r/OSuHnl TfHaCSna t co*ovtnL Leto a Jfw. zss. v manam, o foreb ZZ. novem&rn liZJ. Kdo Din r Izhaja vsak dao popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit k Din. do 100 vrst 2-50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din. Popnat po dogovore, lnserataj davek poaebcj. •Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din. UpravniStvo: Knaflova a lica št 5, pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knallova ulica it S, L nadstropij — Telefon 2934. Bolgarski peklenski stroj pod tovornim vlakom Podrobnosti o atentatu na železnico med Kumanovim in Skop-ljem, — Atentatorjem so že na sledu« — Kombinacije o namerah makedonstvujuščih. — Hladnokrvno presojanje v Beogradu. — Skopi ie, 21. novembra. Komaj sta se | brezo vlaka v Beograd. Na zasledovanje nekoliko pozabila zadnja atentata s peklenskimi stroji na vlake, umor generala Mihajla Kovačevima in drugi atentati, že se je izvrši] v soboto zvečer nov atentat, čigar povzročitelji so tudi sedaj ma-kedonstvujušči. V Skoplju se je v soboto ©b 21. uri razširila vest. da je bil na progi Skopije—Kumanovo pognan v zrak brzovlak, ki je odšel iz Skopija ob 6.10 zvečer. Vest se je kasneje izkazala kot netočna, zvedelo pa se je, da se je v resnici izvršil atentat na tovorni vlak pri postaji Aleksandrovo, ki je tretja od Skopfja v smeri proti Beogradu. Atentat je bil izvršen ob -431 km železniške proge točno ob 9-25, ko je privozil tovorni vlak proti postaji Aleksandrovo. Preiskava je ugotovila, da je eksplodiral peklenski stroj, ki je porušil del proge in poškodoval dva vagona. V bližini so našli na progi še drug peklenski stroj, ki pa ni eksplodiral. Ugotovili so. da je ta peklenski stroj istega izvora, kakor oni, ki so jih našli povodom odkritja pripravljenega atentata v Solunu. Se! železniške postaje v Aleksandrovem je takoj obvestil oblasti, ki so odposlale na lice mesta svoje organe v svrho preiskave. Kraj, kjer je eksplodiral peklenski Mroj, se nahaja v neposrecni bližini sei-maforja ter je precej skrit. Z ene in druge strani vodijo zaseke v goro, ki so jih bržkone atentatorji izkoristili, da so došli do proge. Verjetno je, da so atentatorji prišli s Skopljanske Crne gore, največje planine med Skopljem in Vranjo. Na eni strani te gore se nahaja selo Aleksandrovo. Domnevajo, da so atentatorji pobegnili nazaj po isti poti. Po še nepotrjenih vesteh se je oblastem že posrečilo priti na sled atentatorjem. Atentat so baje izvršile neke sumljive osebe, ki so jih pred dvema dnevoma opazili v žegligovskem srezu. Ker so jih oblasti zasledovale, bržkone niso imeli dovolj časa, da bi presodili, na kateri vlak naj izvrše atentat in da bi položili bombe kakor bi bilo treba. Skopije, 21. novembra. Peklenski stroj, ki je eksplodiral, k sreči ni napravil velike škode. Postavljen je bil bržkone med 8. in 9. uro zvečer po odhodu atentatorjev so bili takoj odposlani orožniki, policijski organi in oboroženi se-ljaki na vse strani. Progo, ki je bila poškodovana od eksplozije, so kmalu popravili ter je bil promet vzpostavljen že po dveh urah. Proga je bila le neznatno poškodovana; človeških žrtev ni bilo. — Beograd, 21. novembra. Povodom najnovejšega atentata makedonstvujuščih pri Aleksandrovem se smatra, da je makedonski komite hotel ž njim izraziti svoje nezadovoljstvo radi zaključitve prijateljskega pakta med našo državo in Francijo ter izzvati v teh dneh, ki so za bolgarsko vlado razmeroma težki, odločitev, da bi se Bolgarska definitivno naslonila na italijansko politiko. Prevladuje pa mnenje, da bo naša vlada ostala hladnokrvna in da ne bo dala povoda tri-umfu onih temnih elementov v Bolgarski, ki so nasprotniki zbližanja med obema sosednima državama. Z czirom na ta atentat pričakujejo politični kakor tudi diplomatski krogi še z večjim zanimanjem odgovor zunanjega ministra dr. Marinkoviča na interpelacijo, ki so jo vložili Pribičevic in tovariši o naši zunanji politiki. Pričakuje se, da se bo dr. Marinkovič ob tej priliki dotaknil tudi vprašanja atentatov v Južni Srbiji in sploh akcije makedonstvujuščih. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo naša vlada kljub ponovnim atentatom bolgarskih komi-tašev zavzela umerjeno stališče, ker ni nobenega dvoma, da skušajo bolgarski komitaši s svojimi atentati onemogočit započeto akcijo za razči-ščenje in konsolidiranje odnošajev med našo državo in Bolgarsko. Tudi z ozi-rom na sobotni atentat se naglasa v političnih krogih, da je Italija oni činitelj, ki vzdržuje elemente nemira na Balkanu ter pospešuje vsako akcijo, ki bi mogla poslabšati razmere med našo državo in njenimi sosedi na Balkanu in v Srednji Evropi. Praznično zatišje v Beogradu — Beograd. 21. novembra. Danes ni zaznamovati v političnem življenju radi velikega pravoslavnega praznika (arhangel Mihael) nobenih važnejših dogodkov. Veliko slovilo politikov in drugih Beograjčanov praznuje svojo krsno glavo, med njimi tudi ministrski predsednik Velja Vukičević. Tudi v Narodni skupščini je bilo dopoldne zato vse mrtvo, klubi skoro prazni, šele jutri dopoldne se bo vršila seja plenuma finančnega odbora. Veliko zanimanje pa vlada za sejo Narodne skupščine, ki se bo vršila v sredo In na kateri bo zunanji minister dr. Marinkovič odgovarjal na interpelacijo Sv. Pribi-fcevića o zunanji politiki. Minister pravde o ukinjenju stalnosti sodnikov — Beograd. 