j®HlT*X>I STATES 1WAR 'bonds ->AN1>( * i STAMPS SLOVENIAN MORNINC DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY LETO XLVI. — VOL. XLVI, CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 22, 1943 Koliko je ura? V državi Ohio imamo dvojni čas, vojnega in predvojnega. Slednji je za eno uro kasnejši. Ko smo vprašali nekega našega naročnika, po katerem času se bo ravnal, je modro odgovoril: "Zjutraj bom vstajal po starem času, zvečer bom šel pa po novem času spat. Na ta način bom za dve uri na dobičku vsak dan." Z BOJNE FRONTE: WASHINGTON. — Še pred enim mesecem je bila potopljena ameriška podmornica Argonaut 6b obrežju Nove Gvineje, ko je napadla japonski konvoj. Ž njo je bila najbrže izgubljena posadka 94 mož in 8 častnikov. Takrat so druge ameriške podmornice potopile dve japonski ladji, ki sta vozili vojaštvo. Argonaut je bila največja podmornica na svetu. AFRIKA.—Nemške oklepne divizije so vzele Amerikan-cem strategično sedlo Kas-serine in ogrožajo zavezniško desno krilo v Tuniziji. Osma angleška armada prodira od juga. Amerikanci so vrgli tukaj Nemce nazaj v četrtek, toda so se morali zopet u m a k n iti pred izkušenimi nemškimi vojaki. Nek ameriški bataljon, katerega so smatrali že izgubljenim, se je po treh dneh vrnil zopet k glavni četi. Prebil se je skozi nemško linijo. Fantje so x bili. lačni in žejni, drugače ,pa pripravljeni zopet v bojno linijo. Bataljon je izgubil samo tri može. LONDON. — K p r e m i e r j u Churchillu so poklicali že tretjega zdravnika. Premier ima močan katar, toda ni posebne nevarnosti, kot zatrjujejo. , jUtoiSi >1 STOCKHOLM.—Tuk.aj se šiti-■ jo .go-v.ft^i'iNB^Hijfl^PmBlw prosila za separaten mir z Rusijo pri prvi priliki. Finska se bo poslužila vsakih potov, po katerih bo mogla doseči dogovore z Moskvo. « Civilno prebivalstvo bo dobilo manj kot polovico prejšnje mere. Najmanj bomo dobili graha, paradižnikov, hrušk in breskev, česar smo dozdaj največ kupovali. RACIONIRANJE MESA BO 28. MARCA V bolnišnico Splošno poznana Mrs. Ivana Mišmaš iz 1404 E. 53. St. je na-gloma zbolela in bila odpeljana v St. Lukes bolnišnico. Želimo ji, da bi se k m a 1 u boljšega zdravja vrnila domov. Debela megla Sinoči je legla na Cleveland prava ljubljanska megla, ki je bila tako gosta, da se ni videlo hiš preko ceste. Avtni promet je lezel po cestah prav po polževo. Roparji v naselbini V petek ponoči so zlikovci vlomili zadnja vrata modne trgovine Mrs. Pauline Stampfel, 6108 St. Clair Ave. Odnesli so denar in blago. _ RATION BOOK NO. 2 I r V Smo za" I V1! z dvojnim 6a- paktii] asti deželi- '•'<%.. 1 Ure nazaj za eno K Času Test je Pa ostala na Nuft,b 1 lzmed mest sta sa- stari 4T' Dayton> ki sta ,lttislatiM.i' • % sn, G SliŠi> da b°P°-e.3ela Podlog, ki bo Nem m d?' bomo ostali H B,v-ojnem času- Sena" t Predi je že vložil t0" Pga- °g' v Poslanski ■ftt^ ]G pa vložil poslanec fenih ^cev je cj11 V gladu JVkif^ - Mohandas £ ker so ga angle-d ^ova, ' Je v enaJ stem rJSeC fže tak0 osla" % n^govo živije-' ' lfJno more še govo- >irov°^ti se boje veli_ Gandhi umrl. fS* t10 Še V<% da bi t »ilo. ePUstili, ali ga hra-^ndhi3a so zaprli |vN atSeCi' ker 3e huj-pi. °dpor proti angle- ^^^^^ DOMOVINA AMERICAN HOME Vrednost živil je naznanjena Washington, 21. febr.—Vlada je dala danes v javnost vrednost živil, ki bodo prišla v racioniranje s 1. marcem. Civilno prebivalstvo bo dobilo nekaj teh živil manj kot polovico normalne uporabe. 48 točk, ki jih bo dobila vsaka oseba v terti ra-cioniranju za en mes^c, bo kupilo, na primer, dve kanti nareza-nii-^pineapples, ali 3 kante graha, toda bo kupilo 48 kant otroških živil. Druga glavna živila bodo imela ceno v kantah ,kot: grah 16 točk, koruza 14, paradižniki 16, zeleni fižol 14. hruške 21. breskve 21, grape fruit juice 23, paradižnikov sok 32, juhe 6, otroška živila 1. Češplje in rozine bodo imele 20 točk za en funt; zamrznjena živila bodo imela večinoma po 13 točk za en funt. Urad za kontrolo cen je,označil listo skoro 900 raznih živilskih predmetov, ki kaže, koliko točk bo imel vsak predmet od 1. marca naprej. Do takrat je prodaja teh predmetov v kanjah in steklenicah prepovedana. Vrednost teh živil bo ostala v veljavi v marcu, čeprav se njih vrednost lahko zviša ali zniža vsak čas. Proti koncu marca bo urad naznanil vred-.lost za april. Ta vrednost bo lahko ista, ali pa bo drugačna. Tiste družine, ki so imele do-jdaj navado, da so največ uživale živila iz kant, bodo s tem 1'acioniranjem zelo prizadete. Manj kot polovico normalne jporabe bodo mogle posamezne osebe kupiti od marca naprej. Urad je preračunal, da bo imelo civilno prebivalstvo na razpolago od 1. marca letos pa do 1. septembra 1944 nekako 13000,000 zabojev kant na mesec. V letih 1941 do 1942 je bilo na razpolago 30,000.000 zabojev kant na mesec. Edini predmet, ki bo imel v točkah res uizko &e4nost, bo kislo' želje v kantah, za katero bo treba dati samo 5 točk. Kjer ga prodajajo pa na funte, torej ne iz kant, bo treba dati samo 4 točke zanj. Mleko v kantah, sirovo maslo in razna namizna olja bodo kmalu v racioniranju. Zaenkrat še niso. Kruh, mleko, meso, milo, sveže sadje in sočivje zdaj še niso v racioniranju. Grocerije bodo razstavile tabele, na katerih bodo označena živila, ki so v racioniranju in za vsak predmet bo označena vrednost v točkah. Racioniranje mesa se bo začelo najbrže 28. marca. r\ Delavci bodo zaslišani Mestni delavci pri vodovodnem oddelku, ki so začeli zadnji teden z sedečo stavko in katere je župan Lausche črtal s plačilne leste, ker niso hoteli na delo, bodo dobili zaslišanje, začenši v torek. Unija je zahtevala, da se delavce vzame nazaj brez zaslišanja vsakega posameznega, toda utilitetni direktor Crown se ni oziral na to zahtevo. Thomas Lenehan, tajnik A. F. of L. se je dve uri zastonj prepiral z županom Lauschetom in direktorjem Crownom. Lenehan je zahteval, naj se delavce vzame najprej nazaj na delo, potem se jim pa dovoli zaslišanje. Toda administracija župana Lauscheta pravi, da so imeli delavci dovolj časa, da bi se bili vrnili na delo, ko jim je dal ultimat: na delo, ali pa bodo ob delo. V Florido Mr. in Mrs. Frank Gabriel iz 1210 E. 60. St. sta se podala za en mesec v Florido. Vodila sta trgovino na 53. cesti in Stanard Ave. Želimo jima mnogo zabave v topli Floridi. Iz bolnišnice r Catherine Jevc se je vrnila iz > Emergency Clinic bolnišnice, r kjer je srečno prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obi-- ščejo na dom u, 20150 Goller Ave. k .... NOVI GROBOM! Margaret Jakopič Soboto večer, malo čez osmo uro je umrla Mrs. Margaret Jakopič, rojena Gor j up, stara 66 let, vdova zadnjih devet let. Doma je bila iz Velikih Blok. V Ameriki je bila od leta 1906. bolehala je več let. Zapušča tri sinove in dve hčeri: Mrs. Antonette Golob, Victor, Anthony in Max ter Mrs. Anna Ribič. Stara mati je bila štirim vnukom. Pripadala je društvom: sv. Marija Magdalena, št. 162 KSKJ; Srca Marije (staro); Srca Jezusovega, samostojno, in podružnice št. 25 SŽZ. Dom družine se nahaja na 7612 Myron Ave. Truplo bo ležalo na domu, pogreb se bo vršil v sredo ob 9:30 v cerkev sv. Vida, pokopana ,bo v družinsko grobnico na Kal-variji. Pogreb oskrbuje po-pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi. Naj ji bo ohranjen blag spomin, sorodnikom pa izrekamo naše sočutje. Mary Jurca V četrtek večer je umrla Mary Jurca, stanujoča na 13308 Carrington Ave., West Park. Njeno dekliško ime je bilo Dolenc. Tukaj zapušča soproga Rudolfa ter otroke: John, Rudolf, Louis in Mrs. Josephine Bokal, sestre Frances Ver-hovec, Jennie Sintič in Marion {Penko ter brate: Malfnew, John in Michael Dolenc. Pogreb je I danes dopoldne iz pogrebnega zavoda Lang, W. 25. St. in Lorain Ave. v