večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsa.lt dam razen nedelj in praznikov ot> £5. vrri zvečer.
— Z urednikom ho moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi «o ne vračajo. — Inseratl: Soatatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav : /.a oolo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., za čotrt lota 1 gld. 50 kr., na meaoo 50 kr., po&iljat*v na dom velja meaečno 9 kr. več. Fo poiti velja aa colo loto 10 gl., za pol leta 5 gld., za čotrt leta 2 gld. 50 kr. in za jodon mosou 85 kr.
V Ljubljani v četrtek. 20. avgusta 1885.	Tečaj	II.
Urednlitvo ln upravnlfttvo: Kolodvorske ulico štev. 15 ljanji daje io popuat. — Velja za Ljubljano v npravnifitvu
Štev. 188.
Ltfnbljana, 20. avgusta.
Primerjanje Turčije z bolnikom, ki se je svoje dni tolikrat ponavljalo, je še danes v marsikate-reK» oziru opravičeno. Vsaka država daje na ta n*' °ni način znamenja svojega življenja od sebe, a Turčija miruje kakor na vseh udih otrpnen bolnik. Odkar jo je zadel usodepoln udarec v zadnji vojni s severno nasprotnico, ni čuti skoro nič 0 nji. Evropske države, ki so nekedaj tekmovale za njeno prijateljstvo, navadile so se zadnji čas Urejevati vse važne evropske zadeve brez nje, a nasprotno se Turčija sama ni mnogo brigala za to, kaj se godi okrog nje. Da, državnikov v starodavnem Carigradu polotil se je dremež tako daleč, da ne vidijo več prav in ne slišijo natanko niti tega, kar se v njih obližji, v krogu državnih mej vrši.
Da ne bi imela odkritosrčnih prijateljev, se Turčija ravno ne more pritoževati. Evropska di-plomatija ima svoje vzroke, zaradi kojih daje Turčiji dobre nasvete. A vsak tak glas, naj je še tako dobrohoten, presliši se v Carigradu. Ko bi Turčija ne bila slepa za pojave, ki so dovelj jasno stopali na dan, predenj je počila ona usodepolna puška v Ercegovini, ko bi ne bila popolDoma Sluha vsem opominom nasproti, ki so ji prihajali °d strani evropskih državnikov, nikdar ne bi bila ta^o oslabela in onemogla, kakor je. Raji bilo je treba zagotoviti človeka vredni obstanek, odpraviti Jo bilo treba marsikaj, kar ge ne da in pod nobe-n,m uvetom ne sm6 obdržati v sedanjem civiliziranem stoletji, a Turčija do tacih reform ni imela
nikake volje. Vstrajati je hotela še dalje pri onih neznosnih razmerah, ki so velik del prebivalstva morale privesti do obupa, in vsled tega moralo je priti, kakor je prišlo.
Pričakovalo se je morda, da se bode Turčija iz bridkih udarcev, ki so jo vsled lastnih napak jeden za drugim tako občutljivo zadevali, kaj naučila, da bode vsled tega v prihodnje drugače postopala, svoje notranje zadeve drugače vravnala. Kolikor dosedanja skušnja uči, bile so take nade prazne, taka pričakovanja neutemeljena. Turčija niti tega ni izvedla, kar ji nalaga in predpisuje berolinska pogodba, tem manj hodilo ji je kedaj na misel, da bi bila sama ob sebi storila kaj za zboljšanje razmer med svojimi državljani. Ni tedaj čudno, da sein in tja zopet stopajo na dan one stare prikazni, da se vznova ponavljajo zdaj tukaj zdaj tam nemiri, ki nas živo spominjajo na oni čas, predenj je bil buknil zadnji ustanek. Iz Vshodne Rumelije, iz Macedonije, iz Albanije in Krete poročalo se je uže često o dogodkih, ki jasno pričajo, da ondi še vedno nekaj tli, kar bi sčasoma znalo vsplapoleti v velik, uničujoč ogenj. In kaj Turčija temu v očigled stori ? Nič! Kakor bi take prikazni bile same ob sebi umevne, kakor bi se jim izogniti ne dalo, prepušča, da se stvari razvijajo, kakor same hočejo. Da bi vsemu temu na dno pogledati skušala, da bi si prizadevala odpraviti nezadovoljnost svojih podložnikov, o tem niti govora ni.
A ravno tako malo more se govoriti o ener-žiji, s kojo bi Turčija taka za njo pomenljiva in nevarna gibanja vdušiti skušala. Turški državniki ne brigajo se za vse to nič, mirnim srcem gledajo
Listek.
Moji sorodniki.
(Spomini. Spisal —zd.)
(Dalje.)
Nekdaj sva bila prijatelja, dobra prijatelja,
ne? Potem pa sva se sovražila, hudo sovražila.
Zakaj? To veš ti, kot jaz.
Ob pot« med gostimi in bodečimi koprivami cvela je vijolica zala in dišeča.
Ob enem sva j0 ugledala, ob enem segla po njo.	’
A ti si v jezi umaknil roko, moral si jo umakniti.
Hudo si se opekel ob pekoče, bodeče in ostre °Mve.
Srečneji sem bil jaz.
TJtrgai sem jo, pripel na svoje prsi, in v mojem narotj, je počivala Amalija. Ti pa si me hudo sovražil, ker je Amalija zavrgla tvojo ljubezen, in jaz sem ti vračal sovraštvo s sovraštvom, kei si poželel moje Amalije. Kmalu potem si odšel iz C ... in od takrat nirem celih 12 let več, mislil na t6.
čudno morebiti, a resnično. Prav nič nisem mislil na tč.
Pred nekaterimi tedni pa sem se vozil skozi O .	. . Brat tvoj	ima	tu	posestva in gostilno.
