197
Politične stvari.
Palackije v  zagovor.
V zadnjem listu smo omenili^ najnovejše nemške brošure, katero je izdal slavni Ceski zgodovinar Fr. Palackv, in obljubili nekoliko bolj važnih odlomkov podati svojim bralcem, ker je ta knjiga jako pomenljiva za sedanji ^čas in se razmere naše vjemajo skoro do malega s Češkimi. Naj toraj sledi tukaj to, kar se posebno tiče politike Nemcev proti narodom slovanskim.
Palackv najprvo odbija od sebe očitanje, da je hotel s to knjigo koga napasti; namen jej je le, da opraviči ž njo svoje politično vedenje in kaže, se je li kaj spremenil ali ne.
Potem govoreč o različnih narodih pravi:
„Postala sta dva, sprva sicer sorodna, pa ne prijazna naroda, Nemci in Slovani — sosedje od starodavnih časov, ki so pa, kakor priča zgodovina, od nekdaj različno smatrali svoje naloge in reševati jih skušali. Slovani so si prizadevali za ohranjenje samih sebe potrebno najprej samo od narave pridobivati; bili so delavni, pečali se s poljedelstvom, živinorejo in obrtnij-stvom, niao mislili na boj, ampak so bili marsikrat čez mero miroljubni. A Nemci so nastopali v krajša pota: sosedu s silo jemati in prisvojevati si njegovo bil jim je pripomoček ne le, da so se preživili in bogatili, ampak tudi, da so si pridobivali junaško slavo. Saj so premagance tudi silili, da so opravljali za zmagovalce vsa potrebna dela. Tako je bil Nemec od doma bojevit, gospostva željen osvojevalec, katerega bati so se njegovi sosedje vzrok imeli."
In ko je razložil, kako so Nemci potem, ko je propadel mogočni Rim, se. spravili nad Slovane jim sosede, nadaljuje :
„Noben slovanski narod med seboj ni imel služen-stya.r nobeden ni želel gospodariti nad drugimi narodi. A Slovanom prirojena ljubezen do svobode je bila mnogokrat kruto kaznovana za to, da niso razumeli potrebnih pogojev za obstanek svobode sploh in zlasti v svojih posebnih okoliščinah, in da ravno iz napačno razumljene ljubezni do svobode svojih moči prostovoljno in ob pravem času niso znali zedkiiti in skupnim namenom podvreči."
Palacky potem prestopi k zgodovini Ceskih Slovanov, ki so bili kot najbiižnji sosedje v največi nevarnosti med Nemci se zgubiti, pa so kljubu mnogim nesrečnim dogodbam ohranili svojo narodnost ter v duševnem oziru še prekosili svoje sosede. Dalje popisuje ponemčevanje pod Ferdinandom II., Marijo Terezijo in Jožefom II.,   ki je pa bilo vzrok,   da  se je že na pol
198
mrtvo Cestvo nenadoma in tem hitrejše zbudilo k življenju , čem bolj so si prizadevali popolnem udušiti in zakopati ga. Za tem omenja cesarja Franca L, ki je češkemu jeziku pač podelil nekaj pravic, pa vsled pun-tarskih dogodkov v Parizu zopet ustavil se vsemu prenavljanju in tako jako pospeševal nemščino, da Cehi, ki so hoteli v državni službi kaj postati, so morali zatajiti svojo narodnost ali pa cel6 preganjati jo.
Ko je pozneje nastopila doba napredka in svobode in se narodom Avstrijskim obetala ravnopravnost, je tudi Palackv tega načela poprijel, zaupajoč pravicoljub-nosti Nemcev; a zmotil se je in sprevidivši, da Slovani od Nemcev nimajo ničesar upati, je pristopil opoziciji. ,,Ce je to omahljivost v načelih, kdo mi bo to zameril in kamen po meni vrgel ?" vpraša Palackv, ter nadaljuje: „Ko je na Dunaji bahanje z liberalnimi frazami konečno postalo slab opravek, zamenjale so v ta-mošnjem javnem mnenji tudi stranke svoje naloge. Slovani , kateri so bili prej kot reakcijonarci razupiti in zasramovani, so bili prav kmalu, ne da bi bili vedeli ali slutili, prekrščeni v nevarne puntarje, kateri niso na nič druzega mislili, nego da bi prekucnili vse v državi obstoječe razmere. Naj me ne dolže" pretiranja: naj se le berejo  Časniki  onega   časa,   posebno   Dunajski,   in
spoznalo se bode, da le znane dogodke navajam......