cerkev Marije Vne-bcvzete v West Parku in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Lottie Pianka, ; V torek, se vrši iz Grdinove 1 kapele pogreb v cerkev sv. Jo- ) zafata ob 9. zjutraj na E. 33. cesta za Mrs. Lottie Pianka, ro-: jena Zalewska, stara 48 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Alex, sinove: Chester. John, ki se nahajata v armadi, hčere: Mrs. Laura Wenger, Florence, Alexandra, Helen in Jane Marie. Rajna je bila rodom Poljakinja, dolgo let med Sloyenci poznana. Družina stanuje na 1492 E. 43. St. Pokopana bo na Kal vari j i; pogreb oskrbuje pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi. Mike Trebeč V mestni bolnišnici je umrl rojak Mike Trebeč, star 54 let, stanujoč na 1024 E. 66. St. Tukaj zapušča tri brate: Franka, bivajočega v Bridgeville, Pa.; Steve in Josepha ter več drugih sorodnikov. Doma je bil iz vasi Ostrožno brdo, fara Koša-na na Notranjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 31 let. ter je bil član društva Naprej, št. 5 SNPJ- Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob 1 uri iz Josip Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše sožalje. Frances Močilnikar Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu Frances Močilnikar, rojena Dremel, doma je bila iz Št. Vida pri Ljubljani odkoder je p r il l a v Amerike pred 45 leti. Tukaj zapuša so proga Franka, sina Josepha štiri hčere: Mary Renfrow Anna, Lena Stoff, France; Denko in vnuke. Bila je člani Mornar Štefan Butala je med pogrešanimi Štefan Butala, ki je služil 30 let na jezerskih pamikih in ki je bil od lanskega septembra pri trgovski mornarici, je med pogrešanimi. Služil je na parniku, ki se je v začetku tega meseca potopil ob vzhodni obali, ko je trči z nekim drugim parnikom. O tem so oblasti obvestile njegovo sestro Mrs. Frances Lepolod, 1001 E*. 72. Place, Cleveland, O. Mrs. Leopold pravi, da je dobila ocl brata pismo na 2. februarja, v katerem ji je pisal, da bo od-plul proti Avstraliji. Iz starega kraja je prišel leta 1906 in je bil še samski. Star je bil 54 let. Od potopljene ladje sta bila ubita dva moža posadke, šest jih pa pogrešajo. Brez vode 1 Kakih 30 družin na Pawnee " Ave. med 185. in 193. cesto je brez vode. Vodovodna cev je počila na cesti včeraj zjutraj ob dveh. Prišli so mestni uslužbenci in povedali ljudem, naj si natočijo vode v razne posode, nakar so zaprli vodo ob devetih. Morda bodo vodo zopet odprli danes za nekaj časa, da si ljudje napolnijo zopet posode z vodo, pa to še ni gotovo. Kdaj bo pokvarjena cev popravljena, se ne ve, ker še ni poravnana stavka med 113 uslužbenci pri vodovodnem oddelku. — >T% 1 re^triranci VfC i 65 re8istriran-f 6 St ri T rhomas Jo-Jjk \ 'f : S- Engineers 4ft^^SSfc Victor " st Cl55- St., Cook 4 V C/0' 24,4900 [/I VelaH o. Torej ta teden se boste registrirali za vojno knjigo št. 2, s 1. marcem boste pa že začeli ku-| povati razna živila v kantah in j steklenih posodah s plavimi kuponi iz te knjige. Poglejmo, kako boste torej kupovali s temi kuponi. To bo nekaj čisto novega za vas. Predvsem si zapomnimo, c|a bo treba dati za vsako blago, ki je pod ra-cioniranjem: denar in znamke. Videli boste, da ima vsaka kanta in vsaka steklenica dvojno ceno: ena je v gotovini, druga pa v znamkah. Vlada bo določila za vsake vrste živilo, koliko veljavo ima v točkah (points). Tudi vaš grocer bo imel seznam, kjer bo označeno, koliko točk v znamkah morate dati za td ali ono kanto in steklenico. Tista živila, ki jih je manj v zalogi, bpdo imela višjo ceno v točkah,' kot ona, ki jih je več. S tem b ohotela vlada prisiliti lju-1 di, da bodo bolj kupovali take stvari, ki jih je več in jih odvra-čevati od kupovanja redkih ko-1 moditet. In kakor bo zaloga v ' skladiščih za te stvari, tako bo ' vlada določevala število točk za vsako. Pomniti pa morate, da kupna 1 cena nima nič opravka s znamka-" mi. Kaka stvar, ki se morda prodaja za 90c, bo imela morda prav nizko veljavo v točkah. Ko boste šli po 1. marcu v gro-cerijo, boste lahko vzeli vse knji-|ge št. 2 s seboj, kolikor jih imate v družini. Doma boste morali pa preračunati, koliko smete na-n kupiti v tistem mesecu, da vam i e bodo zadostovale znamke, ki so 2- določene za tisti mesec. Vsaka > oseba dobi za en me^ec znamk za ;s 48 točk. Torej morate gledati, j- da boste kupovali za vsako osebe Ues mesec tako, da bo teh 48 točk zadostovalo za ves mesec. Voditi boste morali račune, kot delate račune za denar. Ako imate, recimo, 10 dolarjev na teden za grocerijo in nič več, morate kupovati tako, da imate ta denar za ves teden. Prav tako bo s temi 48 točkami, ki jih morate imeti dovolj za ves mesec. Ako nakupite za vseh 48 točk prvi teden, kar lahko štorite, boste morali čakati na drugi mesec, ko boste začeli kupovati na račun drugih 48 točk. Ko boste nakupovali, morate odtrgati znamke iz svoje knjige vpričo trgovca. Znamk ne smete odtrgati doma. Najboljše je, da najprej porabite znamke z višjimi točkami in prihranite manjše za pozneje. Ako kupite predmet, ki velja 13 točk, dajte zanj eno znamko za 8 in eno za 5 točk. , Vedno rabite najprej znamke z višjo številko. Grocer vam ne sme dati blaga, ako ne daste obenem znamk, pa če kupite pri njem, ali če vam pripelje na dom. Tukaj ni nobenega kredita. Razumljivo je, da bo nakupovanje s tem sistemom vzelo dlje časa, ker boste morali plačevati z denarjem in s znamkami. Delo bo za vas in za trgovca. Toda temu ni odpomoči, taka je odredba vlade za korist nas vseh. Po vseh trgovinah bo za enako blago enaka vrednost v znamkah. Najbolj pripravno bo, če si boste nabavili listo predmetov, ki bodo pod racinoranjem in kjer bo za vsak predmet navedeno število točk. To imejte v kuhinji in iz te liste že doma napišite kaj boste kupili in koliko točk v znamkah boste morali oddati. S tem si boste prihranili delo v prodajalni, sebi in trgovcu. Za marec bodo veljavne znamke, ki nosijo črke A, B in C. Vojak na dopustu Na dopust je prišel korporal Joe Zuzek, sin Mrs. Mary Žužek iz 7510 St. Clair Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo. V garnizijo v South Carolina se do vrnil v sredo. ca društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 13818 Rugby Rd. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9:30 uri in na pokopališče Kal vari j a, pod vodstvom Frank Zakrajšek. Naj v miru počiva, ostalim naše sožalje. Cecilija Modic Po enoletni bolezni je umrla v nedeljo popoldne ob petih Cecilija Modic, stanujoča na 3592 E. 81. St., stara 57 let. Prej se je pisala Skube. Doma je bila iz fare Hinje, odkoder je prišla v Ameriko pred 36 leti. Bila je članica podružnice št. 15 SŽZ in društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Blaža ter otroke: Pfc. Robert, ki se na'haja točasno nekje vi Afriki, Freda, Charlesa in Jo-' sephine, sestro Mary Prijatelj, ■ brata Antona v New Yorku in " brata Mike ter več vnukov. Po-! greb bo v sredo zjutraj ob 8:30 " iz Ferfoliatovega pogrebnega 1 zavoda, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preo-1 stalim sožalje. e Novorojenček umrl i, Staršem George in Evelin o Archacki iz 1145 E. 60. St. jc i- umrl novorojeni sinček. Mate-i, dino dekliško ime je bilo No-l, vak. Pogreb se bo vršil danes is popoldne ob 1:30 uri iz Zakraj. i- škovega pogrebnega zavoda. Ha Ohio je pričela včeraj z dvojnim časom, kar bo privedlo do velike zmede Poslanci z dežele, ki so največ zahtevali spremembo časa, so zdaj pripravljeni na kompromis, to se pravi, da ostanemo čez po-j letje na sedanjem času, jeseni pa j gremo na stari čas. Mesto za mestom so poročala, da hočejo ostati na vojnem času. Državna vlada je ukazala, da se v vseh državnih institucijah pomaknejo ure nazaj, dočim obra-' tujejo železnice in federalne in-| stitucije po vojnem času. Tudi ! avtobusi glavnih linij vozijo po vo j nem času._ je. Toda Rusi se zapodijo nanje s četami na smučkah, jih naglo obkolijo in uničijo. Kot se zatrjuje iz Moskve, bodo ta teden najvažnejši boji na obrežju črnega morja in v severnem Kavkazu. Rusi poročajo, da so predrli nemško linijo zahodno od Krasnodara in da prodirajo dalje potem, ko so zasedli več velikih naselij. Rusi se zgrinjajo na sektor pristanišča Novorossisk, kjer drže Nemci in Romunci kratko fronto. Koliko je še tam osiških čet, se 'ne ve, dočim je znano, da je bilo nekdaj niih število nad 200,000. psi so samo 36 milj od Dnjepra P zfl so dvoje važnih mest, Krasnograd in Pav-!