Prenočil sem pri njem, a vedel nisem, da je tvoj brat. Drugo jutro potujočemu dalje pravil mi je moj	voznik, da se pravi	tu	pri Delaču, da je De-
Iač	najpremožneji	mož	v	vsej okolici; da ima
brata v Z . . ., ki	je očetu sila denarjev potro-
sil; v šolo je hodil dolgo, čudno dolgo. BGospod“ pa ni hotel biti. Neko dekle mu je glavo zmešalo. A ni se oženil ž njo; drugega je rada imela, on pa je tarnal, da povedati ni moč in malo je manjkalo, da ni prišel ob pamet. Na dalje mi je pravil, da je oni Delačev brat vender le „gospod“, če prav svete maše ne bere in otr6k ne krščuje, pa da ima ženo, lepo ženo in troje otrčk, ki so beli, <la bi človek mislil, da se po njih ne pretaka, kot po nas drugih, rudeča krv.
„Ženo ima, pravite?"
„Uže devet let je tega, kar se je oženil in srečen je baje, akoravno ni dobil tiste za ženo, katere je poželel."
Jaz pa sem dejal: „Prav je“.
Prijatelj I — prvič te v tem pismu zovem prijatelja — ko sem dejal, da je prav, ondaj sem
prihodnosti nasproti, ne men6 se za to, jim li to prinese dobro ali slabo. To je ono prav orijen-talsko načelo, vsled kojega ni pripuščeno delati usodi nasproti, vsled kojega se mora brezpogojno in radovoljno udati temu, kar prinese nepreračun-ljivi fatum. Da je Turčija pri jednakih razmerah prišla ob ono svojo nekedanjo veljavo, katero je imela mnogo časa v vrsti evropskih držav, je umljivo. Zato je bilo v zadnjih letih tudi čisto iz navade prišlo, poganjati se v Carigradu za Sultanovo prijateljstvo. V katerem oziru bi Turčija pač tudi zamogla koristiti kot zaveznik? Oslabela kakor je, bila bi prej v zadrego, nego v pomoč. Pred nekaj leti bilo je vedno čuti o tekmovanji poslancev nekaterih evropskih držav, ki so jeden druzega skušali prekositi s svojim vplivom do turških državnikov, zadnji čas se o tem skoro nič čulo ni. Turčija prezirala se je kot na pol mrtva, kot država, ki v nikakem oziru več merodajna ni, in bilo je videti, kakor da ne bo nikdar več igrala kake uloge v evropski politiki.
Da bi znala prememba ministerstva v Londonu vplivati tudi gledč razmer do Turčije, na to nihče mislil ni. In vender se je to zgodilo. Lord Salisbury hoče tudi v tem oziru posnemati svoj vzgled, svojega učitelja Beaconsfielda, tudi v tem oziru hoče hoditi po njegovih stopinjah. Te dni poslal je v važni misiji, vsaj tako se splošno trdi, sira Henrya Drummond-Wolfa v Carigrad. Da je to poslanstvo vzbudilo po vsej Evropi občno pozornost, se ni čuditi in gotovo se ne motimo, ako trdimo, da je tudi Turčijo samo doletela nepričakovano ta čast. Turški državniki dvignejo sedaj lahko nekoliko višje svoje glave, kajti dano jim
ti odpustil, jenjal črtiti te. Da si mi odpustil tudi ti, mi priča žena tvoja. Vem, da bi je danes ne zamenjal z mojo Amalijo, ki je razdrla vez prijateljstva med nama.
„Z mojo Amalijo", sem rekel? Moja je bila, a le kratek čas.
Vse to sem ti povedal zato, da veš, kdaj sera ti odpustil, kdaj se zopet sprijaznil s tabo.
*
*	*
Pusta jesenska megla se je vlačila nizko ob tleh oni dan, ko amo pokopali mojo mater.
Ob ednajstih dopoludne pripeljal sem se nazaj v mesto. Še tisto uro hitel sem k Amaliji, da jej povem, samo njej povem, kako sem nesrečeu in osiromačen; da imam edino njo le na svetu, katero ljubim, da me ona mora ljubiti, da mi živeti ni moč brez nje in mnogo enakega.
„Kje si hodil pretečene tri dni, Danijel?" Uprla je svoje mokro temno oko v me čakaje, kaj da porečem.
„Materi sem bil pri pogrebu", odgovoril sem. Tedaj pa se jej je napolnilo oko s solzami in lice jej je obledelo, kotjzid. Amalija, takrat si me ljubila ; saj si z mano tugovala, z mano točila solze I
je zopet jedenkrat govoriti odločilno besedo v važni zadevi. V čem prav za prav obstoji poslanstvo Wolfovo, to je precej tajno. Vender se d& z dokajšno gotovostjo trditi, da se bode pogovarjalo in posvetovalo o Egipta. Turčiji prikazala se bo morda še jedenkrat v megleni daljavi podoba svojega nekdanjega gospodovanja ob rodovitnih obalih mogočnega Nila in še jedenkrat zbudila se ji bo morda nada, da se ji prejšnje razmerje v Afriki vrne. Se ji bo li ta nada kedaj uresničila? Težko! Nam zdi se celo to poslanstvo do zdaj še le nekak eksperiment mladega angleškega mi-nisterstva, ki skuša na vse mogoče načine utrditi se, ne da bi si bilo po polnem v svesti o sredstvih, s kojimi naj se to zgodi, če bode ravno posvetovanje s Turčijo, ki dandanašnji nikakor ni več ona, nego je bila za časov Beaconsfielda, je pač zel6 dvojljivo, kakor se nam tudi neverjetno zdi, da bi bilo prijateljstvo angleške vlade vstani Turčiji pripomoči še kedaj do onega vpliva in one veljave, katero je zavzemala nekedaj.
Žganjepitje v Koroški.
