trgovino, obrt in in¬ dustrijo. Izhaja trikrat na teden ter velja celoletno Din 180'—. mesečno Din 15'— mhvrsLlrgmke, uradne,reklam- TBE ^Tnt,časopise, knjige . večbnn hibe iri pečeni! TISKARNA MERKUR UUBUANA.GREeORCieEVAil.23 ‘Jel-2 5 - 51 (ielegranr.TiikarncilllerkLiv.