21. uovembra.Ker se je v javnosti in predvsem v političnih krogih pojavila ostra kritika nad sklepom vlade, da se postavijo sodniki ob uveljavljenju novega zakona o ustroju sodišč na razpolago, se sedaj v vladnih krožili izjavlja, da se vlada v tem ozira popolnoma strinja z ministrom pravde in da ne bo ničesar izpremenila na določbi, po kateri se postavljajo sodniki na razpoloženje. Sam minister pravde je izjavil, da je bila ta določba izdana samo zaradi nove razporeditve sodnikov i u da bo nestalnost sodnikov trajala le malo časa. Nadalje je izjavil, da je tozadevna določba neobhodno potrebna radi oživotvorjenja novega zakona o sodnikih. LORD DERBY IN ERAR — London, 21. novemim. Lord Berby :e prodal svojih 22 hiš, ki se nahajajo v predmestjih Liverpoola za 2 milijona funtov. Na ta način ne bo treba plačati dedičem nasledstvenega davka. ZOPET USTRELJEN GENERAL — Mehiko Cltv, 21 novembra. Voditeli mehikanskih upornikov, general Aquilar, ki je skušal preoblečen prekoračiti neko me-kikansko obmejno reko, je bil od mehikan-akih zveznih^ čet ujet in kmalu na to Kongres demokratske mladine — Beograd, 21. nov. Včeraj se je v Poža-revcu vršil 7. državni kongres demokratske mladine. Kongresa se je udeležilo približno 500 delegatov iz vseh krajev države. Kljub zunanjemu navdušenju, ki je vladalo na kongresu, se je opazilo, da obstoja med zborovalci več struj. Zlasti se je to opazilo, ko so dospeli beograjski delegati. Nekateri so agitirali za to, naj bi bil predsednik kongresa univ prof. dr Saković, drugi so bili za zastopnika omladin-cev Steianovića. postavljenih pa je bilo še več drugih kandidatur. Kongres je otvoril predsednik centralnega odbora Branko Todorović. nakar so zborovalci zapeli «Hej Slovani*. Debate na kongresu so bile zelo živahne. Kralju je bila Ddposlana udanostna brzojavka. Nadalje Je kongres sklenil, da odpošlje Ljubi Davidovi-ću naslednjo izjavo: »Demokratska mladina, zbrana v Požarevcu na svojem kongresu, pozdravlja svojega dragega voditelja in šefa demokracije, Želeč mu dolgo življenje v delu za napredek domovine.* V sprejetih resolucijah izraža demokratska mladina popolno zaupanje v vodstvo demokratske stranke ter ugotavlja, da ostaja zvesta ideologiji demokracije in da želi združiti v svojih vrstah vse elemente demokratske Ideologije. Kraj prihodnjega kongresa bo določil novi upravni odbor, najbrž pa se bo vršil v Novem Sadu. BOLGARSKI IZHOD NA MORJE — Atene, 21. novembra. Bolgarska vlada je odklonila ponudbo grške vlade, ki se je izjavila pripravlieno odstopiti Bolgarski kot izhod k morju prosto cono v Solunu. Bolgarska vlada Je izjavila, da je ta ponudba nesprejemljiva, ker mirovna pogodba določa kot izhod k morju Traciio. VELIK LOV V SUBOTICI — Subotica, 21. novembra. V soboto ob 11. ponoči so dospeli semkaj na povabilo tika'šnjega lovskega društva knez Pavle, ministrski predsednik Vukičevič. vojni minister general Hadžič m češkoslovaški poslanik Jan Šeba. Goste so prenočili v vlaku ter odšli ob 7. zjutraj v spremstvu vel kega števila tuka'šnjih lovcev na lov v bližnje gozde. Gostje so snoči zopet odpotovali v Grčija se prlillufl pariški pogodbi? Globok vtis tugoslovensko-francoske zveze na grško javnost. — Bolje je na francoski kakor na italijanski strani. — Zanimiva informacija fašističnega lista. — Pariz, 21. novembra. Po zadnjih vesteh iz Aten je sklep prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo znatno ojačil one kroge v Grčiji, ki se zavzemajo za čim tesnejšo zvezo med Grčijo in Jugoslavijo. Ti krogi opozarjajo na to, da je pariška pogodba izredno zboljšala mednarodno situacijo Jugoslavije in ob enem zadala hud udarec italijanskim imperijalija-lističnim težnjam po Balkanu. Ako bi Grčija oklevala še dalje, se ji utegne zato zgoditi, da obsedi med dvema stoloma, česar neizbežna posledica bi bila, da bi bila na milost in nemilost izročena Italiji. Da bi to prineslo Grčiji le ponižanje in škodo, ni nobenega dvoma, zato se v javnosti vedno močneje oglašajo glasovi, naj Grčija kot tretji pogodbenik pristopi k pariški pogodbi, ob enem pa pospeši sporazum z Jugoslavijo v vseh še nerešenih zadevah. Bologna, 20. novembra. Re sto del C a r 1 i n o» piše, da izvajata Jugoslavija in Francija skupno pritisk na Grčijo, da bi sklenila ž njima sličen pakt. kakor je francosko-jugoslovenski. Francija izrablja pri tem zahtevo po povračilu 400 milijonov zlatih frankov, ki jih ji dolguje Grčija. Ako bi se Grčija izrekla pripravljeno skleniti prijateljski pakt, bi ji Francija dovolila znatne olajšave za odplačilo tega posojila, kakor tudi ostalih dolgov izza svetovne vojne. Kakor se doznava sta grški finančni in zunanji minister nasprotna tozadevnim načrtom Francije in Jugoslavije. Nov transport italijanskih karabinjerjev v Albanijo Faš'stovska vlada ne zaupa svojim albanskim prijateljem in jim pošilja na vrat vedno nove varahe. — Čudna igra Ahmed bega. — Strah pred osveto rodbine umorjenega Cena bega. — Dubrovnik, 2i. novembra. Potniki, ki so dospeli iz Albanije, pripovedujejo, da so se te dni v Valoni, Santi Ouaranti in drugih albanskih lukah ponc vno izkrcali novi oddelki preoblečenih ha., iai -kih karabiujerjev. ki so vršili dotlej vohunsko službo in bili razzleljeii po albanskih primorskih mestih ter v važnejših notranjih krajih Albanije. Ne ve se, na Čigav račun delajo ti italijanski agenti in če je morda le za varnost Ahmed bega Zcgu ter njegove vlade, vsekakor pa je gotove, da hoče biti vodstvo italijanske zunanje politike iz lastnih virov obveščeno o vsem. kar se godi