°Srad v ofenzivi preko Ukrajine, s katero sku-pognati Nemce zapadno preko reke UnJeper. 'al žele artnada je iztrgala Nemcem mesto Krasnograd, va-A jmško križišče 60 milj južnozahodno od Harkova. Drugo ,i :|ga "Gsto, ki je padlo v roke Rusom je tudi Pavlograd, od ka-mo 36 milj do reke Dnjeper. Iz Krasnograda teče že-lieFr%oVer°Zahodno do KiJ'eva, glavnega mesta Ukrajine in do :f ftkr sPetrovska, kjer se nahaja največji umetni jez na svetu, d«let.0\lm[ Rusi prej ogromne električne turbine. Ko so se liiiffiinž/ 0(1 tuka3 umaknili, so ta jez, ki so ga zgradili ame-razstrelili- r^anlv °nti je zda-i skoro iNejo r vreme- Tukaj na-I W 1 Nemče na 500 f^a r !Se od Orlova do fanj,,' llSl Poročajo o napre- K;;^ Morjih, f iia "ska armada ne zaga- irwe,zne točke' amPak 'J^mMf ' 8 tem obkoli Po e Pozicije ter prisili »Žena p k umiku> ali 111 tej ofe ' usi se poslužuje-Jot -Vi prav take takt;_ Jfljih ^ 3e Hitler v vseh do- fc^^ovbojsvežere-iz Franci_ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMBS DEBEVEC. Editor , , , •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio _ Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $0.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _Posamezna številka 3c________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $3.00 for 3 months ___Single copies 3c _______ Entered as second-class matter January 5th. 1808. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878,______ No. 44 Mon., Feb. 22. 1943 George Washington Danes slavi vsa Amerika rojstni dan "očeta ameriške domovine," moža, ki je bil prvi v vojni in prvi v miru, moža, ki je vodil sirotne kolonijalne Amerikance skozi osem let strahovite vojne za svobodo in neodvisnost /' £ \ k sijajni" zmagi, in katerega je hvaležni narod izbral za prvega predsednika ameriške republike. Častno in dostojno je, da se proslavijo obletnice, ki imajo v življenju ameriškega naroda tako velik pomen. Prav za prav je bil George Washington rojen na 11. februarja, toda prav takrat je bil vpeljan julijanski koledar in nato gregorijanski koledar, ko so datume pomaknili za enajst dni naprej. Zato se obhaja rojstni dan prvega predsednika ameriške republike na 22. februarja. \ Zgodovinarji in pisatelji, ne samo v Ameriki, ampak tudi drugod, priznavajo, da je bil Washington značaj posebne vrste. Še kot učenec v šoli se je odlikoval. Po telesu je bil nenavadno visok in dobro razvit. Njegova hoja je bila veli-čanstvena, obnašanje dostojanstveno, mišice na obrazu so bile vedno mirne, kar pomeni krepak karakter. Vsa njegova zunanjost je kazala tip gentlemana. Bil je moralno fizično pogumen. Ako je bil prepričan, da gre za dobro stvar, je trdno in dosledno zasledoval svoj cilj brez omahovanja. V svoji zgodnji vojaški karijeri je bil Washington major v angleški armadi ki je bila poslana proti Francozom. Užival je polno zaupanje Angležev. Toda kakor hitro je izbruhnil med Angleži in Amerikanci prepir, je Washington odločno zastopal mišljenje svojih ameriških rojakov in se boril za njih pravice. Niti trenutek se ni obotavljal, kot so se nekateri drugi. Postavil se je na čelo svojega naroda; ki .ga je sprejel z radostnimi klici in vodil je tedaj siromašni ameriški narod do sijajne zmage. Ameriška revolucionarna vojna proti Angležem ostane za vedno v zgodovini sveta kot edn najbolj pomembnih dogodkov. Pomisliti je treba, da se je uprlo komaj tri milijone Amerikancev proti najmočnejšemu narodu takratnega sveta, proti Angležem. Amerikanci ob času svojega upora niso imeli niti ene tovarne za izdelovanje orožja, niso imeli denarja niti potrebščin za vojskovanje. Imeli pa so nekaj, česar Angleži niso imeli: ljubezen do domovine, željo po svobodi in neodvisnosti. Vse to jim je pod vodstvom vztrajnega WaShingtona priborilo zmago po osmih letih strahovite vojne in silnih žrtev. V Evropi je bilo tedaj mnogo svobodoljubnih in odličnih mož, ki so prihiteli Amerikancem na pomoč v njih boju za svobodo. Prav ponosni smo, da so bili med njimi tudi Slovani — Poljaki, katerih imena kot Pulaski in Kosciuszko ostanejo za vedno zapisana v srcih ameriškega naroda. 'Ko je bila neodvisnost ameriškega naroda priborjena je nastala resna nevarnost, da bi Amerika razpadla na več malih, razkosanih držav. Prave vlade niso, imeli. Vojaštvo je bilo nezadovoljno, kongres ni imel nobene moči in od vseh strani se je slišalo godrnanje. Že se je .govorilo da se ustanovi monarhija v Ameriki, in skupina častnikov je predlagala, da se proglasi George Washington kraljem ameriških kolonij. Toda Washington je odločno nastopil in označil ta predlog kot "največjo nesrečo, ki bi mogla zadeti Ameriko ' Washington je bil.tedaj imenovan kandidatom za predsednika in tudi soglasno izvoljen. Republika je bila teda: nekaj popolnoma novega na svetu, najbolj pa še v Ameriki kjer so imeli vse od odkritja vlado kraljev. Washington je bil dvakrat izvoljen predsednikom in hoteli so ga še tretjič postaviti-na predsedniško mesto, kar je pa odločno odklonil. Ko je potekel njegov drugi termin, se je umaknil na svoje posestvo, kjer je v miru preživel zadnja leta svojega življenja. Washington je bil velik mož in tipičen zgled ameriškega, naroda. Zmaga za ameriške kolonije se -je odločila, ko je Wash-, ington napravil zgodovinsko pot v malem čolnu preko reke Delaware v temni" zimski noči in zavzel Trenton. Ta zgodovinski trenutek, ki je odločil nadaljno usodo malega ameriškega naroda lahko primerjamo s poletom, ki ga je napravi) nedavno predsednik Roosevelt preko Atlantika v Afriko. Kakor je Washington na drugem bregu reke Delaware potegnil tehtnico zmage na ameriško stran, tako jo je potegnil predsednik Roosevelt s svojo zgodovinsko izjavo v afriški Casablanci, ko je zahteval za osišče brezpogojno vdajo, lo je zdaj cilj in geslo Združenih narodov, to je zdaj, kar čaka osiške sile: brezpogojna vdaja. Kot se je moral boriti Washington z veliko in dobro organizirano silo, tako se morajo boriti danes Združeni narodi proti največji mehanizirani bojni sili, ki je še kdaj ropala in požigala po materi zemlji. In kot so imeli takratni Amerikanci samo eno misel v srcu: boj za svobodo prav za isto svetinjo se borijo danes ameriški fantje več kot 200 let po rojstvu očeta naše velike republike. Kot,je takrat zmagala pravična stvar, tako tudi danese ne more biti drugače. Pravica je še vselej zmagala in tudi sedaj bo. Bela knjiga opisuje neuspeh nacijev s peto kolono v Zed. državah Dokumentirana študija, ki jo je Državni department ravnokar izdal pod naslovom "National Socialism," nazorno opisuje največji politični polom Nacijev — namreč njihov neuspeh, da bi v Združenih državah zdragili mogočno peto kolono. Bela knjiga, obsegajoča 500 strani, ki je bila nalašč izdana ob desetletnici ustanovitve na-cijske države pod Adolfom Hitlerjem, podaje podrobne podatke o organizaciji in metodah, ki so jih vporabili, da bi pridobili milijone Nemcev, živečih v inozemstvu, za nacijsko naziranje. Izmed teh opisanih metod so (1) nacijska