89
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Dunajski vladni časnik ,,Wiener Zeitg." razglaša veliko število vojakov, zdravnikov in duhovnov, ktere je zavoljo zaslug v danski vojski Njih Veličanstvo cesar po sklepu od 10. t. m. poslavilo s častnimi redi, križi in pohvalnicami. — Kakor se bere , je avstrijska
vlada političnim poljskim  časnikom v; Galicii prepovedala strastne napade na rusko vlado,  kterih dozdaj ni bilo ne konca ne kraja.  Radoveden zdaj svet gleda, kako se bojo zasuknili tudi drugi časniki, kakor „Ostd. Post", kako „Presse" itd. — Kar velja nova tiskarna postava, to je, od 17. dec. 1862 do konca leta 1863, je v  našem   cesarstvu  bilo   401   bukev  prepovedanih. — „Beseda" slovanskega pevskega društva naDunaji 7. dne t. m. je   bila  zopet  izvrstna  v vseh  razdelkih glasbe in pesmi;   tudi „Savica" našega Riharja je bila z veliko pohvalo sprejeta. — Vrednik češkega časnika gosp. V. V&vra je   13. t. m.   prestal svojo večmesečno kazen v ječi.   —   Gosp. Ivan Perkovac, vrednik hrvaškega časnika „Pozora" je obsojen v zapor na 3 mesce, in da izgubi 250 gold.  kavcije.  — V Temešvaru so zasačili dva človeka, ktera sta ponarejala bankovce po 5 gold.    Kdor   dobro   gleda  v dvoorlu,   zapazi prena-redbo;   sicer so pravim zlo podobni. — Kralj bavarski Maksimilian II. je nagle smrti umrl; hudobni prsni sen ga je umoril.    Naslednik njegov je prvi   sin,   še le 19 let star, pa po bavarskem zakonu vendar že polnoleten; vlado je nastopil pod imenom Ludevik II. — Danska armada se je večidel umaknila proti Viborgu; avstrijska in pruska  se  pomikate  za njo;   avstrijski vojskovodja podmaršal Gablenz  je   svoje krdela potisnil proti Aar-huusu.    Sliši se, da danska vlada hoče zdaj privoliti v konferencije (posvet),   kako   da  bi  se   vojski konec storil;   al gotovo vendar   ni   še to,   kjer   avstrijska  in pruska armada še niste toliko opravile, da bi bila Da-nija že pri kraji, ker se zanaša na to, da v največi sili ji  bo  Angležija  pomagala.    Menda  pa  tudi   od   druge strani diplomacija overa jaderno delovanje avstrijske in pruske armade/— K prvemu strahu, da so avstrijska, pruska in ruska vlada sklenile   zvezo med   seboj,   je prišel zdaj drug strah,   da ste vlada francozka in an-gležka stopile v zvezo. Tako strah podi strahu, kakor poči glas, da utegne zdaj to, zdaj uno biti.   Cesar Napoleon še zmiraj molči, da svet ne ve, kaj bode počel.   Ko ga je unidan dnarstveni njegov minister vprašal,  kako se bodo zasukale politične homatije, je neki rekel, da on ne bode vojske začel,   da pa ni porok,   ali  vojske ne bode.   To je gotovo, da se Lahi zanašajo na-nj, in de tudi ne izprva, da jim bode priskočil na pomoč v sili. Denarničar Rothschild v Parizu je  posodil laški  vladi, kolikor  je   še   potrebovala;   to  je  nekako čudno  znamenje. — G ari bal d i je izginil iz svojega otoka,   pa nihče ne ve,   kam jo je potegnil;   to   dela  skrb laški vladi, ki se boji,  da ne začne zopet kje rogoviliti. — Novi   cesar   meksikanski,   avstrijanski   nadvojvoda Maks je s svojo gospo, prihodnjo cesarico meksikansko, od 5.  t.  m.  v Parizu, kjer ju  v velikih čislih  imajo; cesar Napoleon,  kteremu je Meksika  dozdaj teška butara bila, je neki zelo vesel,  da mu jo  odvzame novi cesar.   — r o 1 j s k i k m e t j e  so  z  nepopisljivim veseljem sprejeli ukaz ruskega čara,   ki je   bil   oklican 6. dne tega   mesca  in ki jih je rešil dozdanje velike suž-nosti,   tlake in  desetine,   in jim  dal   samostojniše življenje po novih županijah.  Zemljišča so zdaj popolnoma lastnina   kmetov;  od   3. (15.)   prihodnjega mesca   niso kmetje v nobeni  stvari več  podložni grajščakom; graj-ščake odŠkodva cesarska država sama, kteri kmetje plačajo odkupnino; pravice   do gojzdov in  pašnikov ostanejo  kmetom,   ribštvo   občinam  (soseskam);   občine si volijo   svoje   župane itd.    Tako  je   poljski kmet opro-sten dolgoletnega jarma in je hvaležen za to čaru svojemu, ki je s tem zlo  vničil upor poljski. — Turška vlada  Čedalje  ostrejše  postopa  z  knezom podonavskih knežij ;   ne   ve   se,   kako   da si   upa   poprej   pohlevna
turška vlada tako krepko na noge stopati. — S tem smo povedali na kratko važniše politične novice preteklega tedna; naj dodamo še dvoje druzih. „AUg. jleutsche Teleg." pripoveduje, da v kantonu Basel v Švajci so lansko poletje za to najeti ljudje blizo 12 milijonov metuljev vjeli; ti metulji so državni kaši 1 milijon frankov stroškov prizadeli." Ta račun je nekako čuden; zakaj očitati bi se moglo taki vladi, da ne zna gospodariti, ako za 12 metuljev plača 1 frank (blizo 24 kr.); če pa plača, bi ne bilo boljega zaslužka kakor v Basel iti pa metulje loviti. Vsaka^ dežela ima dosti tacih ljudi,, da bi jih rada poslala v Svajco na metuljski lov. — Zdaj pa še eno, ki je resnična, če tudi čudna. Ne davno so obsodili v Majncu (na Nemškem) neko babo v ječo na 15 let, ki se je več let pečala s zvodstvom (nesramnim mešetarstvom) mladega ženstva; čez 1300 deklet je zmešetarila po Nemškem, pa celo v Hamburg jih je pošiljala, da so odtod Sle v Ameriko ali jih spečala drugani.
90