Iz vseh pokrajin prostrane Avstrije dohajejo žalostna poročila, da se žganjepitje vedno bolj razširja, uničuje narodno imetje ter razjeda narod na duši in telesu. Tudi razmere pri nas na Kranjskem so v tem oziru skoro da obupne, v vsaki koči najdeš uže to strupeno opojno pijačo in pije jo osemdesetletni starec ter dveletno dete. Danes ne bodemo o tem zlu na Kranjskem podrobneje govorili; razmotrivalo se je vprašanje o odpravi vedno bolj se razširjajočega žganjepitja uže temeljito pri kmetijski enkSti in v deželnem zboru. Pridržimo pa si besedo v tej zadevi za pozneje o priliki.
Danes spregovoriti hočemo nekoliko o posvetovanji enkfite, katero je sklical koroški deželni predsednik baron Schmidt-Zabierov v 17. t,. m. v Celovci, in kateri se je bilo posvetavati o sredstvih proti žganjepitju. EnkSti predložila so se naslednja poročila:
Deželni predsednik baron Schmidt-Zabierov poročal je o dozdanjih uradnih naredbah proti žganjepitju, sestoječih iz odloka deželne vlade z dnš 26. januvarija 1883, kakor o posebnih ukazih, kateri naročajo:	1.) Naj se strogo rabi krajevna
policija ter osebito določila o gostilnah in točar-nah. 2.) Naj se strogo kaznjuje nedovoljeno razpečavanje opojnih pijač. 3) Naj se ne dajejo več dovoljenja za gostilne in točarne. 4.) Naj se pospešuje sadjarstvo in izdelavanje jabolčneka. 5.) Naj večji in spoštovani posestniki moralno vplivajo na prebivalstvo.
Potem so poročali okrajni glavarji in okrajni zdravniki. Statistično poročilo kaže, da v posamič-
nih okrajnih glavarstvih po deželi pripade na 116, v mestu Celovci pa na 155 prebivalcev jedna žganjarna. Pri posamičnih poročilih poudarjali so okr. glavarji: Da je posebno veliko zlo, da včliki posestniki dajejo svojim poslom pripadajoče jim žganje in spiritus kar za ves teden vkup. Kot najhujše zl6 imenovali so vsi okrajui glavarji soglasno podrobno prodajanje špirita. Okrajno glavarstvo v Spittalu pa je dejalo:	„Žganje v vseh
hišah; skoro vsak ima steklenico žganja v žepu Matere napajajo dojence z žganjem. Otroci prinašajo v šolo s seboj za zajutrek žganje. Neka mati se je pritoževala pri župniku, da njen sin neče piti žganja. “
Okrajnih zdravnikov poročilo se glasi: Žganje-pivci vedno bolj umirajo; nahajejo se pri njih bolezni: srčna napaka, pokvara jeter, vodenica. Mnogokrat se vrše pretepi, poboji, umori, ker so se dotičniki napili žganja. Da žganjepitje pri starših škoduje telesno tudi njihovim otrokom, ni dvojbe. Blaznice se vedno bolj polnijo.
Na poziv deželne vlade vršila so se v posamičnih okrajnih glavarstvih posvetovanja županov in tu so se predlagala naslednja protisredstva: Visoko obdačenje žganja in špirita; pomanjšanje davka pri slabejšem pivu; omejenje prodajanja žganja; prepovedo naj se shodi delavcev in hlapcev, da pijo vkupno žganje ; združitev inteligentnejših kmetov, da bodo dajali menj ali nič žganja poslom; prepove naj se, pijanim dajati še pijače; skrbi naj se za ceno hrano revnemu prebivalstvu.
Poročila žandarmerijskih oddelkov potrjujejo gorenja poročila okrajnih glavarstev ter navajajo ista protisredstva.
(Konec prihodnjič.)
Po tebi, zlata mati, pa ni več žalovalo le eno srce, po tebi ni jokalo več le eno oko; jokala je po tebi tujka in ti dala, kar so ti sinovi in hčere odrekli 1
Vse mi je obljubila: ljubezen, roko, vse.
Bila je zlata vredna moja Amalija, njeno srce pa je bilo angeljsko!
Utolažen do dobrega šel sem od nje.
(Dalje prihodnjič.)
P r o k 1 e t a!
(Roman. Spisal Emile Richobourg; po E Vacanovi predo-lavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
Jean Renaud pogleda tja: vidi, da je kapsula odgorela. To je bil zanj strašen trenotek. „0! o! o!" zakriči kakor iz sebe. Njegovo obličje se vsled velike notranje bolesti krčevito stisne, kri močno udarja v njegovih sencih in oblak mu leže pred oči; zdi se mu, kakor da se zemlja odpira pred njim.
Genevieve se vzdigne mrzla in topa, bleda kakor smrt, oči še vedno nenaravno jako odprte. »Pa opravduj se vender, Jean", zakriči z glasom, ki
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Sestanka avstrijskega in ruskega cesarja v Kroiueriži udeleži se tudi, kakor se poroča iz Petrograda, v carjevem spremstvu njegov brat Vladimir Aleksandrovič.
Hrvatska regnikolarna deputacija pričela bode svoja posvetovanja v Zagrebu mestu 27. še le 31. t. m. Vzrok tej preložitvi leži v tem, da Je več članov od doma na počitnicah.
Hrvatski list poroča iz Bosne, da se bode iz 200 oseb sestoječa deputacija Bošnjakov poklonila presvitlemu cesarju, ko dojde k vojaškim vajam v Požego ter ob jednem prosila, naj se Bosna definitivno anektira. To deputacijo da bode vodil beg Kapetanovih. Odgovornost za istinitost te vesti prepuščamo hrvatskim listom.
Tuje dežele.