propaganda, stremeča za tem, da se izpodkopa-va j o demokratske usta nove drugih dežel in da se vkoreni-ni ideja, da so Nemci "mojster-sko pleme"; (2) razširjanje takih nazorov, kot je oni o dvojnem državljanstvu; (3) izrabljanje ekspatriacije in repatriate; (4) prisilno registriranje Nemcev v inozemskih deželah in (5) načelo, da so Nemci povsod po svetu podložni nemškemu pravu. Lend-lease delovanje Lend-1 ease administrator Stettinius je minuli teden podal poročilo o lend-lease delovanju in navedel, da ako se že mora razpravljati o kakem vprašanju v zvezi s lend-lease zakonom, je po mojem mnenju ono, zakaj nismo poslali še več svojim zaveznikom, ne pa vprašanje, da-li naj jim nadalje pošiljamo svoje zaloge." Orožje, živež in drugi material, ki smo ga poslali Britanski, pomagali so najprej utrditi obrambo, sedaj pa udejstvi-ti čim dalje mogočnejšo vrsto ofenzivnih napadov. "Eden izmed največjih učinkov lend-lease delovanja, je bila pomoč, ki smo jo dali, da so britanski otoki mogli postati nepremagljiva baza za ofenzivne operacije in eden izmed velikih arse-nalov demokracije" — trdil je. Velik del severo-afrikartske kampanje je bil započet iz Angleške in tako so bile tudi kampanje v Srednjem vzhodu, Italijanski Afriki, Siriji Madagascar, dočim so ameriške čete za I n d i j o, Irak, Iran in mnogo drugih krajev začele delovati na Angleškem in od tam dobivale velik del svojih zalog. Avstralija dobiva od Združenih držav zaloge orožja in surovin za svojo rastočo vojno industrijo. Nova Zelandija, ki tudi dobiva pomoč od Združenih držav, je dala našim četam tako velike količine živeža (brez stroška za nas), da je tam že nastalo pomanjkanje jajc, mleka in sadja in civilno prebivalstvo že čuti stisko. Združene države niso mogle odposlati vso Lend-lease pomoč, ki jo Kitajska potrebuje in ki bi jo tako radi pošiljali— rekel je Mr. Stettinius. Zaloge, ki se tja pošiljajo po zraku čez najvišje gore na svetu ob okolnostih, ki se zdijo never jetne, prodirajo v ono veliko deželo — v "neusmiljeno" pič lih količinah napram veliki potrebi Kitajske, pač pa v hitro rastočem, razmerju. Združene države so od začetka pomožne akcije za Sovjetsko Rusijo v oktobru 1. 1941 odposlale v S S. S. R. zaloge, ki so nas stale več kot $1,250,000,000. Od sedaj naprej, kakor se pričakuje, bodo lend-lease pošiljatve živeža v Sovjetsko Rusijo znatno presegale vse lend-lease pošiljatve živeža v vse druge de le sveta skupaj, vštevši pošiljatve na Angleško. Slabo vprizorjeno Fanfare zmagoslavja niso na mestu, ako ni zmage, ampak poraz. Da bi tega ne bilo, bi se bila proslavila desetletnica Hitlerjevega nastopa na oblast kot praznik prve vrste. Rusi in R.A.F.—ali pa usoda, kot pravijo Nemci — so pač drugače 'hoteli. Popolni polom šeste nemške armije pri Stalingra-du; uspehi ruske ofenzive* drugod ob vzhodni fronti; Saucke-love najnovejše naredbe o popolni mobilizaciji komaj doraslih fantov in deklet, moških in žensk za prisilno delo; poslednji zračni napadi nad Berlinom — vse to ne tvori primernega ozračja za proslavo. Goeringov govor je bil za-kašnjen za več kot eno uro, ker so angleški "komarji" spuščali svoje bombe nad Berlinom ravno ob času, ko se je na radiu pričakoval govor maršala "rajha." Hitler se sploh ni prikazal, ker je bil preveč zaposlen na fronti. Goebbels, ki ga je nadomestoval, je igral žalostno vlogo na velikem shodu v berlinskem Sportplatzu Nasproti običajni navadi na-cijskih govornikov, ki zadržujejo svoje grovniške rakete za drugi del govora, začel jih je spuščati v brzem tempu že začetkom govora. Morda je čutil, da je bil zrak pretesen, in je moral dati takoj duška. Začel je z opravičevanjem Hitlerjeve odsotnosti in obljubil, da mesto tega prečita Hitlerjev proglas. Mesto pa, da bi poslušalce pripravljal na Hitlerjev proglas s kratkim uvo- Izrežite to in shranite. Drugi teden bostj javo podpisali in šli ž njo po vojno knjigo št. 2. ^ bomo še pozneje vse natančno razložili. OPA Form No. R-130I Form Approved. Budget Bureau No. teti UNITED STATES OF AMERICA OFFICE OF PRICE ADMINISTRATION One copy of this Declaration .....id Office of Price filed with the wtuwc u, a « --tion by each person applying ' ,1 Ration Book Two for the roe®6"^ family unit, and by each person ^ not a member of a family un ,m fc;1 the site designated. Coupons ducted for excess supplies of 11jjt listed below according to the f) announced by the Office of ministration. vj» aa •flai mu CONSUMER DECLARATION Processed Foods and Coffee I HEREBY CERTIFY tha« I am authorized to apply f°r yZ' ceive a War Ration BOOK TWO for each person lis*®J, ^ who is a member of my family unit, or the other PfX, persons for whom I am acting whose War Ration! B0"11 acting whose War Ration! have submitted to the Board; That the name of each person and number of his or Ration Book One are accurately listed! below; J That none of these persons is confined resident in an a tion, or is a member of the Armed Forces receiving % ence in kind 'or eating in separate Messes under an command; That no other application for War Ration Book Two Sot persons has been made; That the following inventory statements are true and all indicated foods owned by all persons include® Declaration: Pt up »Pil mi d( iS Coffee 1. Pounds of coffee owned on November 28, 1942. minus 1 pound for each person included in this Declaration whose age as stated on War Ration Book One is 14 years or older.......• 2. Number of persons included in this Declaration whose age as stated on War Ration Book One is 14 years or older...........- ■ 5 Canned Foods Include all commercially canned fruits (including canned vegetables; canned fruit and vegetable j«ices' soups, chili sauce, and catsup. . ptf Do not include canned olives; canned meat and fis 'ati relish; jellies, jams, and preserves; spaghetti, noodles; or home-canned foods. 3. Number of canst bottles, and jars (8-ounce size or larger) of commercially packed fruits, vegetables juices and soups, chili sauce and catsup owned on February 21, 1943, minus 5 for each person included in this Declaration. 4. Number of persons included in this Declaration............ ^ ^ The name of each person included ini this DecIW*^®11 number cf his or her War Ration Book One is: Print Name Nun" b«r 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8, y y Sod rije ?orj na; IJ ova, k P je ik0 »lit, »< k Je" fi? tihi od t 'orii tati feko 41 m n« Hi Pt *Pit n •Zli \\ Hali kaj Pr if additional space is needed, attach seporate (Signature of "it) • ,(i M NOTICE. — Section 35 (A) of the United States Criminal Code makes it a criminal 'offense, punishable by a maximum of 10 years' imprisonment, .$10,000 fine, or both, to make a false statement or representation as to any matter within the jurisdiction of any department or agency of the Unitedf States. authorized dom, držal je sam dolgo govo-ranco, pa je potem Hitlerjev proglas prišel brez pravega poudarka, kot nekaj postranskega. Nasproti ustanovljenemu pravilu v nacijskih ljudskih zborih, da nikdo ne govori, ko je Fuhrer spregovoril, je Goeb-bells potem zopet govoril na dolgo, potem ko je prečital Hitlerjev rokopis. Uraden nacističen razglas v Jugoslaviji Bern, 25. januarja (NYT) — Danes zvečer je bil objavljen naslednji razglas, dajoč prvo uradno nemško poročilo o novi ofenzivi čiščenja na ozemlju Jugoslavije: "Ozemlje, ki se nahaja med rekama Sava in Drina, italijan-sko-nemško demarkacijsko črto in Bihačem, bo od danes naprej nemška operativna zona. Vse orožje v posesti prebivalstva tega ozemlja; mora biti takoj izročeno lokalni oblasti. "Od danes naprej bo na tem ozemlju vsakdo, ki bo obdržal kakršnokoli orožje, kaznovan s smrtjo. Občine bodo kolektivno odgovorne, ako bodo njihovi člani skrivali ali dajali zaščito upornikom." Razglas se zaključuje z naslednjim : "Načelniki posameznih občin bodo odgovorni zato, da objavijo to povelje z lepaki in bodo morali skrbeti zato, da lepaki ne bodo odstranjeni. Vsako občino, v kateri bi bili lepaki poškodovani ali odstranjeni, bo zadela težka kazen. j Ta-le se je M0 d j in sicer v času- ^ j j grozdjem prav s v/ ! se pravi, ko so % j šnega nam Je vinogradnik Je * j "bid'n" čez noč ^ pavci pravijo ^ . sodi, v katero sl „ zdje. preclno ^ mlejo. ];ie Ponoči pa se / kršna se zna vlj ^ pavskem. Lil° ^ Drugi dan vPl'Jj očeta: "Ali naj p deževnico, ki se ^ noči na grozdJu,^. žal mame za tovsko svari P° "Kako se ie .