v Albaniji, ker ne zaupa dovclj v svoje albanske prijatelje. Središča italijanskega vohunstva so biii fašistični klubi v Valcni, Tirani in Dracu Med prijatelji in pristaši pokojne :a Cena bega prevladuje čim dalje bolj mnenje, da je A^med beg Zogu sokrivec smrti svojega zeta. Ahmed beg Zogu je radi tega podvzel tudi vse ukrepe opreznosti proti onim, v ka- terih naklonjenost ne zaupa. Tako so bili Jm»-slavljeni pod nadzorstvo mnogi politiki iu drugi ugledni ljudje, ki so jih doslej smatrali za njegove prijatelje. Imenovanje Gani bega za člana komisije, ki ima preiskati umor Cena bega, se smatra kot dvoličen ukrep Ahmeda bega Zogu, dl se znebi odgovornosti za zločin pred rodbino umorjenega Cena bega in lastno sestro. Cenovo ženo. Po mnenju potnikov iz Albanije bi bilo napačno misliti, da kaže Ahmed beg Zogu voijo. znebiti se prevelikega italijanskega vpliva in pobijati ital. peneti arijo. Doklej se v Albaniji ni ničesar zgodilo, kar bi kasalo, da stremi Ahmed beg Zogu f*> novi orijentaciji. Izkrca vanje preoblečenih karabiujerjev, aktivnost fašističnih klubov, prisotnost italijanskih torpedovk v Draču in v Valoni ter neizpremenjen vpliv italofilskih ministrov, je najboljši dokaz, da je ostalo v=e pri starem. Pomembna svečanost Ijubltanskih gasilcev Izročitev odlikovanj trem ljubljanskim gasilcem. — Bodoči gasilski kongres v Ljubljani. Odlikovana dva privatna nameščenca. V veliki dvorani Mesmcga doma se je včeraj dopoldne vršila intimna slavnost ljubljanskih gasilcev, pri kateri so bila izročena odlikovanja trem zaslužnim prostovoljnim gasilcem. Slavnosti je prisostvovalo tudi več meščanov in delavcev strojnih tovarn in livarn, kajti med odlikovanci je bil tudi eden nj.novih tovarišev. Med drugimi so se slavnosti udeležili vladni komisar g. Mencinger, mestni fizik in predsednik Zdravniške zbornice g. dr. Rus, mag. nad-svetnik g. J a nč i g a j. magistralni tajnik g. dr. Riko F u x in inž. K o s za strojne Tovarne in livarne. V dvorani so se zbrali tudi številni prostovoljni in poklicni gasilci pod vodstvom g. Karla Štruklja. Gasilsko" zvezo za Slovenjo ie zastopal nje načelnik g. Ivan Barle. Odlikovanih je bil že več članov ii ubijalskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, med temi 2 z redom sv. Save IV. razreda, 2 z redom sv. Save V. razreda, 9 z zlato medaljo in 14 s srebrno. Slavnost ie otvoril načelnik ^Ljubljan-skega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva* g Josip T u r k, ki je kratko pozdravil navzoče zastopnike mestne občine. Vladni komisar je nato v kratkem patriotskem govoru navajal imena odlikovan-cev. Naš vladar je v znak priznanja njihovih zaslug in požrtvovalnosti na humanitarnem polju odlikoval z zlato medaljo za 40-letno delovanje pri gasilstvu Ignacija Kvasa, s srebrno medaljo za 25-letno delovanje pri gasilstvu podnačlenika in strojnika tobačne tovarne g. Antona Kad unca in Četnika I. čete mizarskega pomočnika gosp. Tomaža K av č i č a. Hkratu z odlikovanjem gasilcev je vladni komisar izročil srebrno medaljo za državljanske zasluge g. Avgustu Vidmarju, ključavničarju strojnih tovarn in livarn, ki ie bil v tovarni neprestano zaposlen od 1. 1985. (livarna Samassa) sprva kot ključavničarski vajenec, a pozneje pomočrrk. ter slugi Kranjske hranilnice £. Josipu Kurentu, ki se je udeležil leta 187S okupacije Bosne m Hercegovine ter je l. 1889. vstopil kot sluga pri Kranjski hra-niinici. Imel je edinca sina Franceta, ki je 1 1915. padel pri Gorici. Po končanem govoru vladnega komisarja je načelnik g. Josip Turk pripel odlikovanim gasilcem odlikovanja, vladn; komisar pa obema privatnima nameščencema. Načelnik g. Josip Turk je končno zaključil oficijelni del slavnosti s kratkim govorom, v katerem se je zahvalil vladnemu komisarju kot zastupniku kralja Aleksandra za podeljena odlikovanja. Obe PCM je prosil vladnega komisarja, da naj blagovoli izraziti na najvišjem mestu najiskrenejšo zahvalo ljubljanskih gasilcev in zagotoviti njih neomejeno udanost, obenem je gosp. načelnik obljubil, da bodo gasilci vodao stali na braniku mestne občine ljubljanske. Svoj govor je zaključil z besedami: — Ni naš namen zbirati odlikovanja, pohvale in priznanja, vendar pa si moramo radi ali neradi priznati, da se debe v gasilskih vrstah res kiealisti, kojih žrtev za trpečega sobrata je bila velika kn ki po vsej pravici zaslužijo, da se njihovo delo predoči javnosti v obliki odlikovanj. To ui le trohica priznanja in spoštovanja za odli-kovanec, marveč je obenem velika vzpodbuda za mlade gasilce, ki potem s tem večjim veseljem primejo za težko gasilsko delo, in pognano stopajo za vztrajnimi predniki. Z današnjim odlikovanjem je đotoajlo število od I ikova.no e v 30. Slava našemu kralju Aleksandru! (Navzoči so ponovil klic.) Vladni komisar je položil v imenu mestec občine vsem trem odlikovancem tudi primerne denarne nagrade. Nato se je v dvorani pričelo zakustka. med katero so se izrekle tople kn prisrčne napitnice. Kakor nam poročajo iz gasilskih krogov, se ljubljanski gasilci že sedaj prav marljivo pripraviajo za bodoči gaiski kongTes, ki se bo vršil na}pozneie L 1930. v Lj-ubljani in na katerega bodo vabljena vsa gasilska društva naše države, kakor tudi gasilci iz po-samoih slovanskih držav ( Smrtna nesreča na Starem trgu Kot kurjač v mestni plinarni zaposleni 531etni Anton Prosen, stanujoč v Hrenovi uiici št. 4, je v soboto popoldne okoli 15.3u pelja! po Starem trgu štirikolesni voziček v smeri proti Mestnemu trgu. Na kraju, kler jc cesta najožja, je zapazil, da vozi za njim tramvaj. Voznik cestne železnice Anton Furar je vozil počasi in dajal znamenja. Prosen se je z vozičkom umaknil na stran tako, da bi tramvaj lahko neovirano vozil mimo njega. Prosen pa se je hotel s prvim delom voza še nekoliko umakniti, a je bi! tako nepreviden, da je pivi del prišel v stik z električnim vozom, ki je Prosenov voziček porinil v stran in Prosen je zadel i ciLsem še enkrat na to v tramvaj. Oje je r.ato 7. vso .