Otoki, na katerih so pred kratkim Nemci ustanovili pokroviteljstvo in zaradi česar je na-
stal konflikt s Španijo, ležijo blizu Yapa, kjer ima uže delj časa španski guverner svoj sedež. Skoro gotovo je, da se bode Nemčija udala energičnemu protestu Španije. Pri tej prilastitvi posestva gre baje le za to, da bi se dobili delavci za Novo Gvinejo, morda tudi za postajo onim la-dijam, katere hodijo iz Avstralije čez Novo Gvinejo v vzhodno Azijo.
Iz Kahire se poroča, da vojni minister Abd-el-Kader paša, bivši guvernčr v Sudanu, dela na to, naj bi se Sudan zopet pridobil za Egipet, Abd-el Kader hoče sam prevzeti nalogo, brez tuje pomoči osvojiti Sudan, če se mu le pusti prosta roka ter se mu dadč za to potrebna sredstva. Te svoje nazore dal je tiskati in namerava jih razširiti med arabskim prebivalstvom, da bi jih Pn' dobil za to idejo.
Brzojav iz Simle poroča, da ima pri utrjevanji Herata 3000 delavcev posla; vojakov j<’ tam 1200 mož. Dopis v »Staudardu" iz Teherana izraža bojazen, da bi se ne unel upor med Tur-komanci, ker so Rusi uničili vpliv načelnikov ter so se dohodki slednjih zmanjšali s tem, da se je odpravilo ropanje.
Zdaj se sicer malo govori o angleško-ruskili dogovorih gledč afganske meje, vender se vedno nadaljujejo; pravo obliko pa bodo dobili še le tedaj, ko se vrnejo ruski inženirji v Petrograd, kar se bode kmalu zgodilo, ter prineso s seboj n®‘ tančni zemljevid vseh strategično važnih točk ob Zulfikaru. Še le tedaj se bode moglo soditi, v koliko se more ugoditi afganskim zahtevam, ne da bi se spravilo v nevarnost rusko ozemlje. Začetkom mislili so to delo dovršiti vkupni angleški i» ruski inženirji; a ker bi jih bilo moralo spremljati vojaško spremstvo, se je določilo, naj delo izvrše ruski inženirji sami.
ni jej bil navaden. »Opravduj se vender, nesrečnež!"
On odgovori: „Čemu se bom zagovarjal? Saj sem nedolžen."
Genevieve zaihti.
»Jaz sem nedolžen! jaz sem nedolžen!" ope-tuje vijoč si roke. »In dalje ne moreš nič reči? Ti moraš žandarmoma povedati, kaj si to noč delal; ti jima moraš povedati, od kod to, da je tvoja puška izstreljena." — »Tega ne vem", zajeclja. — Ti ne veš?" odgovori Genevieve hripavim glasom. „0 Bog, o Bog, jaz trepečem, jaz se bojim!"
Te besede iztrgajo Jeana Renauda iz omame. »Genevieve, Genevieve!" dč z izrazom žgoče bolesti. »Moreš li na-me sumničiti? Moreš li dvomiti nad Jeanom Renaudom, ljubim ti možem? Govori, me-li obdolžuješ?" — „Na to rečem kakor ti: „Ne vem!"
Nesrečnež omahne, kakor da ga je strela zadela.
„0, Genevieve!" zajoče trepetajočim glasom. »Ljudje, ki me ne poznajo, naj me obdolžujejo, pa ti, ti! In če tisoč glasov zoper mene kriči, in če me ves svet ima za zločinca, za morilca, ostati bi imel vender glas, ki bi vsem klical: „To je laž, Jean Renaud je nedolžen!" In to bi imel biti
Razne vesti.
— (Smrtonosno sanje.) Začetkom tega meseca umrla jo grofu Dominiku Hardeggu njegova 56 jako mlada soproga v otročji postelji po komaj jedno-letnem zakonu. Mlada žena se je po porodu So dovolj dobro počutila in ni bilo nikakega povoda, bati se z» nje zdravje. Necega jutra pa se zbudi v vidni razburjenosti ter jame svojemu soprogu pripovedovati, da se ji je v sanjah prikazal njeni mrtvi brat, kojega je neizmerno ljubila, in da jo jo klical in vabil k sebi. Soprog jo se ve da skušal, potolažiti jo, a njej se razburjenje ni hotelo poleči, temveč jo nemir, kojega so ji povzročile sanje, čedalje bolj naraščal, tako da se jo jo konečno polotila vročinska mrzlica, vsled koje j® potem tudi umrla.
— (Spekel so je.) Pred kratkim končal se j0 v Parizu proces, ki je zbujal občno pozornost. Horaoop^ dr. Anastasio Alvarez zdravil je namreč vojvodinj0
tvoj glas, Genevieve, draga mi žena! Kajti ti, me poznaš, ti dobro veš, da nisem hudoben 6l°' vek. Ah, moj Bog, tako je pač hudo nedolžnem0 človeku tiranemu biti od žandarjev kakor razboj' nik v ječo ... Jaz nič več ne vem, kje mi je glav«-Moj Bog, kaj se bode pač godilo? To vse je tako strašno!... In naš ljubi, mali otrok, ki ima zdaj
kmalu zagledati luč sveta!___________ Nu, hočem
osrčiti, ujunačiti, da, hočem! Pa le ti ne dvom' nad mano, Genevieve; ah, ne dvomi, ker to 1,1
71	1	nll
mi bilo strašniše mimo vsega druzega, veš li t0 Krčevito z obema rokama si potegne po ter zopet srpo pogleda žaudarja.	•
»Jaz vaju vender ne smem pustiti tu čak*1^ do večera", reče žalostno. »Tedaj, Genevieve, r darja me odpeljeta, objemi me.“	fcakov
Ona ni ga slišala. Uboga žena je bi,<l ^ neumna. On stopi k njej ter razprostre r° y' zdajci Genevieve bolestno zakriči, kako1' °1) as® umakne se mu ter zakliče hripavim gtasom: » 1 ’ tu, na tvojem srajčnem rokavu — kri!“
In onesvestivši se zgrudi se na tla- . ,	.