„ . 11' it I krilo, če ga pa J, po]*" 1 'A I* . , t/' seci, nec. mu BESEDA IZ NARODA Zanimive novice s Hubbard Rd. pešno nadaljevati študije in menda bi tudi ne bilo lepo, če bi pili opojno pijačo. Na to večerjo pa sem bil tudi jaz povabljen in ker so stregle tako prijazne gospe in dekleta, sem pa vselej uzel vse, kar so mi ponudile. Seveda je skoraj malo nerodno hodilo po večerji, ker sem bil skoro širši kot dalji. Poleg naših domačih žensk so pomagale tudi druge, saj.,so pa tudi vse imele dela čez glavo, kajti večerja je bila tako imenitno pripravljena, kot v hotelu Cleveland. Da je bilo pa še bolj veselo, je pa naš Eddie zaigral par komadov. Največ truda s tem pripravljanjem pa je imela naša hči Mrs. Mary Struna iz Cleve-landa, ki je že par dni prej pričela s pripravami, kar je bilo treba za tako veliko pojedino. Sami fest fantje so bili zbrani. Ko sem jih tako ogledoval, sem si mislil: danes ste zbrani tukaj v veseli in razigrani družbi in danes leto, pa bogve, kje boste raztreseni po vsem svetu, da ne boste vedeli drug za drugega. Te misli so me navdajale zato, ker so že vsi v vojaških letih. Zdi se mi, da niti divjaki ne žive tako divje kot civli-zrani ljudje, ki jim samo vojske rojijo po glavi. Res je to žalostno, pa se ne da pomagat, tako je bilo in tako bo ostalo tudi zanaprej. Samo to je razlika. da eni rodovi trpe več kot drugi. Velika nesreča je zadela sedanji rod, ko se vse navzkriž pobija in mori. Ce bo usoda tem fantom mila in da bodo ostali doma ter se oprijeli far-marstva, jim bo gotovo šlo bolj od rok kot pa gre meni. Saj so se ti fantje učili farmarstva v Soli in farmar, če hoče biti res uspešen riicfra preefej vedeti o tem delu in poleg pridelavanja, pa mora znati tudi prodajat in kupovat, ker to je oboje po-j trebno. Razumeti se mora tudi ! pri živini, če mu zboli ali kaj j podobnega. i Kakor vidite, dragi čitatelji, je na našem Hubbard Road vedno dosti novic in če bi jaz ne bil slučajno tukaj, bi tega javnost nikdai- ne izvedela. Pozdrav. Frank Leskovic. Tedenski pregled Office of War Information Washington, D. C. Naša naselbina na Hubbard Road kaj lepo napreduje. Vedno nas je več, se reče ne ravno več po novem zarodu, ker pri nas smo že vsi bolj srednjih ali zrelih let in torej ne kupujemo "bebičkov" več, ampak naša naselbina se množi po novih pi'iseljencih v te naše lepe kraje. Torej, kakor izgleda za prihodnjo v o j o naš Hubbard Road ne bo dosti ali pa nič prispeval v vojakih in v tem oziru se ni treba prav nič zanašat na našo vas. Kakor sem rekel, nas slovenskih posestnikov pa je tukaj vedno več. Al Mauko in njegova soproga sta tudi, ka-vasi prav prijazno posestvo. Ni kopak. kupila prav sredi naše ravno veliko, vendar pa dovdfj obširno, ker hodita oba v "žer-nado." Vsa naša vas jima kliče: dobrodošla! Saj pravim, da je vedno boljše, če pride med nas naš človek, kot pa če bi se ukidal med nas kdo druge narodnosti in bi nam potem mo^da delal še kakšno skazo. Saj veste, da smo tukaj sami prijazni ljudje, pa sam sebe ne štejem za prijaznega, ker pravijo da nisem, ampak iso pa drugi in zato pa nemaram, da bi kdo prišel delat zgago. Maukotova sta fina človeka in vem, da ne bosta delala nobene preglavice med sosedi. Saj smo Maukota celo izvolili za poslanca, ki bo zastopal našo vas v Washingtonu in preskr-bel kakšno odpomoč tudi za našo vas. Vem. da bo že vse ta|co uredil in je tudi že, da imajo vsi sosedje dobre pozicije in zaslužijo::lepe;;denarce, .seveda če .se le hočejo malo potruditi. Takemu kot sem jaz, pa ne more nič pomagat, ker nisem za drugega, kot da se- j Jim pri mizi in kaj tuhtam ali : pa spim, da vlečem tisto večno j dreto, da še drugi nimajo miru radi mene. Mislim, da takemu tudi Bog ne more pomagat, če se sam ne zgane. Nekaj pa sem slišal, da bomo zgubili Mrs. Mlakar, ker, kakor pravijo, se bo pomaknila bolj doli proti jezeru v še bolj udobne kraje. Drugih podrobnosti* pa še ne vem in če bom kaj o tem informiran, bom pa prihodnjič poročal. Seveda, ie ne bo kakšne cenzure, ker morda nekateri ne marajo, da bi jaz povsod svoj nos vtikal .n potem poročal vsemu svetu. Slišal sem tudi, da se bo v njen sedanji dom naselila neka •'burja" iz Clevelanda. Samo, da ne bi preveč pihala, ker vetra imamo že sedaj preveč in posebno pozimi. Ne vem, kako je to, da se nekateri tako izogibljejo poročevalcev, posebno še, ko hoče človek samo dobro o njih napisat. No, pa se bomo že srečali ob priliki in spoznali. Dobrodošli v naši naselbini! "F. F. of America," to so naši bodoči ameriški farmarji, ki se v tukajšnji višji šoli v Madisonu poleg vsega drugega uče tudi farmarstva. so priredili banket, kamor so bili povabili tudi učitelja. Poleg farmarstva pa se uče tudi živinoreje in kokoš j ere je. Imajo tudi svoj klub, katerega predsednik je naš Eddie. Torej banket z okusno večerjo se je vršil pri nas. Večerja je bila pa že tako imenitna, da je bilo veselje. Tu smo lahko videli, kako dobro znajo redit kokoške, ker so bile tako okusne. Poleg kokošk pa je bilo še vsega drugega n A mizi, pa nič takega kar bi povzročalo omotico, ker visokošolci se ,s tako stvarjo ne ukvarjajo, če hočejo us- ...... >rijetno gJe Pa mu je tesno nazihel ikuJreloi Rjavih, na ted^ zimi • oboroženih z v 1 Ujej° Posebno po *;(> -;lhem morju, ("tiho bliz0 "ajVecje na zemlji, " kih m m^ij°nov šti-!°<1 tod' i, je ime je do-^ S0 ga našli Pr" > ^tjiu n'Jako mirn°)' Pa Je spodbijal te mi Vv fU.V te™ kraji ni ^ "ekatek stanujejo le še Sn »a Z avstraljskih oto->"cf * morji?1 Gvineji ubogati, ^kov^l^iei oboroženimi * »i bil0 moč bra-% °4a mSta in^ela'no-i],' l koloba- Malajci so ie^a inVn Sre.d° P°" ^ ,n Tomaža. Poru,*'1 81 ,P0Veljnik svojo a Je z°Pet i° in v*a dr-JeHo;0dpravila s svo-ii«{ Hit fiiii so I ;a Prejšnjo / av *ivV0 °. krepki> veliki kože- nc! ln zamolkle He p°Pol J'hni °brazi so :0 °ma malajsko S^jo skn. 802dič 1 majhen ^ niimi m'azProstrla se Je stal lla kotel> v to J^d .. 