Po nesreči se pa Nemci v Avstriji sploh, nemški Pemci pa še posebej le z dovoljenjem gosposke liberalne nosijo. Ker se namreč Čutijo manjšino v deželi in nas Slovane za ravno tako vladoželjne imajo, kakor so sami, si ne smejo zapraviti milosti nemške vlade , naj ta že sedi na Dunaji ali v Frankfurtu ali pa v Berolinu. Oni si ne morejo drugače misliti, nego da med Nemci in Slovani more le taka razmera biti, kakor med kladvom in naklom, da tedaj oni morajo na vsak način čez Slovane vladati, če nočejo postati njihovi sluge; sramožljiv^ evfemizem njihovega boje nameravanega vodstva ne more nikogar motiti. Na ta način pa se nam vživanje res svobodnih razmer ne le samo krati, nego čisto jemlje in nemogoče dela. Ker pravi se , ako Slovani nimajo postati gospodje v Avstriji, morajo na večne čase ostati služnji: toraj bi bila „enaka pravica za vseu tu nemogoča misel."                                                 (Kon. prih.)
205
Politične stvari.
Palackijev zagovor.
(Konec.)
Posebno gorke zaklada Palacky ustavovercem, ki mislijo, da je Avstrija že njihova, ki so najprvo Nemci in zarad tega po vsi sili hočejo, da nemški element ima prvo mesto v Avstriji; zato pa zatirajo vse druge narode in jim kratijo pravice po §. 19. jim zagotovljene.    Po pravici zamore res reči:
„Lahko bi mi ugovarjal kdo ter me prašal: „Ali je mogoče, da bi se Slovani tako prezirali v Avstriji, v Avstriji, ki je ustavna država? In ker vlada ustava v Avstriji, ali nima ravno take veljave za Slovane, kakor za druge narode? Saj so vendar pravice vseh narodnosti zadosti trdno zagotovljene v §. 19! Ali niso Avstrijski ministri za to odgovorni? Zakaj se ne drže tedaj ustave Slovani, zlasti Cehi? Pač lahko bi se odgovorilo na taka vgovarjanja, ako bi to, kar pomeni beseda „ustava", za nas v resnici veljalo, ako bi bila pri nas ustavna opozicija mogoča in ako bi imeli na priliko le govorno ali tiskovno svobodo! Toda, naj govori ali piše kdo izmed nas kaj vladi in ustavovernim Nemcem nevšečnega: brž je obdolžen, da kali javni mir in da hujska podložne zoper vlado; blagor mu, če mu v tem slučaju samo govor ali spis konfiscirajo in ne njega samega tirajo v zapor! Že dalj časa spriču-jejo to tisočerni in tisočerni dogodki. In koliko slovanskih pisateljev je bilo že obsojenih v -ječo zato, ker se jim je hotelo dokazati, da netijo razpor in sovraštvo med narodi! Za nemške pisače pa, ki v svojih vsakdanjih laži, obrekovanj in surovih pridovic polnih časopisih Cehe zasramujejo, se še nikdo ne briga ne."
Ali ni to vse popolnoma resnično? Tako se res godi Slovanom, Cehom in drugim. — Palacky še nadalje Šiba tako imenovano ustavoverno, prav za prav pa prusaško stranko in obsodi njeno početje. Dobro bi bilo, da bi ustavoverci posebno ta oddelek pazljivo prebrali, in si ga za ušesa zapisali.
