Januš Golec: Ljudska povest po raznih virib,. Gruberju se ni nudDa v službi lovskega paznika nikoli prilika, da bi bil slišal puinov krik, kar jc pripisoval obilici plena. Pač pa je čul pumo kot čuvar čred v državi Illinois. Je to glas, ki sliči obupnim klicom prestrašene ženske. Ni si mogcl razložiti, kaj da pomeni: mogoče glad ali jok samice radi umorjenih mladičev. Morilnemu nagonu cllvjega živalskega plemena pum se moramo naravnoet čuditL Gruber je zadel na brlog starejšega pume, v katerem je ležalo na kupu 19 mrtvih enoletnih losov. Samo pet ali šest je krvoločni stric nek-oliko obžrl. Čuvaj je zasledoval omenjenega roparja cele mesec« in je dognal, da je pobil na teden po tri živali. Slednjič so ga psi vcndarlc izsledili, skočil jc v Yello\vstone reko in jo jc preplaval na mestu, kjer bi ji nc bil ikos orjak na konju. Eden od najmočncjših psov sc jc pogual za zverjp v vodo, pa ga ni bilo več nazaj. Vse pume posedajo kakor tudl druge stvari svoje posebn« poteze v značaju ifi navade, ta pa je bdl največjd. krvolok, kar jih j» videl ter srečal Gruber. V ameriškem narodnem parku j« v letib svojega shižbovanja kot čuvaj Franc Gruber ujel mai^sikaterega pumo živega, ustrelil pa jib j« 72,^ 1 Omenili smo že, da j« severnoameriški Yellovvstone park zaščiteno pribežališče vseb mogočih pohlevnih ter divjih živali, iki uživajo v božjl naravi popolno prostost. Predvsem pa je narodni park zadnje zatočišče bivolov, katerib je pred 70 leti še mrgolelo po prerijah Severne Amerike, a danes jib je od nekdanjih milijonov komaj nekaj tisoč pod državnim varstvom v Yellowstone parku. Bivolov je seveda več vrst. Uprava parka se trudi, da bi ohranila življenje vsem vrstam. Preostanki čred manjših. bivolov &o se zatekli pred desetlctji prcd krvoločnostjo lovcev v čisto oddaljenc ter ncdostopne kraje sevcrne Kanade, katerc poznajo samo šc nekatera indijanska plemcna. Med bolj redko prikazen med bivoli spadajo bizam-voli. Baš za to govedo se je začela uprava parka živo zanimati in je hotela imeti nekaj komadov mladine od te vrste za razmnožitev. Višjim uradnikom parka je bilo znano, kak izurj.en ter neustrašen lovec na pume je nemški paznik Gruber. Upal se je lotiti z lasom pume in je že tudi pokazal toliko komadov zvezane zverjadi vodstvu. Če je kos Nemec z vrvjo ameriškemu tigru, zakaj bi ne bil bizam-volu. Takega mnenja so bili na vodilnem mestu pri vrhovni upravi parka. Ponudili so Gruberju, naj si izbere po svoji volji spremstvo in se odpelje v severni del Kanade. Od Indijancev bo že zvedel, ikje da se še skrivajo po Kanadskih državah povsem iztrebljeni bizam-voli. Ujame naj z lasom nekaj telet in jih pripelje ali privede v pank, kjer bo poekrbljeno za porast in razplod te tolikanj redko goveje vrste. Proti dobri nagradi je sprejel Nemec ponujeno mu nalogo. Zbral si je za sprcmljevalca na daljn.o, zasnežcno, od yiharjey ter ledu ogrožcno pot samo enega v osebi njemu dobro znanega goljatskega Amerikanca Lavisona. Dolga je bila pot, katero sta napravila lovca iz Yellowstone parka do forta (trdnjavice) Chippewayan na severu Kanade. Junija sta se podala na potovanje in oktobra sta bila iz omenjenc nekdaj utrjene postojanke ob Velilvem Suženjskem jezeru v Kanadi. Dva dolga, delapolna meseca sta sledila Gruber in njegov tovariš urezam obrežja velikega jezera. Ustavila sta se slednjič na skrajnem koncu proti severu, ikjer je bil šumeč odtok reke. Tamkaj sta zadela med razpadlimd razvalinami na kamenit dimnik in ognjišče. »Ne smeva zgubljati časa«, je rekel izkušeni Amerikanec Lavi&on. »Čutim zimo v vetru. Le poglej, kako temni že postajajo dnevi!« »Jaz sem odločno za to, da se lotiva lova na bizam-vole«, jc odgovoril Nemec. »Tovariš, midva sva tik pred severno nočjo; saj &e vendar nahajava v pokrajini polnočnega solnca. Kmalu bo naju zaprla zima za sedem mesccev, Kujno potrebujcva koCo^ dr_va in mc^o.