>:!o udarilo Prosena v jetra iti ga obenem vrglo na tla. V bližini stoječi stražnik in drugi pasantie so takoj ponesrečencu prihiteli na pomoč. Prosen se le \t sam pri polni zavesti dvignil, postal pa je močno bled. Peljal je voziček še neka i korakov naprej, a se je kmalu zgrudil nezavesten na tla. O nesreči obveščena reševalna postaja je Prosena nato z rešilnim avtom prepeljala v javno bolnico, kjer pa ie Prosen kmalu po eni uri umrl. Dobil je tako težk<» notranjo poškodbo, da je podlegel. Pogreb ponesrečenega Prosena se je vršil danes ob 1430 \l mrtvašnice javne bolnice. Pokojnik zapušča nepreskrbljeno rodbino. Demonstracije brezposelnih rudarjev v Londonu — London, 21. novembra. Brezposeln rudarji VVaiesa so Včerai z godbami in zastavami vkorakali v London. Na velikem zboro\ anju na Trafalgar -Siuare ie tajnik rudarjev Cuok imel govor, v katerem ie Baldiwinovo vlauo ustio napadal ;er ;^vi!, da SO rudarji prišli v London, da odslovil Ba!d\vina. Baldvvin mora oditi. Nadale je izjavil, da se delavstvo v sedanji razredni borbi ne sme omeji ci samo na BVO-:<_-Sftic obnove dir>! i-matskih odnosaiev med Velikn Britanio in Ru04 — 1o\6o — (5ti.7.>>, NY*vork kabel 5<;.85 bi.. Trst 3tl7.7 — SG.7 <»*J.7). Efekti: Celjska lti4 d.. Ljubljunsk;. kreditna 13<>. 130 Praitedioria H90 d.. Kreditni zavod KjO d., Vevre 133 d., Stavbn:t 56 d^ Kr. ind. dr. o7(> d.. Ruše 280 2U'. Strojne 8(3 bl„ fteiir 104 d. Lesni trg: Tendeiua uespreuienjemi Zaključeno 2 vagona bukovih plohov, od 34' — 34 ein premera, zdravih, brez fjrč in črne ga srca, fr. na ki. post po 25. Iščejo *e smrekovi hlodi od 3'» cm napit-j. fi. fa£M iakl. po*t. po 200 denar: bukovi hlodi prim:i. brez grfc in črnega srea, fr. vag. nakl. {>o«d. od 3.80 m naprej, Vt% od 2.5 do :i.70 ni. srednji premer 35 — 50 rni, 15<7< od 30 do 34 cm. fr. vag. meja. Nudi se bukovina, pa ralelna, žitmaua. oceljena. 3S — 100 mm. menorn tudi izpolnil prijavniGO. Navedel je to4i, da je rojen 1. 1906. v Brodu na Savi in slikarski pomočnik po poklicu. V soboto je podnajemnik nefiadorna zbolel in prosil gospodinjo, rta j gre k ravna tel ju Zakladne bolnice, kjer bo dobila denar, ki ga je med tednom prislužil. S tem denarjem naj tiffl ktfpi nekaj perila in kokoš za Julio. Cjospodfitja se je fes-napotila tfq bolnico iti ravnatelj je bil začuden, ko je čul njeno oajko o Draganiču. Izjavil je, da Draganiča sploh ne pozna in mu ni dolžan niti pare. Gospodinja se je Vrnila takoj dorhov, ker se ji je zdel podnajemnik sumljiv. Slutila je, da jo je poslal iz hiše, da bi jo med tem okra. del. Doma Poslekova ni več našla podnajemnika v postelji. V kotu te pa našla odprt kovčeg podnajemnika Takiča. Kovčeg tretjega podnajemnika Jokiča je n*ed tem izginil. Od sosedov je tudi zvedela, da se sumljivi podnajemnik ne piše D raga nič, temveč Andrija Kal-fič, ki je polici;i dobro znan. Takiču je zmanjkalo blaga za 1"00 Din. J^kiću pa za 4000 Din. Med številnimi iG-to&T^ii.iarrii tatov i u vlomilcev so oškodovani spoznali Ivana Draganiča, fct se piše v resnici Hamdija Kalite. Je 21 let star in rodom iz Tuzie. Policiji je znan kot nepoboljšljiv tat in potepuh in je bil že dvakrat zaprt radi tatvine in prevar. Policija ga pridno zasleduje. ★ Sergije Pateolog je eden najuglednejših ruskih emigrantov v Beogradu. Je potomec stare rusk«e rodfoine. Nedavno je ta ruski begunec prejel vest, ki ga je zele vznemirila. Paleolog živi stalno v Beogradu in je član državne komisije za ruske begunce. Obvestili so ga, da se njegovo ime zlorablja za razne drzne sleparije. Po vojvodinskih mestih se je namreč neka Rusinja izdajala za PaleologoVo nečakinjo. Kdo je v resnici ta žena in od kod je, nihče točno ne ve. Sergija Palcologa dobro poznajo v Vojvodini in se je zato posrečilo lažni nečakinji, da je na njegov račun osle-parila mnogo lahkovernih in poštenih ljudi. Njena prva žrtev je postal neki Rus in nato neke ugledne vojvodinske rodbine. Lažna grofica Vera Nikolajev-na Kapnist se je pojavila Pred mesecem v Kik'indi. Ruski krogi so bili prijetno iznenađeni, da jih jej?očastila tako odlična oseba. Vsi so iskali njenega prijateljstva, da bi zvedeli kake novice iz Rusije. Grofica jim je pripovedovala, kako je trpela med boljševiki in kako srečno se počuti pri nas. f>vakrat so jo komunisti Obsodili na smrt, a ji je uspelo pobegniti. Živela je nato kot skromna navadna ženska. Boljševika so jo pa izsledili m je morala zopet pobegniti. Vsi ruski begunci so pomiiovali lepo grofico, ki je morala toliko pretrpeti. Rekla je tudi, da pričakuje veliko vsoto denarja od svojega očeta barona Stalja, ki je general v spremstvu kneza Nikolaja Nikolajcvica. Čakala je denar in delala dolgove. Po desetdnevnem bivanju v Kikindi je iz skroitme in revno oblečene begutuVe postala razkošno oblečena dama. iz Velike Kikinde je odpotovala v Novi Sad, kjer se je kmalu uveljavila v ruskih in tudi boljših srbskih krogih. Tudi v Novem Sadu je osleparila številne stranke. Predstavila se je povsod za nečakinjo Sergija Pale-ologa. Ko so Paleologa obvestili o prevarah njegove nečakinje, je objavil v vseh beograjskih listih, da pustolovke, ki se izdaja za njegovo nečakinjo, sploh ne pozna. Opozoril je ruske begunce in druge stranke, naj pustolovci ne nasedejo. * Že nekaj dni se vrši v Beogradu preiskava proti organiziram tolpi ponarejevalcev, ki n ve* seijem sledilo raznovrstnim točkam pestre ga sporeda. Raznolika sprememba v nasto* pih sodelujoče in nadebudne naše mladine e sestavil sledečo listo: l. Češkoslovaška. 