Žandarja se zganeta. Jean RenftU P118 0 1 svoji ženi na pomoč, prime jo z »“^nmii svojimi rokami ter jo nese na ležite- Potem jo objam< kakor besen, kakor blaznež, poljubi jo na čelo,
Medinacelli, a ko je bilo honorar splačati, prišla sta si navskriž. Zdravnik zahteval jo namreč nesramno svoto 600000 frankov kot honorar, katerih vojvodinja ni hotela plačati. Vsled tega vložil je doktor zoper njo tožbo pri sodniji, in ta je sedaj razsodila v toni zmislu, da je tožnikova tirjatev vsakako prevelika in da mu ne gre več, nego 84 000 frankov. Ta razsodba je za dr. Alvareza tim neprijetneja in ga mora tim bolj jeziti, ker mu jo vojvodinja prej sama ponujala mnogo večjo svoto, samo da bi ne bila imela sitnosti pred sodnijo. A tudi v tem oziru je ta razsodba pomenljiva, ker se je v nji izroklo načelo, da zdravnik no smo svojega honorara samovoljno po bogastvu bolnikovem odmerjati.
Domače stvari.
»Narodni Dom.“
Od krajcarsko podružnico »Narodnoga Doma“ v Ljubljani došel nam jo uasleduji dopis: „Od mnogih strani prihajajo nam vprašanja, v kaki zvezi da jo kraj carska podružnica z upravnim odborom »Narodnega Doma" ? V odgovor sledeče: Ustanovitelji kraje arsko podružnice »Narodnega Doma", izvzemši g. dr. Starčta, ki sprejema vse dopise in ki bo sprejemal tudi vse krajcarske, oziroma desetkrajcarsko doneske, niso 'dontični z upravnimi odborniki .Narodnega Doma".
Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" je družba mlajših, za zgradbo „Narodnoga Doma" zavzetih, v Ljubljani bivajočih Slovencev, ki so si stavili za nalogo, po zgoroj omenjeni poti pospeševati lepo idejo zgradbe „Narodnega Doma" v Ljubljani ter z vstrajnim delovanjem kolikor toliko pripomoči, da se *a ideja prav kmalu uresniči.
Pri tej priliki bodi omenjeno, da se bodo došli doneski istotako objavljali po časopisih, kakor se objavljajo doneski, ki dohajajo upravnemu odboru, in sicer 8 številko razprodane knjižice in s krajem, od koder j® knjižiča došla. Kakor poizvedamo iz privatnih poročil, pričakovati je uže prav v kratkem pošiljatve prvih doneskov.
Iz različnih krajev, posebno pa z Gorenjskega in Štajerskega, in od različnih stanov, došle so nam objavo za poverjeništva, bodi-si takoj v začetku, bodi-si vsled pozivov po časopisih. Od jodno strani se pa pogreša šo veduo isto zanimanje, katero bi lahko toli-koristno vplivalo na celo stvar. V mislih nam je krasni spol, čegar vplivna in zelo vspošna beseda pri tacih prilikah je obče znana. Res, da imamo tudi uže nekaj poverjenic in vsa čast čč. gospem in gospicam, ki so uže dejansko pokazale, da se za našo idejo živo zani-®ajo. Toda v občem interesu celega podjetja želeti bi k*'0, da bi postajalo število poverjenic in podpornic od
do dnd večje, da bi naglo rastlo.
lica, oči, lase, votlo iz kipečih prsij hropeč. Po enem trenotku pa se vzravna, zmedeno pogleda °kole sebe ter se vrže med žandarje kričeč: „Pe-Ijita me proč! peljita me proč!" — In ihteč ostavi 8v°jo hišo.
*
Preiskanje sobe, v kateri je prebival mladi Injec, v gostilnici pri mojstru Bertauxu, ni dovelo do tega, da bi se čin bil lože mogel pojasniti ali bi se tujčeva osoba mogla določiti.
Zaman so preiskali vse sobne priprave in tudi
oblačila; niso našli nobenega pisma, nobenega pisanja 1
V nelepo izrezljani Skrinjici (kaseti), katera je bila na kominu, bili so trjje bankovci po sto frankov, sedem zlatov po dvajset frankov in šest srebernjakov po pet frankov, zdelo se je, da je bila ta v Skrinjici hranjena svota vse, kar je imel mladi mož. Mislilo se je, da ropar v svoji zmeša-noBti ni opazil kasete in je, zaman vse predale pieiskavši, brez plena ušel.
»In vender«, opomne generalni prokurator, »je žitva včeraj —_ jjaijgr pi-^vi gostilničar — dobila dve pismi, kateri bi morali tu biti. Dalje se nam trdi, da je ranjki dosta pisal: ne samo pisma, ampak tudi nekako povest ali dnevnik. Tu najdemo
— (Častno občanstvo.) Občina Želimlje je v sobotni seji občinskega odbora gosp. dvornega svetovalca Rudolfa grofa Cho rinskega, gosp. okr. glavarja Ivana Mahkota in gozdnega nadzornika gospoda Josipa Schauto zaradi njihovih zaslug za zgradbe tamošnje župnijske cerkve izvolila častnimi občani.