« Do jezera je segal gozd s pritlikavimi smrekami. Kraalu so odmcvali udaroi dveh sekir po samoti. Drrvosa so bila majhna in glede" veliko_ti čisto enak^. Tu in ta-m sc je dvigal iz zemlje kak počrnel štor, znamenje, da je že prepevala tukaj sekira svojo pesem. Nemec }e opazil, da ne ikažejo stoječa drevesa večjega premera ikakor štori in )e vprašal spremljevalca, kako je z razMk-o glede starosti. »Petindvajset, mogoče petdeset lct«, je odgovoril Amerikanec. »Živa drevesa niso debelejša od štorov.« »Tukaj na severu raste vse zelo počasi.« Zgradila sta «krog karnenitega dimnika ikočo iz smrekovega hlodovja in jo p-okrila s smrečjem in peskom. Pri kopanju peska poleg ognjišča je zadel Gruber na pilo in na pokrov soda za žganjc, v katerega je bila vžgana nečitljiva beseda. »Našla sva mesto«, jc pripomnil Lavison. »L. 1819 je zgradil ravno tukaj feverni raziskovalcc Franklin 'kočo. Leta 1883 jc lukajle prezimil ikaoitan Back, ki jc iska! pogrešaneera kapitana Ros- sa. Ti dve raziskovalni ekspediciji sta podrli smrekova drevesa. Tamkajle zunaj je neikaj indijan&kih sledov, k\ so iz prejšnje zime, iker Indijanci ne sekajo dreves.« Lovca sta dogradila ikočo. Zunaj ob stenali sta zložila ikupe drv. Zvalila sta pod streho s sani sode s posušenimi ribami in sadjem, vreče z moko, zaboje s prepečencem, konzerve z mesom ter sočivjem, sladkor, kavo, sol, tobak, sploh vse zaloge. Nato sta potegnila na suho čoln in ga razložila. Vse te priprave za prezimovanje so trajale dober teden. Gruberja je tresel mraz pri spanju kljub ognju, ker so zevale med posameznimi debli luknje, razpokline in špranje. V notrajnosti ko.e V. noči ni bilo nič bolj toplo, nego ikje zunaj na prostem pod smrftl^ovimi vejami. Ko je poslcušal Nemec zadelati zevajoče špranje, se mu je krohotal tovariš iz polnega grla in je zaustavil delo z eno samo besedo: - ' »Počakaj!« Vsak dan je sogal led dalje v notrajnost je-\ zcra.. Ronce je postajalo veclno bolj bledo ter m&< dlo, nočd hladnejše. Dne 8. oiktobra je kazal toplomer nekaj stopinj pod ničlo. Naslednjo noč je stalo živo srebro še nižje in od tedaj je padalo neprestano. Pri pogledu na nizko stanj« nit-ke živega sre[bra je pripomnil Lavison: . ^, »Čas je, na delo morava!« > PograJ.iI je čeber za vodo, odbrzel __ lujknji v ledu, oprostil odprtdno vrhnjega ledu, napolnil čeber in se vrnil nazaj li ikoči. Gruberju se niti eanjalo ni, ikaj namerava. Nehote je tudi sam za> Jel vode in sledil Amerikancu. f Ko sta dosegla (kočo, bilo je od jezera komaj ¦W)—40 IkoraJkov, že ni več pljuskala voda prelto iroba vedric, ker se je že bila napravila na vrhu Jtedena sikorja. Lavison je postal 5 m pred kočuro (B hrbtom proti vetru in je pognal vodo z močjo po tramovju. Del vode je zmrznil že kar v zraku, jjdrugi pa ob priletu na hlode. Celi dan sta delala piba in sta neiiala, iko je sličila njuna koča bleste'četnm gričku. Nikj^r ni bdlo videti na stavbi ka•k-Sga ostrega roba ali vogla. V notrajnosti je bi- lo toplo in tako svetlo, ikakor bi špranje sploh ne bile zadelane. Vreme se je spremenilo, sneg je zaplesal. In kak sneg! Z neba so pričele vrtuljiti liki kurja peresa velike snežinke. Celi dan in celo noč je snežilo neprenehoma. »Ho! IIo!« si je mencal Amerikanec zadovoljno roke. »Tako je prav! Naj le pada sneg, se bodo vsaj pričcle gibati črede severnili jelenov. Dobila bova sveže meso.« Zopct je posijalo soncc, vendar ne več tako svfttlo. Oster veter je bril 'z ledenega severa ter pretvarjal zgornjo plast snega v trdo sikorjo. Tretjo noč po sneženi burji, (ko sta se tiščala lovca udobno vsa'k jj-c<i svojo odejo, ju je vzbudil nemiren dirindaj pred bajto. »Indijanci«, je uganil Lavison, »ki gredo na lov na jelene v severne kraje.« (Dalje sledi.)