2. Avstrija, 3. Madžarska, 4. Švedska, 5. Italija, 6. Spanca, 7. Nemčija, S. Danska, 9. Holand-ska, 10. Belgija, 11. Švica, 12. Francija. Jugoslavije niti ne omenja, dasi smo mnenja, da je naš nogomet pač holjši od francoskega, o čemur pričajo krasni rezultati «Jugoslavije« povodom njenega gostovanja v Franciji. Značilno in čudno je tudi. da avtor stavlja Italijo pred Španijo, ko je vendar znano, da igrajo Spanci poleg Cehov in Avstrijcev najboljši nogomet v Evropi, dasi Italijanom ni odrekati velikemu nanretika tekom zadnjih let. — 450.W0 gledalcev — če je verjeti poročilom južnoameriških listov — je prisostvovalo v PJo de Jancirb Hnnlni tekini med mesti Sao Paulo in Riu dc Jaueiro. PuDlTka je baje vdrla na igTiSCe, ko je sodnfk proti Rio de Janciro diktiral 11 metrovko. PnHciia ie s težavo napravila red. — Angleški protesilonalni klubi obstoje že od leta 18b5 dalje, 22 let popreje pa so bili sploh šele ustanovljen prvi nogometni klubi. — Slavnostna sela kluba k«.lesarjev in nio-toeiklistov Ilirlia. Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija* v Ljubljani priredi danes ob 20-3O v "Zvezdi^ slavnor.tno sejo. na kateri se ho proslavila -40-lctnica ustanovitve «Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana&. Na sejo so vabljena predsedstva vseh ljubljanskih športnih klubov »n organizacij, kakor tui vsi prijatelji kolesarskega sporta. KOLFDAR. Dafies: Pontleljek, 21. novembra 1927; katoiilani: Prik. B. D. M.; pravoslovni: 8. novembra. Sel«, arh. Mih. Mri: Torek, 22. novembra 19*37; katoličani: Cecilija: pravoemvni: 9. novembra, Anisifor. . DA.WA.sNJE 1»RIK!.1>I l VE. Opera: >Skivuoslna predstav* v proslavo prijateljske r*oze med Fmncijo in Jugoeb-vijoc. Kino Matira: »Kezako&ski sin Kina Dvor: >Tragedija v Alpah«:. Predarenja: Ob 1Š.15 v dvorani Glasbene .Matice: Prof. S. Onterr: .^Cfrrrtoneki tipi e-m DE2UESE LEKARNT5. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta: Hočevar, Sp. SiSka. ^Ponedeljek" Danes dopoldne je izšla v Ljubljani prva številka novega Usta "Ponedeljek*. List ima, kakor kaže že /mc, nalogo iz* polniti vrzely ki je obstojala v našem časopisju, ker doslej nismo imeli nobe* nega lista, ki bi izhajal v f)Onedeljek zjutraj in objavljal poročila o nedelj' skih dogodkih. «Ponedcljcky> bo zato naši javnosti gotovo dobrodošel, zlesti po mestih in drugih večjih krajih. Biti hoče izključno informativen list brez strankarskotpnlitičnega obeležja* Današnjo številko so dobili na ogled tudi vsi naročniki ^Slovenskega Naro* dan. Pobili bodo še tudi eno ali dve pri* hodnji številki. Teh številk ni treba vračati, ker ho uprava sama ustavila dostavljanje lista vsem, ki si f*a s 1. de* cembrom ne bodo naročili, mm ATflroć-nina je kljub dragemu nedeljskemu de* lu želo majhna in znaša pri pošiljanju po pošti mesečno 4 Din. četrtletno 10 dinarjev, pri dostavljanju na dom (v Ljubljani, Mariboru in Celju) pa me* sečno 1 Din več. Posamezna številka velja 1 Din. Uredništvo »Ponedeljka^ je v Ljubljani. Knaflje\'a ulica 5. uprava v Prešernovi ulici 4. Ker bodo prve številke «Ponedelj* ka» prejemali vsi naši naročniki, v *5/o* venskem Xarodu», seveda ne bomo po* navijali poročil in člankov, ki jih je imel že "Ponedeljek*. Informiranost Jutarnjega lista" l)anu»n}i «Jutarnji Ust • prinaša pod na* slevom ^Klerikalci pretekli s&ntofitatce* sle* dečo brzojavko iz Ljubljane: Ljubljana, 2u. novembra. Jutri prične v Ljubljani izhajate ^Ponedeljek*, ki bo izhajal vsak ponedeljek zjutraj. List izdajajo klerikalci. S tem na* črtom so se bavili tudi samostojni demo* krati, toda klerikalci so jih prehiteli.* Kdo jc kopa prehitel, so videli naši čita* teiji denes semi, ko so dobili prvo številko ^Ponedeljka*. Pikantna pa je vest «Jutar* njega liste*, ki ima znane d<*bre zveze t ljubljanskimi krop SLS, ker razkriva, da so klerikalci hnteli začeti z izdajanjem pcm*r* deljkovega lista. Slavnostna predstava v proslavo pod« pisa prijateljske zveze med Francijo in Ju* tjoslavijo v ponedeljek dne 21. t. m. v ljub« ljanski operi. Na to slavnostno predstavo opozarjamo in vabimo vse narodno občin« stvo našega mesta. V* decembru gostuje v ljubljanski open slavni basist g. Nikola Zec, član dvorne i-pere na Dunaju. Umetnostna no\'ost za ljubijančane. Da omogočita obisk svoje kolektivne raz« stave tudi vsem onim. ki si prireditve doslej še niso ogledali, s>ta sklenila prireditelja, mlada slikarja Miha Malei in St£ne Cuder* man, da bo njuna umetnostna razstava dne 22. in 2x novembra, t j. v torek in sredo, Ofjprta p. t. Občinstvu za brezplačen poset. Rar-tavljatca hočeta s tem dati priliko zla* sti tudi vsem onim, ki jim sicer inalekostna vstopnina brani, da spoznajo njuno delo In 8 tem sodobna umetniška stremljenja. Zato vabita vse in vsakogar, da poseti njuno rafc* stavo v Jakopičevem paviljonu. Odprta bo v torek in sredo neprekinjeno od 10. do |& ure. Obi^k razstave je popolnoma svoboden :n bresplcjčen. — Posebno dijuštvo in delav* stvo ie vabljeno, da poseti prireditev v nni* večjem številu. Vabljen je pa prav vsakdo, ki mu je slovenska umetnostna produkcija mar in ki si prve razstave teh dveh mladih razstavijalcev iz katerega koR vzroka ie ni coledal. Jean de la H vre: 66 500 To je Faul ton — je razmišljala Le-ticija spotoma, — lahko bi ubil stražarja, pa ga noče, ker se boji, da bi v temi ne zadel mene. Ce bi naju dobro razločil, bi ubil stražarja. Jaz bi mogla ubiti Faultona. Toda njegovi spremljevalci bi me prijeli. Da bi le kmalu pribežala do d* Albaniaca! Zadrhtela je po vsem telesu. Konec hodnika je bil razsvetljen. »Faulton se zdaj lahko spozna po postavi.