— (Porotna sodnija.) Kot porotniki za tretje porotno zasedanje, katero se prične 14. septembra v Ljubljani, izžrebani so naslednji gg.; Ahčin Albin, klju-čaničar v Ljubljani; Cantoni Viktor, trgovec v Ljubljani; Dekleva Alojzij, posestnik v Postojini; Doberlet Prane, trgovec s pohištvom v Ljubljani; Finžger Matija, kmetovalec v Prezrenji; Goli Prane, trgovec v Idriji; Grampovčan Jurij, trgovec na Vrhniki; Hafner Janez, krčmar v Ljubljani; HOnigschmidt Viktor, tovarniški knjigovodja v Ljubljani; Janša Jarnoj, mlinar v Mojstrani; Janša Jarnej, trgovec na Drenovem Griči; Križaj Josip, nadzornik v Ljubljani; Lavrič Prane, trgovec na Rakeku; baron Lazzarini Henrik, veliko-posestnik v Šentompergi; Lončar Jarnej, posestnik v Žiganji vasi; Okoren Josip, posestnik na Grosupljem; Orešek Prane ml., trgovec v Ljubljani; Peruzzi Martin, posestnik v Lipah; Pirnat Luka, posostnik v Tufstajnu ; Plautz Ferdinand, trgovec v Ljubljani; Rčger Ivan, trgovec v Ljubljani; Rudež Alfred, posestnik v Ljubljani; Žitnik Jarnej, črevljar v Ljubljani; Schreyer Josip, posestnik v Ljubljani; Šetina Josip, posestnik na Dovjem; Soss Fridorik, trgovec v Ljubljani; Souvan Ferdinand, trgovec v Ljubljani; Sušnik Josip, trgovec v ICranji; Trček Franc, trgovec v Ljubljani; Tschurn Karol, uradnik v Ljubljani; Urbanec Srečko, trgovec v Ljubljani; Valentinčič Ignacij, posestnik v Ljubljani; \Vakonigg Ivan, trgovec v Litiji; Valjavec Aleš, posestnik v Bistrici; Zeschko Albert, trgovec v Ljubljani
—	Njihovi namestniki so gg.: Avšič Jakob, uradnik; Bukovnik Josip, brivec; Dolcker Janez, posestnik; Dorer Anton, marketendar; Kottek Edvard, posestnik; Lamp-recht Julij, posostnik; Obreza Josip, brivec; Ogorelec Martin, trg. pomočnik, in Šešek Janez, advokaturski kandidat, vsi v Ljubljani.
— (Trasiranje dolenjske železnice) seje te dni dovršilo.
— (Novo jahalnico) pričelo jo pred kratkim graditi tukajšnje jahalno društvo na posestvu kranjskega stavbinskega društva na Vrtači, v kotu med Tržaško cesto in cesto na Rožnika. Jahalnica dogradila so bodo do zimo.
— (Pri slavnostnem streljanji v Ino-mostu) dobil je na plošči »Kronprinz" četrti dobitek Ljubljančan g. Emerik Mayer.
— (Tatvina) Predvčeranjim po noči vlomili so neznani tatovi v založišče g. Janoscha na sv. Petra cesti ter odnesli deset vstrojenih kož v vrednosti 100 gld. Tatje so razbili pri založišči okno ter potem izvlokli skozi okno kože.
sicer beli papir, peresa, črnilo, pa niti enega pisanja. To je silno čudno." — »Vsekuko je tu skrivnost", meni instrukcijski sodnik. V tem trenotku opozori mirovni sodnik na kupec pepela v kominu, ki je mogel biti le od sežganih papirjev. »Iz tega se da sklepati, da je mladi mož to, kar je pisal, sežigal, istotako je delal s pismi, ki jih je dobival."
Uradniki zapustijo na to sobo in gostilnico ter se napotijo k mirovnemu sodniku, kateri jih povabi na obed. Tjakaj tudi velijo priti stari ženi, katero je boter Bertaux nazval »Švicarko".
»Ste li vi, ki ste videli danes po noči moža lezočega iz gostilnice gospoda Bert.auxa?“ povpraša instrukcijski sodnik. — »Da, milostivi gospod." — »Ob kateri uri je to bilo?" — „0, to je moralo biti okolu ene." — „Iu ali ste moža spoznali?11 — „Da, milostivi gospod, koj sem ga spoznala, volčjega ubijalca, Jean Renauda.11 — ,,Ste li svoje stvari gotovi?“ — »Pri moji veri, milostivi gospod, morda ni bil on. Pa bil je ravno tak, kakor bi bil on.1' — „Dobro je, lahko odidete.11
Švicarka priklanjevaje se odide.
Trenotek pozueje stopijo uradniki zopet v voz ter se odpeljejo v Fremicourt, kamor dojdejo ob osmi uri,
(Dalje prihodnjič.)
— (Belega jelena) ustrelil je dnč 14 t. m. nek lovec na grofa Attemsa posestvu v Kindbergu.
— (Strela udarila.) Z Male Gore v kočevskem okraji se nam piše: Dne 13. t. m. ob polu štirih zjutraj treščilo je v podstroho hiše Frana Eiseu-zopfa. Strela je prodrla tudi v izbo, je razdrobila na steni visečo uro in je potem še sem in tjh skakala, ne da bi bila še kako drugo škodo provzročila. Da-si je v sobi cela družina spala, omamila je strela le jednega sina gospodarjevega, kojega pa so kmalu zopet pripravili do zavesti.
— (V Krki utonil.) Iz Žužemperka piše so nam z dnč 16. avgusta: Včeraj kopal so je sedemletni deček Fran Nachtigal iz Vrhovega v Krki. Ko skoči z neke skalo v vodo, zabrede precej v tako globočino, da ni mogel ven. Izginil je v valovih in šo le čez dobro uro potegnili so ga mrtvega iz vode.
— (Iz Ajdovščine) se piše:	V noči I4ega t. m. odpeljali so v ječo starega oženjenega moža J. B., iz Gorenje pri Ajdovščini doma, zaradi oskrunjenja malih doklet od 5 do 6 let. — Prav tisto noč je v mali luži utonil stari mož F. N. iz Grivič pri Ajdovščini. Šel je na Ustja, tam se dobro nasrkal in nazaj gredoč se zvrnil z obrazom v majhno lužo in tam se zadušil.
