Zgodovina pedagoglje. (Dalje.) JŁ1I. Tvcltl JPestalozzi. Ivan Henrik Pestalozzi se je porodil 1. 1746. v Ziirich-u. Dovršivši niže šole in gimnazij, stopil je v ncollegium humanitatis", t. j. v neki viši znanstveni zavod, kjer so se vzgojenci izobraževali največ za teologijo. Pestalozzi se je namreč trdno odločil, da postane duhovnik, a odstopil je od tega sklepa, ko mu neka pridiga za poskus ni gladko tekla. Potem se je odločil za juridiške študije, ali tudi te je opustil in se pri nekem velikem gospodarju na kmetih uril v gospodarstvu. S pomočjo nekega bugatega trgovca kupil si je do sto švicarskih oral ceobdelanega zemljišča, kjer si je postavil (1. 1768.) lep dvorec, kateremu je dal ime ,,Neuhof." Potem se je oženil z Anko Schultesovo, hčerjo nekega trgovca v Ziirich-u. Gospodarstvo Pestalozzi -jevo je pešalo. Slabe letine, slabo zemljišče, malovredni posli, njegova nespretnost, dobrodušnost in neodločnost so bili vzrok, da je hitro pro- padalo lepo njegovo pričeto podjetje. Ziiriški trgovec, ki mu je bil denarjev posodil, terjal je svojo glavnico, videvši da Pestalozzi-ju gospodarstvo slabo napreduje; to pa ga je ptipravilo v velike neprilike. Sproži pa zopet novo misel. Odloči se, da hoče uadaljevati svoje gospodarstvo pa ž njim združiti vzgojelišče za sirotnašno deco, v katerem bi ta iiuela stan in hrano ter se izobraževala ne samo v gospodarstvu in hišnem obrtu, ampak tudi v drugih učnih predmetih. Nadejal se je, da se bode zavod z malo pomočjo vzdržaval. Osnove svoje se radostno prime, in nekatera mesta mu ponudijo denarne pomoči. Pestalozzi je torej (1775. 1.) otvoril zavod s petdeseterimi zelo siiomašnimi in zanemarjenimi otroci. Po leti so delali na polji, a po zinii in v grdetn vremenu so se bavili z ročnim delorn, namreč s predenjem, tkanjem, pletenjem. Razen tega jih je Pestalozzi učil govoriti, peti, računiti, moliti, uril jim čute ter izobraževal uiu in srce. Ta posel ga je zelo veselil, a tudi v tem ni bil srečen. Manjkalo mu je tebniške zvedenosti. OtrokoiD, ki še debelega konca niso znali presti, dal je delati konce za damast, a na ta način so mu prejo kvarili. Eazen tega so bili nekateri otroci razvajeni in irialoviedni, pa tudi stariši so jih često kvarili, ko so jih ob nedeljah in prazuikih obiskovat hodili. Ali skoraj mu je zmanjkalo novcev, hrane in drv in neusmiljeni upniki so nad njega prihrumeli. Gojenci so se mu največ razpršili. Zavoljo tega zatvori zavod (1780. ].); a zemljišče da v najem. V tem času, polnem žalosti in skrbi, ko so ga prijatelji zapustili, a neprijatelji se mu posmehovali, deloval je književno in izdal svoj prvi spis: ,,Večerni časi nekega puščavnika". To je vrsta aforizmov, v katerih je razvil svoj program in položil temelj svojemu daljnemu delovanju. Že v tem spisu govori o potrebi preniišljevanja človeške narave. Na dalje priporoča občo človeško oraiko in slavi obiteljsko vzgojo. Po nagovoru nekega knjigarja v Zurich-u sestavil je krasno moralno Ijudsko pripovedko: nLenard in Jera" (Lienhard u. Gertrud). V tem spisu pripoveduje, kako je skrbno Jera svojega moža odvračala od pijančevanja, kako je vestno in neumorno v svoji hiši vzgojevala in poučevala otroke svoje. Njeno vzgojevanje je bilo uravnano strogo po naravi. Učila je otroke samo to. kar je vredno, da znajo. Sv. pismo jej je bila glavna knjiga, a sicer pa je učila več iz življenja, nego iz knjig. Vrh vsega vadila je otroke v prhnernem