« m -...li Leticija je še bolj pospešila korake. Napadalca sta ju že dohitela. Koma sta dospela na kraj razsvetljenega hodnika, je zadonel za njima strel. Stražar je izpustil njeno roko in padel. — Ubit! Ubit! Vsa iz sebe od groze je planila v stran. Ustavila se je in se obrnila proti preganjalcem. Takoj sta prihitela k nji dva neznanca. Dvignila je revolver-strelo. En napadalec se je zgrudil na tla, drugi je pa skočil v stran in v njegovi roki se je zasvetila jeklena CCV. je začela na vso moc be*- Leticija žati. Kar je začula za seboi zmagoslaven Faultonov glas: »Faulton!... torej sem ubila drugega... Sam! On sam!« Obrnila se je, zadela z iiogo ob kamen in padla. Prodno je mogla vstati, se je zavalilo na njo težko Človeško telo in Faultonov glas je zasepetal: Leticija. Branila se je na vse načine in skušala potegniti izpod sebe revbrvter, -da bi ustrelila por3Tega izdajalca, toda gosta tkanina ji je zakrila obraz tn Vse njeno prizadevanje je "bilo zaman. VII. LablHnt L«tfcija se ie dokro bbrife. Hotela ie obiti Faultona. tb3a fčvoS*-ver-strela ji je fcadel iz rok fti v tćmi ga ni mogla najti. Faulton Jo je z eno roko a imela na hrbtu zvezane roke in si ni mogla Domajrati. Bila sta v skalni votlini. Tla so bila blatna, stene mokre. Faulton ie že obupal, da bi našel pot v Fulgranov kabinet Iz podzemnega labirinta ni bilo izhoda. — Tu naju čaka smrt... Faulton je sedel na kamen in ne da bi se zmenil za Leticiio. se je prijel za glavo. Leticija ie razmišljala, kaj storiti, da Se reši strašne smrti. Kar ie začutila pri nogi vodo. Instinktivno ie prestopila in stopila do gležnja v vodo. V votlino ie tekla voda. Od kod? Zakaj? Od kod je pritekel podzemni potok? VidCČ, (Ta teče voda od leve strani, se je Leticija obrnila m stopila k .zamišljenemu, nič hudega slutečemu FaultoniL Zamahnila z zvezanimi rokami m ga na vso moc Udarila pb glavi. Nato je zbežala po rovu pred naraSčaiočIm podzemnim potokom. Faulton je zastokal in padel. Še dolgo je slišala iz votline Ameri-* kanovo stokanje in preklinjanje. Potem je vse utihnilo in Leticija je ostala sama V temnem labirintu. VIII. D* Albaniac. Ta čas. ko sta Faulton in Leticija tavala do podzemnem labirintu, so se vrstili v rudniku tragični dogodki. Na Sansinovo in Fortclusovo prošnjo je pustil d'Albaniac Leticiio in Lidijo v Ftirgranovem kabinetu in odšel v glavno dvorano, kjer so stali vojni aeroplani. Na njegovo povelje so privedli v dvorano na smrt obsojenega Schvvarz-manna, dva druga stražarja sta pa prinesla Fulgranovo truplo. Petinsedemdeset aeroplanov je stalo v polkrogu, pri vsakem aeroplanu so stali štirje letalci. Razen srednjega so bili vsi aeroplani rdeče pobarvani. Srednji, poveljnikov, je bil bel. Letalci so molče sprejeli d* Albaniaca. Komaj je pa stopil v dvorano mrtvaški sprevod, so se presenečeno spogledali. — Pojasnite jim! •» je zasepetal Sansino d'AIbanTacu na tmo. Vsi čakajo, da spregovorite. Darujte za soomenik kralju Petru Osvoboditelja! Dnevne vesti. \Z Ljubljani, trne 22. novembra 1927, — Krali v Topoli. Kralj Aleksander I. ie v nedeljo zkrtra? odpotoval v Topolo, kjer ostane več dni. — Ministrski predsednik na lovu. Min. preds. g. Velja Vokičevič je v soboto zvečer odpotoval v Sipbotico, kjer se ie včeraj ves dan vršil velik lov na divje prašiče in drugo zverjad. Danes se je ministrstvi predsednik vrnil z lova v Beograd. — Proslava Jugoslovenskega praznika v PragL Češkoslovaška j ugoslo verska Liga v Pragi bo proslavila naš narodni praznik 30. novenrbra zvečer v Smetanovi dvojani Mestnega doma s slavnostnim koncertom, na katerem nastopita Češki kvartet in dr. Jelena Holeckova s solo točkami. — Naš vojaški ataCse v Pragi posettl 48. čsL pešpolk »Jugoslavija . V petek dne 17. t, m. je naš vojaški ataše v Pragi polkovnik NedeMkovič oficijelno posetil 48. čsl. pešpolk, ki nosi ime »Jugoslavija«. Pred vojašnico ga ie sprejel poveI)nik polka podpolkovnik Pavlik na dvorišču je pa čakal oficirski zbor z orkestrom in počastno četo. Polkovnik Nedeljkovič je pregledal polk, na kar je izročil poveljniku dragocen album slik, ki ga je poklonil bratskemu polku 21. jugoslovenski pešpolk, ki nosi ime bratske češkoslovaške države. Po paradi se ie vršila intimna zakuska, na kateri so govorniki naglašali pomen prijateljstva in zavezništva med obema državama. — Slovenska Matica objavlja: Do sedaj so se ustanovila poverjenisrva v naslednjih okrajih (krajih) m so prevzeli poverjeni-štva gospodje: 1. Ljubljana: Anton Lovše, gimn. prof., Anton Speade, društveni admin. tajnik: 2. Maribor: Ivan Fa-vai, gmrn. prof.; 8. Bleil : Josip Zirovnik, naduč v p. in posestnik; 4. Cerknica: Toassauit Otjšak, vodja zemlj. kni. (za ves okraj); 5. Gornji