— (Strašen umor.) »Ed.“ poroča: V soboto je šel okoličan Ivan Marija Hrovatin, 421etui zidar iz Kolonje s svojo ženo v Koper. Dobre volje se je vrnil nazaj. On pa je imel uže staro prepire s svojim bratrancem in sosodom, Ivanom Marijo Hrovatinom po domačo Babek, 381etnim zidarjem, kateromu je bil nekda tudi zavidljiv, ker si je boljše pomagal nego on, in ker sto nadaljo posebno ženi obeh bili v hudem prepiru, katerega je še posebno netila žena prvega. V soboto vrnivši so domu iz Kopra je prvi zopet neke babarije zvedel, žena njegova pa ga je uaščuvala proti svojemu bratrancu; gre torej pred hišo prvega, kateri precej pride, nič slabega ne sluteč. Ali komaj pride pred prag, ko ga Ivan Marija Hrovatin kar molčeč z nožem prebode ter ga v treh krajih smrtno rani. Ubožec se zgrudi na tla, morilec pa zbeži, kakor Kajn. Ranje-noga so precej odnesli v bolnico, kjer je umrl še tisti večer; ubežnega morilca pa je policija našla skritega v nekem hlevu, tam pod Opčinami ter so ga pripeljali v zapor. To je v kratkem uže drugi ali tretji slučaj v tržaški okolici.
Narodno - gospodarstvene stvari.
Letina v Avstriji.
Iz poročila poljedelskega ministerstva o letini sredi avgusta t. 1. posnemljemo naslednje: R ž obnesla se je sploh srednje; slama bila je slaba, zrnje boljše. V nekaterih krajih Galicije jej je mnogo škodovalo neugoduo vreme ob žetvi.
Pšenice pridelalo se bode le srednje.
Ječmena se je z nekaterimi malimi izjemami pridelalo le srednje. Zrnjo so sicer hvali, vender je po nekaterih krajih mu mnogo škodovalo neugodno vreme (v Galiciji), ko	je delal zrnje	in dozoreval.
Ovsa pridelalo se	je tudi le srednje;	slama	bila
je posebno slaba.
Sočivje obeta, iziraši fižol v Koroški in grah v vzhodni	Galiciji, tudi	le srednji pridelek.
Bolj	vesela pa so	poročila o koruzi	(turšici),
katera obeta dober in obilen pridelek.
Ajda kaže — v kolikor so došla poročila — v Galiciji dobro. Druga setev na planinskih in kraških tleh se je zaradi suše zakasnila.
Pozni krompir in repa potrebujeta skoro po vsoh krajih izdatnega dožja, da se bosta mogla razvijati. Če pride kmalu dež, pričakovati je pri obeh, osebito pri ropi, obilo pridelka. O gnilobi krompirja niso še od nikoder došle pritožbe.
Zgodnjega krompirja pridelalo se je na Solnograškera in Koroškem le srednje.
Hmelj obeta v nekaterih čeških krajih srednjo, v Galiciji in na Gorenjem Avstrijskom dobro srednjo letino.
Glede vinske letine dohajejo od vseh strani j ugodna poročila.
Od pečkatoga sadja pričakujo so boljša letina, nego mnogo let sim; češpelj pa bode po vseh krajih le malo.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
191, 19. avgusta. Kralj danski in grški, katera sta prišla voščit cesarju na rojstveni dan, udeležila sta se družinskega obeda ter se potem podala v Gmunden.
Belgrad, 19. avgusta. Jednega morilca poslanca Jakovljeviča so zaprli. Na njegovo izpoved zaprli so tudi radikalnega poslanca in duhovnika Milana Djuriča.
Marseille, 19. avgusta. Včeraj je umrlo tu 27 oseb za kolero.
New-York, 19. avgusta. Depeša iz Lime poroča, da so bile vladne čete, katere so imele Canto zasedeno, od vstašev napadene in tepene. Peruanski general Bustamente se je ustrelil s samokresom, ko je izgubil bitko.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 20. avgusta.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..........................82	85
>	»	»	»	srebru.............................83	'55
Zlata renta...............................................109'	—
5°/o avstr, renta...........................................99-90
Delnice ndrodne banke................................... 873- —
Kreditne delnice.......................................... 285-80
London 10 lir sterling.....................................124-85
20 frankovec............................................ 9'90
Cekini c. kr................................................ 5	■	91
100 drž. mark................................................ 61-30
Uradni glasnik
z dnč 19. avgusta.
Razpisane službe:	Služba poštnega odpravnika pri
novem poštnem uradu v Sv. Križu (Kostanjevica), okr. glavarstvo krško. Molbenice tekom dveh tednov c. kr. poštnemu in brzojavnemu vodstvu v Trstu. — Pri c. kr. okr. sodniji v Radečah mesto uradnega sluge (250—300 gld.) Prošnje, podprte z dotičnirni spričevali, do 11. septembra predsedstvu c. kr. okrožne sodnije v Novem Mestu.
Naprava novih zemlj. knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Senožečah za katastralno občino Hruševje; poizvedbe dne 29. avgusta ob 8. uri dopoludne; — pri c. kr. okr. sodniji za katastralno občino Kanderš; poizvedbe dne19. avgusta ob 8. uri dopoludne; — pri c. kr. okr. sodniji v Vipavi za katastralno občino Budajne; poizvedbe dne 24. avgusta 1.1.
Srečke
z dnž 19. avgusta. Praga:	71	4	66	5
26.
Vožni red Rudolfove železnice,
veljaven od 1. junija 1885. LjuToljana-rrerTolž;.
Postaje
Ljubljana, juž. želez.	odh.
Ljubljana, Bud. želez.	„
Vižraarjo..................„
Medvode....................
Loka.......................„
Kranj......................
Podnart-Kropa . . .	„
Radovljica (m. p.). .	„
Lesce-Bled.................,
Javornik . . . Jesenico . . . .
Dovje..............
Kranjska Gora . Ratečo-Bela Peč. Torbiž............
prih.