delu. Njena šola je bila več delavnica, nego učilnica. Odslej bavil se je Pestalozzi večinoma s književnim delom ter je uredoval ljudske novine in izdal več ljudskih spisov. Mej tem je vstala francoska revolucija. Francozi so se mešali v švajcarske zadeve in jira vsilili novo ustavo in novo upravo. V Unterwaldskem okraji so se temu upirali. Na to so došle francoske čete, da upokore upornike. Te čete so upostošile ves Untenvaldski kraj, a mesto Stanz so celo požgale. Brezbrojne sirote, katerim so ofctje umrli z orožjera v roki, blodile so po svetu brez vsake pomoči, iščeč in proseč miloritinje. Švicarska vlada odloči za nje zapuščeni samostan uršulink v Stanzu ter zaprosi Pestalozzija, naj bode oče in učitelj ubogiin tena sirotam. On se veselo prime tega posla, a boriti se mu je bilo z lunogimi neprilikarai in težkostimi. Oo je bil namreč ne samo učitelj, ampak tudi upravitelj zavoda in skoro da tudi sluga, ker mu niso dali nikoga v pomoC. Vse, kar je deci trebalo za dušo ali telo, moral jim je učiniti. Vedno je bil pri njih in ž njimi, še celo jedel in spal je ž njimi. Pri pouku ravnal je enako, kakor dela doma. Ni rabil nobenih umetnih sredstev, nego edino predmete, ki so bili okoli njega. Soba, stene, zidovi, hodniki, orodje, obleka i. dr. to so bile njegove knjige. S početka je skušal, da se s poukom združi ročno delo, pa se mu ni posrečilo. Ker ni imel součitelja, vpeljal je, da so starejši in sposobniši otroci pomagali mlajšim pri učenji. Ali skoraj je moralo tudi to delovanje Pestalozzi-jevo nehati. Francozi, ki so 17* bili nagnani od Avstrijanccv, pridrli so v drugič (1799. 1.) v Unterwalden, in ker so inieli uinogo bolnikov in ranjeucev, preobrnili so samostan, v katerem je bil Pestalozzijev zavod, v bolnico. Malo potem prevzel je Pestalozzi pouk v najnižih razredib v Burgdorfu, a ko je Kiiizi v Burgdoifskem niestu osnoval sirotišče, združil se je ž ujim in utemeljila sta poseben zavod. Skoro se je bilo zbralo dovolj učencev, in pridružili so se Pestalozziju in Kruziju še drugi pomočniki (Schmid, Niederer, Tobler). V tetn času izdal je Pestalozzi znamenito delo: nKako Jera svoje otroke uči". V teni delu je razvil svoje misli o nevolji in pokvarjenosti ljudstva ter navel, kaj bi se moialo storiti, da bi se temu v okom prišlo. Dočim je v prejšnjih delih govoril več o vzgoji, razpravlja v tem spisu največ svoja načela o pouku. Poudarja posebno, da je narava voditeljica pri vzgoji in pouku in da je nazorovanje absolutni teruelj vsakemu spoznanju, in da so elenjentarna sredstva pouka: oblika, broj in jezik. Jera je, kakor živa slika inaterinske ljubezni in požrtvovalnosti, Pestalozzi-jev ideal, po katerem bi se moral ravnati po njegovem mnenju vsak vzgojitelj in učitelj. Burgdorlski zavod je lepo napredoval. Obiskovali so ga mnogi tujci; vlada ga je pregledala in se o njem kaj povoljno izjavila, zato ga je javnim razglasila in dala upravitelju in najstarejšim učiteljem stalne plače. Potem so pa nastale zopet politiške zmešnjave. Poslanci izŠvice, mej njimi tudi Pestalozzi (1. 1803.) dogovarjali so se v Parizu radi premembe ustave. S svojim ravnanjem pri tej priliki prišel je Pestalozzi v nemilost pri mnogih Švicarjih, posebno pri onih, ki so bili za staro ustavo. Ko je torej prejšnja vlada padla in bila stara kantonska sestava v Švici zopet postavljena (1. 