grad: Franc Kocbek, naduč. v p. 6. Kamnik: Ciril Vremšak, uradnik Mestne hranilnice (za ves okraj, izvzemši Domžale - Jarše; 7. Domžale-Jarše: (in okolico) Ivan Stetnovec, učitelj; S. Kozje: Fran Mirmar, šol. upravit, v Bučah (za ves okraj); 9. Kranj: dr. Simon Dolar. grm. prof.; 10. Litija: Josip Zupančič, učitelj (za ves okrni, izvzemsi Zagorj e zokofloo); 11. Logatec: Franjo Malner, pregl. fin. kontr.; 12. Novo mesto: Josip Kovač, gimn. prof.; 13. Radeče : Robert Lindtaier, višji dave. uprav, v pok. Ln posestnik (za ves okraj); 14. Rimske Toplice: Bogomir Milost, postaje-iiačelnik; 15. Trbovlje: Rt?dolf Plesko-vič, učitelj; 16. Tržič: Rudolf Pečjak, »-trok. učitelj mešč. Šole; 17. Vič - Glin-ce: Josip Mesec, izvrš. uradnik; IS. S t Vid nad Ljubljano: Ivan šmajdek, šol. upravitelj (tudi za Medvode m vso okolico) ; 19. Zagorje ob Savi: Ivan Levstik, sol. upravitelj (tudi «a vso okolico); 30. Zagreb: Fran Breoelnfk, višji žel. uradnik pri žel. direkciji. V nekaterih drugih krajih je ustanovitev poveri en Ište v že v teku, v osta!ih se ustanovijo v najkrajšem času. _ Narodna banka ustanovi lastno tiskarno. Glavni ravnatelj Narodne banke dr. Dragoljub NoV3ković je odpotoval v Pariz, da tam po nalogu glavnega odbora prouči ustroj tfskarne francoske Narodne banke za tiskanje bankovcev. Narodna banka zaradi prihodnje leto v Beogradu lastno tiskarno, kjer se bodo tiskali bankovci. — Avstrijski konzulat v Mariboru. Avstrijski poslanik na našem dvoru g. Hoffin-ser jc obvestil zunanjega ministra o nameri avstrijske vlade, da ustanovi v Mariboru konzulat, pod katerega območje bo spadal teritorij mariborske oblasti. ^- VelHra konferenca o komercMaHza-ctil drž. železnic. Generalni direktor državnih železnic g. Gjuričič, ki se te dni vrnil z mednarodne prometne konference v Parizu, je ukrenil vse za veliko konferenco, ki se So vršila 5. decembra t. 1. v Beogradu in na kateri bodo razpravljali o komercija-Iizaciji državnih železnic. — Velika tihotapska afera v Beogradu. Organi beogradske carinarnice so odkrili veliko tihotapstvo svile. Niti tlhopatstva vodijo v Zagreb tn tudi v Ljubljano. V Bco-gtsdu so namreč solidni trgovci opazili nenavadno konkurenco v trgovini s svilo. Bili so trgovci, ki so ponujali svilo nizko pod tržnimi cenami. V afero je zapletenih več beogradskih trgovcev. Svilo so dova-lali v Beograd med blagom, ki je bilo de-kkrfrano z nizkimi carinskimi postavkami. V balah tega blaga pa so cariniki sedaj našli ogromne množine svite Pravijo, da so tihotapci odškodovali državo za najmanj 8 milijonov Din. — Amerika se brani tujcev. Ameriški generalni priseljeniški komisar je predlagal, na? odredi parlament pop rs vseh ttrjcev v Zedinjerrfh državah, da bi mogle oblasti izgnati vse one tujce, ki so prišli v Ameriko nezakonitim potom. S tem bi bili težko prizadeti tudi mnogi naši izseljenci, ki so se kljub opominom naših oblasti preko Ka-ttede in drugih obmejnih držav vtihotapili v Ameriko. V ameriškem parlamentu se pojavila močna struja, ki zahteva na pritisk delavskih organizacij, naj vlada priseljevanje sploh prepove. — Pravilnik k stanovanjskemu zakonu je izšel v današnji številki »Uradnega listac Opozarjamo na to vse interesente. — Za našo aeronavttko. Aeroklub pripravlja veliko loterijo z 250.000 srečkami po 20 Dta. Tudi namerava izdati ite 2>030.000 propagandnih znakov malih letal po 2 Din. Na ta način v m*s!i osrednja uprava pridobit; denarnih sredstev, ki bi z imovino, ki jo kltib £e ima, omogočita ustanovitev letalske Šole in nabavo šolskih letal. Da bo aa ta k>ttrftta uspela, le potrebno sodelovanje vseh predstavnikov oblastev v državi (učiteljev, profesorjev, duhovtrcikov, inže-nerjev, zdravtiikov ftd), ki bi to vajno afteHo podpirali *h Jo proparati med ljudstvom. £ — Premeščanja v službi. Za vodnika v 2. "pešadijskem polku je imenovan pod poručnik Janko štaben, za vodnika 25. peša- dijskega polka podporučaik Radosfav J. Marnšič. h komandi celjskega vojnega okruga kapetan I. klase Oimar A. Križ, za vodnika artiljerijske podoficirske šole v Mariboru artiljerijski podporučnik Anton J. Lukman, za vodnika 4. pontonskega bataljona inženjerski podporučnik Rajmond R. Staleke-r. — V naše državljanstvo so sprejeti ruski emigranti Mihael Hvastuncv, daevmčar finančne kontrole v Mežici, Aleksander De-Make, dnevnica? finančne kontrole na Jesenicah in Vladimir Ignatijev. zasebni uradnik v Hrastniku. — Iz diplomatske službe. Naš novi konzul v Vakmi g. Milan Stevanovič je odpotoval iz Beograda na svoje službeno mesto. — Vprašanje zavoda sv. Jeronima. Vlada se je odločila, da se mora še pred sklenitvijo konkordata z Vatikanom rešiti spor glede zavoda sv. Jeronima v Rimu. Nas poslanik pri Vatikanu je dobil od zunanjega ministra potrebena navodila. Spor radi tega zavoda je dvignil pred leti v naši javnosti mnogo prahu. — Fond za vdove in sirote državnih uradnikov. Posebna komisija finančnega ministrstva izdeluje načrt ure je izvedeno mojstrsko. Posebna pohvala gre naročniku, ki je s tem pokazal, da ceni naš narodni slog nad vsakim tujim. Posnemajte ga! —lj Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu. Na razna vprašanja o načinu prireditve odnosno prodaje umetnin in umetnorbrtnih izdelkov na božični razstavi v Jakopičevem paviljonu podaja prireditelj naslednja pojasnila: Razstava je zamišljena kot prodajna razstava umetnin in mnetnoobrtnlh 'zdeikov, to je vsakovrstnih del sodobnih in preminulih