0 nekaj bornih - Pos, 1 dvigal° se je jfgoPie tudi lese- 'kS (Ra PalaČa niogoe- i poZTilh otokih' k kfog T11'' kot knez.) nek J"6 vasi : C n z dSak ok«P- sem v tO malo Qrožeiliie Pri okopih (i , Z h stražnikov, na i- na je se- ^H ko ati ter P»«la 111 so se kviško in začudeno ogledovali to novo prikazen. Prišedši skozi umazano ulico med lesenimi bajtami so jo zavili naravnost proti rajevemu stanovanju. To bivališče, čeravno ne okusno, bilo je vendar nekoliko umetnejše sestavljeno, nego druge hiše. Pred vhodom je bil narejen nekak mostovž, obraščen z bršlenu podobno trtovino, ki je delala prijetno senco. V štirivoglatej, precej obšir-nej sobi je sedel na pogrnjenih tleh raja, postaren mož suhega obličja, in nekaj služabnikov je okrog njega stalo, pričakovaje gospodovih povelj. Ko pripeljejo njegovi vojaki kapitana in Tomaža predenj, zamahnil je z rokb in na enkrat zginila je vsa druhal sužnikov. Potem se obrne h kapitanu in pravi še v precej gladkej angleščini: "Od kod sta vidva ptujca in kaj iščeta v^moji deželi!" "Midva sva Angleža," odvrne kapitan ponosno, "sina onega slavnega naroda, ki ima po vsem svetu svoja posestva. Vihar na-ji je treščil v morje in z veliko težavo sva priplavala na suho. Sedaj sva namenjena proti morju, da dobiva svojo ladijo, ki na-ji čaka ondi!" Ko je raja čul o ladiji, ki čaka na morji, posvetile so se mu pohlepne oči in zamišljeno je stal nekaj časa, kot bi prevdarjal kako tehtno reč. — Kapitan je bil sedaj prepričan, da Malajci niso še nič vedeli o "Lastavici," in je-lo ga je skrbeti, da bi to njegovo priznanje ne učinilo kacih nevarnih nasledkov. "Morda so to roparji," mislil si je, "in napadli bodo ladijo, ako se jim ne umakne o pravem času." Kajti dobro mu je bilo znano, da so Malajci na manjših otokih več-jidel roparji, ki se lotijo večkrat v svojih malih čolnih, katere imenujejo "prahu," celo največjih kupčijskih ladij. Takovi napadi so večkrat zelo nevarni, ker Malajci znajo dobro obračati svoje čolne in ako obsujejo ladijo, ni se jim lahko ubraniti, ker ;ih je vedno po več sto skupaj. "Si li ti kupec in gospodar one ladije, o katerej mi praviš?" vpraša ga raja, namrdnivši grozno resno svoj obraz. "Nisem gospodar, samo poveljnik," odvrne kapitan. "In ta-le tukaj?" pokaže Tomaža, ki je molče stal zraven kapitana. "To je moj prijatelj." "Imaš li na ladiji dosti pušek in smodnika?" "Tcliko, da lahko vse tvoje prestolno mesto v trenotku raz-prašim, ako te je volja," odvrne kapitan zaničljivo, vede na kaj cikajo rajeva vprašanja. "In koliko je ljudij na ladiji?" "Kot listja in trave." "To pomeni toliko, kot nič," — pravi raja in še hujše zgubn-či čelo. Kapitan je vedel, s kom ima opraviti, za trdno je sklenil, ne pičice več razodeti, ko bi mu tudi raja še tako hudo žugal. Tudi Tomažu je ukazal jednako storiti. Da si raja predaleč ne bo upal, to .je dobro vedel, ker pred Angleži so imeli tudi najpredrz-nejši roparji grozen strah, odkar so okusili angleške svinčen-ke. "Koliko tolarjev, pušek in smodnika mi daš, ako te izpustim. Vedi, da sta sedaj oba moja. sužnja in lahko storim z vama, kar se meni poljubi." "Nič ne bova dala," pravi kapitan, "nimava nič denarja." "Ti imaš denar na ladiji. Napiši list in moji služabniki pojdejo po denar in orožje na ladijo, potlej pa sta tudi vidva prosta, če pa ne, ukazal vaju bom umoriti." (Dalje prihodnjič.) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV ODVEČ (Slika. Spisal Ivo Trošt.) Drugi večer so ga dvignili z ubornega odra in položili v črno krsto. Štirje sosedje so zadeli vsaki jeden ogel krste na ramo in se s težavo pomikali po debelem snegu na pokopališče. Klančar je imel le malo pogrebcev. Hči ni utegnila pustiti hiše in otrok, Martin je kuhal slivovko in pridno zalival svoj izgovor, da ne utegne. Nekateri otroci so cepetali v dve gube se držeči za črnim križem. Nekoliko korakov ga je spremil tudi pes čuvaj; ker pa le ni mogel naprej vsled obile-ga snega, je žalostno zacvilil, bevsknil dvakrat in trikrat ter se vrnil pod ognjišče, kjer ga je s polovico mižičega očesa zamišljeno pogledal domači maček, ter se mu molče, umaknil na ognjišče. Sina Klančar j a pa ni bilo k pogrebu. Saj je tudi sneg se vsipal vstrajno z neba oba dni, ko je bil stari Klančar na mrtvaškem odru, vstrajno se vsipal tudi na pokojnikovo krsto in v jamo mu je postlal sveži sneg. "Ta je umrl za potrebo," so se pogovarjali nekateri možje, ki so se medpotoma pridružili pogrebcem. "Vsem se je uwaknil. Bog mu daj dobro!" j In vsakdo se je podvizal do-:mov za peč. ; Pri Kovaču se ni poznalo ; prav nič, da ni več Klančarja, le gospodinja je povešala glavo in ponavljala besede: "Ko bi umrl vsaj kako drugače, bolj krščansko! Oj, oj!" Vzbudivše se čustvo v njenih prsih je sililo na dan, sililo na kesanje, v obupnost. ... * Kmalu po svečnici. ko je bilo lažno, je prišel h Kovaču Jože Klančar. Ni se opravičil, zakaj ga ni bilo k pogrebu, ni vprašal, kako mu je umrl oče in kako so ga zagrebli. Oblastno je gledal in vprašal, če mu Martin odstopi ali odplača polovico očetove odškodnine, ker je oče umrl brez oporoke. Kovačevi so ga sprejeli na pol neumno, na pol zaničljivo. Martin je zopet vzel pipo iz ust in ga — že nekoliko po žganju dišeč, vprašal, če hoče svojo polovico precej, ali počaka, da odračunata stroške med očetovo boleznijo in za pogreb. Jože mu je zabrusil: "Ti si vrag!" "In ti ne angel!" "Jaz te bom tožil!" "Jaz te bom tudi tožil!" Klančar je odšel kolneč in res vložil tožbo, dasi mu je sestra Kovačica povedala, kako jo boli srce zaradi očeta, ki je bil slednjič res vsem odveč: "Bodimo vsaj sedaj ž njim zadovoljni!" ,Tudi sodnik je sovražnima svakoma razložil, da je zares čudno, da se tožita za nekaj, česar sta se prav za prav branila oba. Nič ni pomagalo. Ko je izgubil tožbo Klančar, je začel Kovač drugo: za odškodnino pogrebnih stroškov. No, to : je izgubil Kovač, in Klančarju je bilo to kaj prijetno hladilo. ; Iskal je zopet priložnosti, kdaj , povrne svaku nemilo za nedra- j go. Ker ni mogel tako brž uje- ] ti ugodne priložnosti, mu je j Kovač prej posvetil z drugo to- ■ žbo: zaipownitev stroškov med i starega Klančarja boleznijo, j Ameriški letalci v Jeruzalemu v pogovoru z pravoslavnim duhovnikom, ki jim-pripoveduje zgodovino slavnega mesta Jeruzalema. Ti ameriški letalci so nastanjeni nekje na Srednjem Vzhodu in so se mudili v Jeruzalemu le na obisku. Sodnik je zopet trdil, da bi bil najboljši mir med sorodnikoma, ker utegneta izgubiti vsaki nekaj tožba, s tem pa naraste sovraštvo. Kovač ni nehal in propadel tudi s to tožbo. Sedaj se pa Klančar ni utegnil škodoželjno veseliti nesreče svojega nasprotnika, ker mu je — umrla žena. Ze od nekdaj nista imela med seboj najlepšega življenja in mladi Klančar jo je poslednje čase še huje zbadal, ščipal in dražil, češ: "Ti si kriva teh izgub, ti si kriva, da so romali naši stotaki z očetom na Rado-vino." — Ona je hotela s svojimi rokami nadomestiti poslednje stroške vsled tožba, pa se je med delom neprevidno pre-grela, dobila pljučnico in šla za pokojnim Klančarjem v.večnost. Ta nesreča je Jožeta — kakor vsaki stroški — j ako potr-la. Začelo se mu je dozdevati, da mu gre po očetovi smrti vse navzdol, a boječ se novih stroškov je delal sam, kolikor je mogel, drugo pa zanemarjal. In res je šlo navzdol na Klan-čarjevem domu in še gre. Nič bolje ni pri Kovaču na Radovini. Zaradi izgubljenih brezvspe-šnilh tožba se je začel zopet prejšnji prepir med možem in ženo, katere oče je — tako je trdil Martin — kriv vse nesreče. Ženi je pustil skrbi in gospodarstvo; V kovačnici na Radovini zopet odmevajo udarci težkega kladiva,, vmes pa tudi Kovača Martina kletvice zaradi nemile sreče, obile družine in prepič-lih zaslužkov. Vendar roma redno vsaki večer nekaj grošev v žganjarnico, zjutraj pa gre Martin sam brez groša na ra-^un prepičlih zaslužkov popit nekaj kozarčkov, da potem v kovačnici ložje razbija, vpije in kolne. Dorastli sinko, ki že pomaga očetu Vihteti kladivo in pritiskati meh, pa tudi glasno godrnja vmes,, pogleduje očeta postrani in. misli, da bi opravil še najlažje, ko bi očeta zapodil domov v kot. ... A tudi tam bi bil gotovo nezadovoljen, ker prepadla in hirajoča mati vzdihuje po nekdanjih priboljških, si zaman želi vsled slabosti še drugih, toži o neubogljivih otrokih in s trepetajočimi ustnicami moli za rajneega očeta. Ljudje pravijo, da Kovjjčevka ne more biti več dolgo. Potem pa Martin požene po grlu še vse tisto, česar še nimajo v pesteh dolžniki. * Tretjo jesen po smrti starega Klančarja se je solnce zopet ljubko smehljalo dozore-vajočim češpljam na vrtu za Kovačevo hišo, katere se je zopet oprijelo staro ime kakor Martina kovača nekdanji grehi in rdeči nos. Lastovke so se zbirale na domačem zvoniku, da odrinejo proti