Pa tudi „mladočehom" Palacky ne prizanese, tudi proti njim vzdigne dobro zasluženo šibo in jih tako-le podajaj
„Ce tako imenovane „mlade" Cehe dolžim brez-vestnosti, imam za to dosti vzroka. Ti ljudje se ustijo z besedo in pismeno v govorih brez konca in kraja, da je svoboda pred nami v nevarnosti, pravo gnjusobo trosijo zlasti pred Avstrijsko pravno stranko, kakor da bi bila kaka čednost in zasluženje, če kdo h kaki nepravni stranki spada. Mi „staročehi" smo jim v resnici vsi skupaj fevdalni, klerikalni in ultramontanci, prav tako, kakor nas popisujejo njihovi prijatelji in učeniki, Dunajski judovski pisači, od katerih se ne damo podučiti, kaka mora biti svoboda, ki se spodobi našemu narodu. Pred vsem sva tako imenovana prvaka, Palacky in Kieger, kriva vseh nadlog, katere so Ceski radikalci šestindvajset let imeli prenašati. Zato so bili že predniki njihovi,  uporniki majnika 1849. leta,  sklenili Pa-
lacki-ja in Havliček a nagloma po sili odstraniti in ju storiti neškodljiva. Zato se mora tudi zdaj najprej Pa-lackijeva in Riegerjeva veljava pri ljudstvu uničiti na vsak način in po vsaki ceni, če hoče kdaj zlato tele svobode priti na Cesko, kakor si ti gospodje domišlju-jejo in prisrčno žele. Zato se pri svojih Dunajskih prijateljih in učiteljih pridno uče laži, obrekovanja in zabavljanja najinih oseb.    Kjer koli ne glasujeva po njih
volji, povsodi se skaževa sovražnika ljudstva.....    Ce
so „mladoČehiu, kateri tudi zdaj glasno pravijo, zdaj skušajo trositi med svet, da Palacky in Rieger nameravata kmečko ljudstvo zopet spraviti pod jarem go-sposk, kakor nekdaj, je to le grda nesramnost, ki pri
meni ne obudi druzega,  kakor nravno studenje.....
Ako je vsak klerikalec, kateri duhovnom njih služeb in opravil noče pustiti prikrajsevati, potem je meni po volji ime klerikalca.
MladoČehi trdijo dalje: Ceski poslanci ne smejo? kakor do zdaj, rok križem držati, gred6 naj v deželni zbor in tam naj delajo za blagor dežele. To se pravi: gredo naj v past, svojim sovražnikom naj se v resnici podvržejo ter obljubijo njihovim postavam ubogati. „Ne", pravijo mladiči, ,,vstopijo naj le, da z odra vsemu svetu odkrijejo krivico, ki se godi našemu narodu^ in naše nasprotnike prisilijo k vrnitvi iz sramote." — Se ve da: šli bote tje; pokoršino obljubili in gromeli, — in Nemci bodo vam pustili grometi, dokler jih bo vaše groraenje kratkočasilo in se bodo vam mogli srni jati. Ko bi pa imela resnica priti, bodo že našli pripomočkov, vam razgrajanje za vselej ustaviti. Za svojo narodnost bote tu ravno tako malo storili ali dosegli, kakor naši prijatelji v zadnjem Moravskem deželnem zboru. Ti so si z resnobo in veljavo po moči prizadevali, da bi svojim slovanskim rojakom vsaj v šolskih zadevah, če ne enakih pravic, vendar več^. pravičnosti, kakor do zdaj dobili. Kaj so dosegli? Cisto nič! Se toliko se niso vredni zdeli ustavovercem, da bi bili njih govore zavračali; dosti, da so jim prepovedali govoriti. Jn ali se bodo nemški Cehi skazaii bolj pravične in Cehom prijazne, kakor nemški Moravci?
Poslednjič se nam ugovarja, da smo od 1. 1861 že večkrat šli v deželni zbor; zakaj se zdaj upiramo? — Odgovor je pri roki. Hodili smo v deželni zbor, kolikokrat in dokler smo se smeli nadejati sprave in zedi-njenja s svojimi nasprotniki glede svojih pravic in glede rešenja naših opravičenih pritožeb, in izstopili smo, ko se nam je to upanje popolnoma vzelo. Dajte pa nam zopet to nado — in ne bomo le v deželni, tudi v državni zbor bomo zadovoljno hodili."
Svojo brošuro končd Palacky s tem, da graja nevljudnost, osornost, požrešnost in prevzetnost Nemcev, kateri so se vsled teh svojih grdih lastnosti tako zamerili že vsem drugim nenemškim narodom, da jih nihče ne mara, in bodo morda ves svet tako razkačili zoper sebe, da bo imel Nemec povsod sovražnika, kjer koli se bo prikazal. Utegne se jim namreč pripetiti, kar se je pripetilo Rimljanom, da se bo orožje vse Evrope obrnilo proti nemškemu elementu.
Ta knjiga sivega Palackega je gotovo najbolj resnična slika sedanjih Avstrijskih razmer. Da pa b6de posebno Avstrijske ustavake v oči, je znano, ker „res-nica v oči kolje."