1804.), izbrali so si Burgdorfski grad za vrhovni urad, a Pestalozzi - ju so odstopili samostan v Miinchenbuchsee - u, karnor se je odmah preselil. Vadlanska vlada ponudi mu mej tem, da osnuje zavod v Jverdonu, kar je on drage volje vzprejel ter se preselil tje z nckaterimi učitelji in učenci. Zdaj še le se začenja prava slava Pestalozzi -jeva. Od vseb strani začeli so prihajati učenci, da bi poslušali njegovo uietodo. Državniki in še celo vladarji so prišli v njegov zavod, zahvaljevali se oiu v imenu človečanstva ter sijajno ga odlikovali. Ruski car Aleksander I. ga je, ko je govoril ž njim v Bazelu, objel in niu poslal kasneje red sv. Vladimira. Ali slava zavoda se ni vjemala z njegovim napredkom. V zavodu je manjkalo obiteljskega življenja, o katereni je Pestalozzi v svojih spisih toliko govoril, a kar je najhujše, vladala je nesloga mej njegoviini sodelavci. Vrh tega mu je umrla še žena, ki je kakor prava mati vodila vse gospodinjstvo v zavodu. Pestalozzi je zdaj izdal vkupna dela, kar inu je z nekimi darovi vred doneslo čistih 50.000 Frankov. S terni novci je osnoval zavod za siroraašno deco v Clindiju blizo Iverdona. Pa tudi pri tem ni bil srečen zavoljo svoje nepraktičnosti. Naposled so se mu pristudile vse te neugodnosti in zatvoril je oba zavoda ter se preselil k svojemu unuku v Neuhof. Tu je tudi napisal zadnji svoj spis nLabudova pesem". V tej je še erikrat na kratka zbral vse svoje misli o vzgoji. Dvoje je posebno naglašal, uamreč da naj se z vzgojo v učencu razvija človek in da naj se vsa, tudi najviša oruika duha naslanja na ista elementarna načela. Po kratki bolezni je umrl 1. 1827. Pokopali so ga po njegovi želji kraj šole v Birru. Na grobnem spomeniku so vrezane sledeče besede: »Tukaj počiva Henrik Pestalozzi, rešitelj siromakov v Neuhofu, v Stanzu oče sirot, v Burgdorfu in Munchenbuchsee-u začetnik ljudske šole, v Iverdonu vzgojitelj človečanstva, — človek, kristijaD, meščan, vse za druge, za sebe nič. Pokoj njegoveuiu pepelu! Svojemu očetu Pestalozziju hvaležni Aargau". Ko smo navedli življenje in delovanje Pestalozzi-jevo, ostaja nam še navesti njegove misli o vzgoji in pouku. Svrba vzgoje je bila njemu človečnost (humanitet). BBlagoslov sveta je izobražena človečnost. Obča človeška izobraženost naj bode podloga vsaki stanovski izobrazbi". Načela vzgoje so skrita v človeški naravi, v kateri so zasajeni i nagoni po razvitkn. Sposobnosti naj se v detetu vzbujajo tako, da se s tera ne škoduje otroški samortelavnosti. Ni, da bi se v otroka kaj tlačilo, marveč dela naj se na to, da se otrok sam iz sebe razvija, pri čenmr je paziti, da je ta razvitek splošen in soglasen. Roditeljska biša je najznamenitejše vzgojelišče, a mati najnaravnejša vzgojiteljica in učiteljica. Z moralno vzgojo povspešuje se razvitek volje. Izobraženje volje ima moralni značaj, ako se tiče vidnih stvarf in činov, a religijski značaj takrat, ako je namerjena na ono, kar je ncvidno in nedosegljivo. Cutnim potrebara otroškim ustreza materina ljubezen in skrb, za katero otrok daje v njem zbujeno udanost in bvaležnost. To čutstvo prenese kasneje tudi na očeta, brate in sestre. Od te Ijubezni in zaupanja vzdigne se naposled k ljubezni in veri do drugih ljudi in do Boga, očeta nebeškega. Religijoznost se more torej v otroku razviti iz vseh njegovih čustev, t. j. iz vkupne njegove notranjosti. Vera ni plod naukov, ampak posledek nekega notranjega prepričanja. Svrha umne vzgoje je bila Pestalozziju razvitek duševne delavnosti in raoči. (Dalje prih.)