jugu. Tedaj je stopal pod obloženimi vejami na vrtu ptuj mož, ki je kupil dozorevajoče češplje, kupil pa tudi že lep kos Kovačevega posestva na dražbi. Na lipah poleg studenca so Se drli in prepirali nagajivi vrabci, pes čuvaj je lovil muhe v senci poleg korita, na kame nu pred hlevom se je pa soln-čil — črni maček. In ljudje, ki še ne morejo pozabiti vraž in praznth ver, trdijo, da ni dobro znamenje, ker poseda dan za dnem tam-črni maček. (Konec.) -o- "Bray dim* and dollar not vitally needed foe , absolute nooailtiM should go loto WAR BONDS and STAMPS to add to tha striking power of oar armad forces." — numu D. Boossra«, PreMmtafOi MMMh. * * * Think War! Act Warl Boy WAR SAVINGS BONDS—at least 10% of your par yydayl Gornja slika, nam predstavlja domačinke z otoka Ciper v Sredozemskem morju, ki so vajene dela na polju. V sedanjih vojnih časih so Jcaj pripravne, da pomagajo vzdrža-vati v redu zavezniška letališča na otoku. Z velikim veseljem in navdušenjem so pozdravljali ministerskega predsednika Churchilla, ko ne je mudil tam na obisku. yiCTORY BUY UNITED STATES WAR ONDS AND STAMPS DELO DOBIJO Voznik dobi službo Sprejme se voznik, da bi raz-važal pivo. Dobra unij ska plača in stalno delo. Mora biti star nad 38 let. Taki, ki so zaposleni v vojni industriji, naj se ne priglasijo. John Drenik 23776 Lakeland Blvd. Tel. KE 5500. (55) Oskrbnice v starosti 21-44 Morajo govoriti in razumeti nekaj angleškega. Dokaz o ameriškem državljanstvu. 5 dni dela v tednu od 5:40 popoldne do 12:4<} zjutraj. Dobra plača na uro. Stalno delo. Zglasite se osebno, razen ob nedeljah na 700 Prospect Ave. soba 901 The Ohio Bell Telephone Co. (45) Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists in Set-up men Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo lid. (x) MALI OGLASI Sobe v najem V najem se odda 5 sob. Vprašajte na 1323 Russel Rd. (44) Hiša naprodaj Na 910 E. 75. St. za eno družino, 4 spalnice; cena $6,500. Nobenega popravila potrebno; furnez pravkar inštaliran; škri-ljeva streha, garaža za 2 avta. Lastnik razkaže hišo podnevi ali zvečer. Lahko se takoj vselite. M. & S. Liebenthal National City Bldg. MA 0336. (44) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo, vse skupaj, ali posamezne kose. Vse-kar je še preostalo. Prodati se mora takoj. Zglasite se na 7114 Donald Ave., suite 2 od 8 zjutraj do opoldne. (Feb. 22, 24) ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. 1943 FEB. 1943 |Sa Mo iT« i w« H Fr| s.| j 1 2 li |4 J5J fij (7 8 iT 110 w m 13! 14 15 16 117 18 191 20| L21| 28 22 23 24 25 26 271 i r 1 i FEBRUAR - 27.—Društvo Danica, št. lil i SDZ, plesna veselica v SND. > 28.—Ivan Cankar, predstava ■ V SND. MARC : 6.—Društvo Soča, št. 26 SDZ : priredi plesno veselico v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 21.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava v SND. 27.—Postojanka št. 35 JPO, SS za okrožje SDD na Waterloo Rd. ima veliko prireditev v avditoriju SDD. 28. — Progresivne Slovenke, krožek št. 3 priredi igro "Vrnitev" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. APRIL 4.—-Glasbena matica, spomla-dinski koncert v SND. 18. (Cvetna nedelja) — Jugoslovanska pomožna akcija, ] slovenska sekcija št. 2, priredi ; dobrodelno predstavo, katere ! ves preostanek bo šel za pomoč j našim v stari domovini. ] 26.—Skupni krožki Sloven- > ske ženske zveze, ples v SND. MAJ | \ 1.—Dr. "Clevelandski Sloven-j c ci, št. 14 SDZ, ples v SND. j i 2.—Mlad. pevski zbor SDD,] Waterloo Rd. priredi koncert v i j avditoriju SDD n/a Waterloo \ Rd. i 2.—Jugoslovanski vojni ve- \ terani, predstava v SND. j 8.—Prisland Cadets, št. 50 i SŽZ, ples v SND. s 9.—Duquesne universa, tam-buraški koncert v SND. £ 15.—Častna straža SDZ, ples l v SND. i 16.—Skupni pevski zbori, koncert za ruski relif v SND. jr 22.—Federacija ZSZ, ples v SND. i'u se je stresla P° v J in je žalostno mica, moja uboga, ca!" Z-njenim vroči«1 J so se mešali režoči ci ženski ni: šil (Dalje prihodU' l ji raztrgali razuzdanci. Nato je sklenila roki in je obrnila proti nebu svoje objokane, tem-nomodre oči ter je molila: "Zveličar, kajne, ti si tudi stal ob stebru? Tebe so bičali, mene niso! Tebe so do nagega slekli, mene niso. Hvala Ti, da si svetega duhovnika obvaroval hudega; trpela bom, kar je volja božja, o ostani pri meni—" Sredi molitve jo je, kakor bi jo bil kdo udaril z bičem, zadel glas pisarja, ki je naglas po vsem trgu razglašal njeno pregreho: "Štefana Švertner je nizkotno in zavratno okoli sto ljudi nahujskala k uporu . . . hotela je zanesti kugo v deželo .. . zato je obsojena na sramotni oder, sedaj se izvršuje sodba ..." Ko je pisar nehal brati in je zvil papir, je zabu-čal divji smeh in se je slišalo zasmehljiivo govorjenje: "Ha, coprnica! Prav ji je! Nas vse zastrupiti, kaj? Glejte jo! Kakor prav je stopala z maliko-valsko zastavo, sedaj pa stoji tu. Prav ji je. Ha, ha, Štefana! Je-li bilo lepo v Vengu? Je-li deževalo milosti in odpustkov? Si-li odgriznila nogi svojemu papeškemu gospodu Bogu? Kje pa tiči sedaj tvoj papeški Bog, da moraš stati sama, in te ne reši Kaj ?" — Nekateri učenci iz gimnazija so se prerili v bližino sramotnega odra, kjer so se za-smdhljivo spakovali: "Ceščena Ma-rija," in so pobalinsko norce brili. Mladi poveljnik strelcev se je razsrdil ter jih dal razgna-ti. Na trgu se je zbiralo vedno več ljudi. Kakor bi šumelo v živem gozdu, se je čulo njih govorjenje. S težavo so jih zadržali strelci. Toda čuda. nobenega izmed katoliških mož, ki so sicer visoko čislali Štefano in so bili polni hvale zanjo, ni bilo danes na izpregled, da bi zastavil zanjo moško besedo. Bilo jih je .sicer"nekaj, ki so dobro mislili, pripadniki obeh ver, toda stali so daleč proč, ker so se bali sodnikove jeze. Albert pa je bil doma v samostanu ujet. Prav isto uro je v svoji celici klečal na kolenih. Silna žalost mu je trgala dušo, da je komaj mogel še moliti, in ni mogel drugega misliti Skozi votlo bučanje in vrvenje tisočglave množice iz farne ulice sem je pridonel krik, da so se vsi ljudje obrnili proti oni strani. Neka ženska, ki je peljala za roko malo deklico in ji je sledilo večje dekle, je hitela po ulici doli; ko je prispela na konec ulice na kraj. odkoder se vidi po celem trgu tja do sramotnega odra, je začela vpiti, kakor bi bila zblaznela: "Oj. moje dete, moje dete, kaj ste storili mojemu otroku!" Deklica na sramotnem od- JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE jahjRl skozi valujočo množico proti farni ulici. VUstavil je konja in je s svojimi strelci zaprl ceste množicam, ki so od vseh strani valovale proti sramotnemu odru. Plaho, s temnimi očmi se je oziral proti sramotnemu odru, kjer bo kmalu stala nedolžna žrtev. Že se bliža deklica groznemu rdečemu stebru, pokrita z belo ruto in oblečena v revno modro obleko. Sprejmeta jo rabelj, ki je stal na levi strani stebra, in črni pisar, ki je stal na desni strani. Ko je mladi Hendel videl ta prizor, se je zdrznil, sklonil se je h konju, ki ga je lahno tapljal s tresočo se roko. Štajer je bil v smrtni nevarnosti — jemala se je čast njegovemu očetu — kar mora biti — mora biti — toda . . . gledati, kako jo bodo vko-vali v to strašno želez je — ne, tega ne more. Množice so tihe, brezglasne. Par coprnic hrešči: Kužna vla-čuga! Kužna vlačugaj Sicer so bile množice kakor začarane. Dekle z osemnajstimi leti mora prenesti kazen, ki je sicer samo za vlačuge, to pa zato, ker se ni menila za kužno postavo. To je strašno. Štefana stoji pred stebrom sredi tisočglave množice. Kakor ostre pšice lete pogledi ti-sočev na ubožico, ki se je od groze stresla, ko je zrla odprti železni obroč, na rablje in na pisarja, ki je stal tu in držal v roki pisano