NOVE DELOVNE ORGANIZACIJE V NAŽI OBČ1NI
Program štednje pri Contalu
Druga deiovna organizacija. ki v sozdu Mercator na novo domuje v naši občini, je Con-tal. Tudi ta delovna organizaci-ja z dvema tozdoma si je našla prostor pod streho Petrofove stolpnice O vsem kar jih teži, žufi, pa tudi veseli smo se po-govarjali z direktorjem Ciritom Bregarjem
DO Mercator-Contal združu-je svoja sredstva in delo v soz-du Mercator od zaČetka leta 1977, pod imenom Contat pa se pojavljajo žeod leta 1951 in boclo prihodnje lelopraznovali trideselletnico obstoja - koi ena najstarejSih zunanjetrgo-vmskih organizacij v republiki.
V tozd Conimex. ki se ukvar-ja z izvozom. uvozom ter za-
slopstvi. in lozd Cibes, ki ima na skrbi servisno dejavnost skupaj z delovno skupnostjo skupnih služb, )e zapostenih 250 Ijudi Slabih deset odstot-kov jih ima visoko in višp izo-brazbo ostati srednjo Temu primerm so tudi osebni do-hodki, saj znašajo v povprečju 9800 din mesečno na zaposle-nega. razpon pa se giblje v ra-zmerju 1 4,3. Gre za kader s specilično dejavnostjo in pre-težno zunanjetrgovinsko regi-stracijo, pri čemer moramo omeniti, da fluktuacije ne po-znajo Pa nesamosorazmerno vrsoki osebni dohodkr, tudi ve-lik posluh za družbem stan-dard je med vzroki za zvestobo delovni organizaciji.
Vetmo posfa opravi tozd Commex, ki je organrziran v sektorje in oddelke, ki se vklju-fiutejo v uvoz-izvoz m zastop-stva ter notranjo trgovino. Uvažajo kar precej raznovrst-nega biaga, prednjači pa opre-ma za industnjo in blago širo-ke potrošnje za zalaganje Mer-catof/eve prodajne mreže.
Ob tem (e Ireba omenili ludi močno izvozno dejavnosl, z(a-sti na konvertibilna tržišča. Gre za športno opremo. (es. lesne izdelke. arlikle kovmske predelovatne induslrije m še kaj. Kol nam je zaupal Cirii Bregar, so si zadali do leta 19B5 naiogo. aa dooo povm,=ni izvoz po stopnji 10 odstotkov letno. S tem pa upajo. da bodo
obrnili sebi v prid ludi negativ-no uvozho-izvozno bitanco, ki znaSa sedaj 60-40 v Škodo izvoza.
Skupaj s SOZD oziroma v njegovem okviru so izdelali kar precej stroge siabilizacijske dokumente. natančneje, reso-lucijo, ki je v ceioti ostrejša od republržke Na vseh področfih si bodo prizadevali zman|Sati nepotrebno porabo in stroške V predlogu resolucije. ki jo bo-do vsak čas sprejeh. je posebej naglaSeno. da bodo maksimal-no povečali delež akumulacije v ustvarjenem dohodku. lako da bi v celotni sozd delež aku-mutacije porastei za najmanj 25 odslotkov, delež sredslev za osebno in skupno porabo pa bi se zmanjSal za najmanj 10 odstotkov Pa ne samo lo! Drastično bodo zmanjSali stro-ške reprezentance. poostrifi delovno msamoupravnodisci-phno. racionalizirah poslova-nje z vrednostnimi papir/i. po-večati izvoz - in še bi lahko naštevali.
Ko je pogovor nanesel na delovanje družbenopolitičnih orgamzacij v delovni organiza-ciji Coniat. je direktor Bregar poudanl. da dobro delata par-tija rn sindikai, zelo maio pa mladma. kar m niti tako čudno, saj imajo vsega skupaj le dvaj-set mladih.
Sicer pa v kreiranju posfov-ne polttike sodelujejo vse družbenopolitične organizaci-je. zlasti smdikai se je izkazal za zelo dejavnega. ko so se-stavijaii predlog stabtlizaaiske resolucije
TADEJ BRATOK