TerToiži-
Torbiž............
Rateče-Bela Peč . Kranjska Gora .
Dovje.............
Jesenice ....
odh.
Javornik ...........
Lesce-Bled . . . . Radovljica (m. p) Podnart-Kropa . .
Kranj...............
Loka................
O s o b n i		vlaki	
1.2.3.	1. 2. 3.	1. 2 3.	1.2 3.
razred	razred	razred i	razred
po noči	zjutraj	dopolnil. I	/večer
12.15	6.40	11.40	6.35
12.19	644	1145	6.39
12.29	6 53	11 55	6.48
12.41	7 04	12.07	659
1256	7.17	12.21	7 12
1.12	7.31	12.38	7 26
1.30	7.48	1256	7.43
1.49	8 05	popoL 1.14	8.-
1.55	8.12	1.24	8.08
zjutraj 2.16	8.29	1.46	8.25
2.27	8.39	1 57	8.33
2.47	8 56	2.18	8.49
3.16	9.21	2.48	9.11
3.31	9.37	3.03	924
3.48	9.55	3.20	9.38
Tjjtfbljana.			
po noži	zjutraj	popol.	zrežer
12 36	7.28	1.10	6.20
1.01	7.44	1.30	6.39
1 22	7.57	1.46	6.53
155	8.22	2.19	7.19
2.23	8.41	2.43	7.41
r.j ntraj 2.30	8 47	2.50	7.48
2.56	9.06	3.15	8.13
3.03	9.12	3.22	821
3.27	9.29	3.44	8.44
3.47	9.45	4 02	9.03
4.06	9.59	4.20	9 20
421	dopol. 1012	434	9.34
434	10.23	4.46	9.46
4.44	1031	4.55	9.55
4.50	10.35	5 —	10 —
Tujci.
Dn6 18. avgusta.
Pri Maliči: Wind in Linhart, trgovca, z Dunaja. — Baron Mara, c. kr. okr. glavar, iz Korneuburga. — Dr. Schor-mann, odvetnik, s hčerjo, iz Murecka. — Vitez pl. Tosi s soprogo iz Gorice. — Hartmann, c. kr. uradnik, iz Pulja.	.
Pri Slonu: Langhain, administrator, z rodbino; Feldmann in Werschitiala, potovalca, z Dunaja. — Zebul, trgovec, iz Trsta. — Dr. Bakarčič, odvetnik, s soprogo, z Reke.
— Dr. Rizzi s soprogo in Steclier, pomor, kapitan, z rodbino, iz Pulja. — Krušič, c. kr. profesor, iz Celja.
Pri Tavčarji: Both, fabrikant, s hčerjo, z Dunaja. — Ple-šec, posestnik, iz Črnomlja.
Pri Jninem kolodvoru: Keta, zasebnica, iz Švice. — Zim-permann, želez, uradnik, iz Pernhofena. — Nussa, trgovec, iz Trsta. — Komar in Francetto, duhovnika, iz Gradiške.
Pri Avstr, carji: Snetivy, vseučiliščni slušatelj, iz Prage.
— Radimsky, dijak, iz Kolina. — Pokorn, učitelj, iz Horjula.
Medvode...........„
Vižraarjo.........„
Ljubljana, Rud. žel prih Ljubljana, juž. žel. .	„
nS2ffBSH5H5BSHH5aB5E5HSHSHSra5BSE5BSH5B5^
Umetne	^
zo“toe zo"boT7ja
| vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez |gj | vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse “) | zobne operaoije	(39) 39 jjj
zobozdravnik A. Paichel, S
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. ra 5E5H5HS d5 HS as as SL5 as E! as H5E5 as HSHSHS as ES as
Umrli so:
Dn6 19. avgusta. Hedvvig Bohm, hči hranil uradnika, 8 mes., božjast. — Anton Pitteri, dninar, 401., Poljanski nasip št. 50, plučna tuberkuloza. — Lovrenc Resnik, goslač, 751., Kravja dolina št. 11, opešanje. - Marjeta Apolonija Hrovath, milosrdnica društva sv. Vincencija Pav-lanskega, 28 L, Kravja dolina št. 11, plučna tuberkuloza.
Tr/ne cene.
V Ljubljani, 19. avgusta.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 3 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ječmen 4 gld. 23 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 20 kr.; tur-Sica 5 gld. 53 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld 85 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 34 kr, — Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.	___________
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanje barometra v rum
Tompe-
mturn
Votrovi
| Mo-Nebo I krina v mm
7. zjutraj	732 -87
2. pop.	731-76
9. zvečer	733-01
11-6
180
140
s vzh. sl. vzh. sl. bzv.
obl.
000
Tržaška
Trstu.
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddat.ve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36—15
Ur* Hincli
dobro znani specijalni zdravnik za sifilitiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du	(58)	20
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni so&la ln v mehurji, polnolje, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Pri
Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu
■v Hijia/blja/rtl
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; il. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, l. del, vezana 70 kr.; H. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimit?. A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.( vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko - ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, 1. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič - Miošič, Bazgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld-
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjlžnioa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomiid Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	>	>	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožok J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 glo 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih gol, vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčlco, Trnjevo rožioo '4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudečl kapiol in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčiol, Pritlikovou _______(Palček)	in Robinzonu po 15 ki.__________
•no
CD
*—s
K'
"arantovano, prikladno vsakemu životu, v v** velikosti, kakovosti in obliki priporoča
C. J. Hamann
Mestni trg-,
erj, SMK-
Izdeljuje se perilo tudi natanko P°’0siljajo se neni vzorci in ilustrovani cenilniki rf*zp /gr,) (J franko.
Odgovorni urednik J. NttRlič
Tiskat,a in zalagata Ig. v. KleintnaiM- & Fed. H»n>1,orp T Il)uWiani-