sodbo. Zazdelo se ji je, da se ji majejo tla pod nogami, da se vse okoli nje vrti in giblje . . . "Moj Bog!" vprašuje s solznimi očmi, "bom li morala tu stati, kaj sem vendar hudega storila?" Mladi Hendel se je zdrznil na svojem rdečem konju, krčevito se je vlekel za svoje zlatovezene rokavice in je polglasno govoril sam s seboj: "Li -ni kuga v Štajru nič: li ne veš več, da si nas hotela vse skupaj spraviti pod zemljo?" Ob vznožju stebra je zagrabil rabelj mrtvaškobledo dete. "Strupena vlačuga, če bi ne bila ,storila g{rdega. hudobnega zločina, bi te" ne bil sodnik obsodil semkaj, saj je tako dober in usmiljen," je divje renčal. "Čakaj, čakaj, kužna vlačuga, ti se skrivaš, to ne gre." Potegnil ji je z glave belo ruto in z ramen ogrinjalko; Štefana se je od sramu vsa tresla in je ovila svoji roki okoli rožnega venca, ki ji je visel z vratu. "Tu imaš še neko poganijo, proč ž njo!" Strgal ji je rožni venec z vratu ter ga je"vrgel proč. "Oh, pustite mi vsaj to!" je prosila s slabotnim glasom. "Li ne moreš moliti brez te poganske šare?" "O da, seveda lahko molim tudi tako." Jokala se je. Mladi Hendel je obrnil konja, da bi je ne videl; močno mu je tolklo srce v prsih pod panterjem, težko je hropel kakor po hudi jezi. Da bi bilo že vendar enkrat konec. Sicer je zaslužila to. Pa — je vendar -pregrozno. Sedaj stoji tik stebra, sodnji sluga ji drži pokonci trudni, nežni roki, rabelj pa je v težki železni obroč vkoval nedolžno telo. ki ga je doslej samo zvesta mati privijala na ljubeče prsi. Tisoči so s trga sem strmo gledali na sramotni oder, nekateri sočutno, drugi škodoželjno, zvečine pa zgolj iz radovednosti. Ubogi deklici je od sramu kri udarila v lica. S tresočimi se rokami je vlekla skupaj raztrgano jopico, ki so jo "Prosim, gospod Albert, molite zame." Radelmajer je sopjihal: "S tem dnem izstopim iz mestnega sveta. ... Po tem, kar! sem danes videl in slišal, mi ne preostaja ničesar, o čemer naj bi se z; vami posvetoval." "Le pojdite, pojdite! Vi zavetnik pravice, vi posoda modrosti!" se zaničljivo smeje Hendel. "Grozno nam je žal za vami — sploh ne vem, če bomo brez vas sklepčni? Toda izgubo bomo dostojanstveno nosili" "Bog te blagoslovi, Štefana!" je vzkliknil Albert, ki so ga polile solze, da je komaj govoril. Iz daljave je dvignil svojo roko proti njeni glavi in je napravil nad njo znamenje svetega križa, potem je s hripa-vim, zlomljenim glasom zavpil po dvorani: "Hendel! Cerkev živi! Kakor hočeš tukaj pohoditi devico, tako je tukaj v Štajru pohojena in zvezana Cerkev, toda ona živi! Vstala bo! In njeno mučeništvo bo nekoč tvoja in tvojega dela smrt in sodba vas vseh!" Karel ga je rotil, naj bo vendar tiho, in skoraj s silo je vlekel ihtečega iz dvorane. "Tako sedaj smo ga vendar rešeni," se je oddahnil Hendel. "Cerkev živi, vstala bo. Prijatelj, s tvojo zgovornostjo gre h koncu. Nič novega ti ne pade več v glavo. . . . Priprošnji-ca zoper kugo še stoji tukaj!" je kipeč od jeze 'pokazal na Štefano, ki je povešajoč svojo angelsko glavo še vedno pred njim stala in čakala. "Proč s teboj! -— Kako dolgo bom še moral gledati to svetohlinsko spako? Ven ž njo! Napravimo Konec! Henrik! Spravi mi jo izpred oči!" "Že grem! Že grem!" je tresoč ^e reklo dete in je plaho hitelo proti vratom. Mladi Hendel je ponosno, pa vnemar-no stopal za njo. Ob njegovi strani je šla po stopnicah doli. Ni je pogledal, v zamolkli jezi je govoril pri sebi . . . papež-niki, svoj at, farška zalega, so-drga, prav ima, konec naj bo; srce mu je tako močno bilo, da je težko hodil po sapo. Štefana je vedela, da se ji bližajo strašne muke; pokriža- la se je in je začela natihem moliti: "Jezus, ki si moral piti grenki kelih, ostani pri meni. tj Ko so prišli na dvorišče mestne hiše, so ravno valovali skozi vrata romarji, ki jih je spremljal stotnik Gifin s svojimi strelci. Ko so romarji zagledali deklico, so naglas jadi-kovali in so jo pomilovali. Štefana, četudi v obraz bela kakor sneg, je bila mirna in se je smehljala; eni izmed žena je rekla: "Prosim lepo, povejte vse materi tako, da se ne bo preveč prestrašila — moja uboga mamica je bolna na srcu." Možu, ki je nosil zastavo, je naročila, naj pazi nanjo ter naj jo nese v garstenski samostan. Sodnji sluga, ki je čakal pred vrati, je stopil k mestnemu častniku ter je vprašal, kje je Švertneričino dekle. Štefana se je zdrznila in je nekoliko nazaj stopila. "Tukaj je," je rekel mladi Hendel in je zaničljivo namršil obrvi proti njej. Birič jo je odpeljal skozi vrata. Roke je imela trdno sklenjene in je molila. Mladi Hendel je pred vrati zajahal konja in je zapovedal oddelku strelcev, naj narede skozi množico prosto pot tja rin sramotne ca odra. Počasi je lili Slika nam predstavlja predsednika Rnoseve^M mierja Churchilla v razgovoru s časnikarskimi P Jk ci na vrtu vile v Casablanca, časnikarski V°r°' « posedli v polkrogu po travi. Polkovnik Robert L. Scott, ki ga vidimo na sliki z njegovo soprogo, se postavi, da je sklatil 13 japonskih letal in najbrže nadaljnih šest v bojih na Kitajskem- W av Mkt- f vlVKP^, ** »J™«"- ...............^ ^ Katherine Mitchell je' ena izmed 200 sto-1'10 ^f h v tere je požar na Riverside Drive v New YorWJ'm j(j cesto. Vsak je pograbil, kar mu je bilo najd?^ f $0V] rin je najbolj skrbela za svojega psička in 0 6 &,( da je poginil v požaru, ko ga je v svojq veseW Iqq ( pod plaščem stražnika. j Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DEfcAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! ŽENINI IN NEVEŠČ Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina J 6117 St. Clair Ave. HE*** I Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini IODO ono S.t'V kakor: nežno dete, lilija in nevesta Kristova trpi sedaj nezaslišane muke, h katerim jo je obsodil krivični sodnik. Kakor zli duhovi so ga obiskovale muke, ki jih je deklica prav tisti hip trpela. Začel je prositi Boga, naj stori čudež, kakor ga je nekoč storil nad devico Nežo, ki jo je pred razuzdanimi rab-lji zakril zlat plašč, — rotil je Boga, naj pošlje angela detetu, ki je v strašni stiski in sili; iz samotne celice je odmeval glas njegove molitve po zapuščenih hodnikih, da je bilo brate skoraj groza. * Deklica ob stebru je že skoraj popolnoma oslabela. Že od štirih zjutraj je na nogah in ni imela drugega v ustih, kakor požirek mleka. Peš je šla s procesijo do Dambahu in zopet nazaj, nosila je težko zastavo, nazadnje je "morala celo uro stati pred sodnikom. Njeni nežni udje ji začenjajo odpovedovati. Z rokami se oprijeml je obroča, ki jej pa ne nudi nobene opore, ker tako kruto trdo vklepa in objemlje njeno telo. O, samo da bi imela požirek vode, vse ustnice so ji sežgane od strašne žeje. "Kajne. Zveličar, ti si bil tudi žejen," odmeva v njeni duši, ki je v tej grozni uri neprestano molila/ "Kajne, nič drugega ti niso dali, kakor jesiha — pa si bil na križ pribit, jaz nisem — bil si brez greha, jaz nisem — onemu tamle .sem rekla, da je laž-nik, da ni." Ko je ječala Štefana v okovih, je mladi Hendel ponosno sedel na svojem rdečem konju; kdorkoli se je nanj ozrl, mu je izkazal čast. Pa vendar bi bil tisočkrat raje križal svoj meč s pasavskimi roparji, kakor da je moral biti zraven, ko je ta papežnica trpela grozne muke. Nejevoljno se je zopet in zopet oziral na šolsko uro, ki se je danes počasi vlekla naprej kakor sama večnost; potem je jahal semintja, da bi ne imel pred očmi sramotnega odra. Toda neprestano so mu oči uhajale tja, kjer je dvoje sklenjenih, trudnih, belih rok viselo raz želez je, kjer se je ob sramotnem kamenu pod mrtvaško glavo temnomodra, mrtvaško-bleda dekliška glava nagibala na nežne prsi. In to reši čast očetovo in mesta Štajer, da mora ona tam tako stati. AH iščete delo