umetnikov odnosio mojstrov. Pri tem lahko vsakdo, ki Je v posesti kake umetnine, to je slike ali kipa, odnosno umetnoobrtnega izdelka manjše izmerc. n. pr. vaze, ure, skrinje, narodne noše itd. iste nudi na božični razstavni prodaji Pred^som so obljubili sodelovanje naši domači umetniki, ki bodo nudili občinstvu za Miklavža, Božič in Novo leto po ugodni ceni dela ter manjšo. plastiko, izbira bode tudi v keramičnih izdelkih "i vezeninah, ki jih nudita prodaji naši domaČ; obrtni šoli tako keramična kakor ženska obrtna šola Zastopane bodo tudi antikvitete manjših izmer tako, da bode imel posetnik - kupec bogato in pestro iz-bero. Na vsak na-in je prireditev prodajne božične razstave umetnin tn umetneobrtnm izdelkov velikega pomena za uvedbo in pravimo presojo trgovanja z umetninami, ker le na ta način je omogočena širšim slojem nabava izbranega predmeta za mal denar, ki služi lahko kupcu kot okras stano-vališča ali pa kot ugodno estetsko darilo. —lj Člane orkestralnega društva Glasbene Malice vabimo, da se sigurno polno-številno udeleže vaje s tpommi orkestrom, v torek, 22. t. m. Sodelujejo tudi godbetnrki dravske divizijske oblasti. Odbor. —lj Himen. Danes se »poroči g. Peter Malešič Notarski kandidat z gdč. Minko Kušarjevo. Novoporočenccma želimo obHo sreče. 905-n —Ij Na »modni čajanki« Atene je bila rzgubllema bela lasulja ter okrogla, črna doza za puder. Najditelji se naprošajo, da blagovolijo najdene predmete oddati pri vratarju Ljubljanske kreditne banke £0&p. Bavdašu. Našlo *e jc pa: par rokavic in svilen pas, kar se istotako dobi na gornjem naslovu. —Ij Vreme. Deževno vreme traia le 4 dni. Danes ob 7. zjutraj }e kazal barometer 762, termometer ■+■ 5° C, opoldne barometer 764, termometer + 6" C. —lj Društvo Ženski pokret v LfnMjaai javlja svojim članicam m vsem, ki s« za-cimajo za njegovo delo, da se vrše -rdslej sestanki in seje vsako sredo popoidiae v damski sebi kavarne ^ Emona«. Začetek vselej ob petin. —Ij Pretep na ulici. Hlapec Jože, pravi hrust, se je srečal na Jurčičevem trgu okoli polnoči s Francetom. Začela sta se prepirati. France jc fingirat, da ima samokres ter je večkrat segel v žep. To ie Jožeta nekoliko razbarno, zafeteval je od nasprotnika, naj pokaže, če ima res samokres. France pa ie pobral kamen ter ga z vso močjo vrgel Jožetu v desno nogo tako, da ga je lahko poškodoval. —lj Drobiž policijske kronike. Policiju je včeraj zjutraj aretirala ki zaprla neko vlačugo. Drugačec ni bil od včeraj do danes dopoldne nihle arj'iran. Prijavljena ;c neka starejša ženska, ki ima svoj lokal ^a periferiji mesta, radi podpiranja ta^na prostitucije, dal>e je policiji prijavljen pretep na ulici, lahka telesna poškodba, 5 ponočnjakov radi kaljenja nočnega miru ednesno nedostojnega vedenja, neki gostilničar radi nedovoljenega plesa in 2 kolesarji radi prestopkov cestnopoljcijskcga reda — lj Štejete ure za jedilairo dobiš pri F Čuden, Prešernova 1. 12*2L. —£ Največjo izbiro bluz, otroških obleke in plaščliov uudi ceno KRIŠTOFlC-BUČAR. Oblačila fvrdke J MAČEK, LJubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša. iz Celja —c Mestui občinski svet je imel v petek zvečer plenarno sejo. Uvodoma ]c bila sprejeta protestna resolucija proti nameravani ukinitvi upravnega sodišča v Celju. Inventar bivše gospodinjske Šole se da na razpolago dekliški meščanski šoli. Določiuo je bilo definitivno besedilo reverza za stavbo poslopja Jadranske banke v Aleksandrovi ulici, ki je biLa leta 1922 zgraiena deloma izven regulacijske črte. Občinski svtt je sklenil najeti pri Celjski mestni hranilnici pesjilo v znesku 1,400.000 Din za regulacijo Savinje n 600.000 Din za zgradbo mestne stanovanjske hiše. SK Celje je bila naklonjena podpora v znesku 10.000 Drn za povečanje tenis - igrišča v parku. Odobril se je kredit v znesku 49.750 Dir. za dograditev promenadne poti na levem bregu Savinje, ki bo najbrže že letes dograjena. Mariji Virarrt se proda parcela na Jože-fovem hribu za zgradbo stanovanjske kI5e. Spreieta je bila maksimalna tarifa za avto-izvoščke v Celju. Aškerčeva ulica se cd kralja Petra ceste do vile Lemaič zatvori za promet z vozovi. Zgradbo novega podz. javnega stranišča pri kolodvoru bo vpošte-vana v novem proračunu. Sprejetih je bilo več predlogov glede regulacije Savinje. Na Dolgem polju se bo uvedla hišna in iavna električna razsvetljava. Protestna resolucija socijalista Komavlija proti nameravani uvedbi lOurnega delavnika v trgovskih obratih m odpravi nedeljskega počitka v mestu je bila izročena tržnemu in obrtnemu ter socijalno političnemu odseku. Seja je trajala tri ure. -—c . Miklavževo. Sokolsko društvo v Celju priredi 5. decembra popoldne v veliki dvorani Narodnega doma Miklavževo za otroke, na večer pa istotam Miklavžev večer za odrasle. Po končanem sporedu bo prosta zabava s plesom. — Sokolsko drštvo v Celju priredi o priliki proslave narodnega praznika dne 1. decembra ob lp. uri dopoldne v društveni dvorani kratko predavanje ter zaprisego rovega članstva. Pripadnice društva pa bodo ves dan na ulici prodajale cvetlice v korist društva. —c Umrl jc v Gradcu v deželni bolnici zasebni uradnik g. Jos. Sot! iz Celja v 30 letu starosti. N. v m. p.! Iz Maribora — Ljudska univerza. Vzpored komorno-glasbenega večera katerega priredi Kroe-merjev trio v sredo 23. t. m. v veliki ka-zinski dvorani,-Je sledeči: 1. Drahms. trio h-dur, 2. Mozart, trio b-dur in 3. Juon, trio-caprice. — Vstopnina običajna in predpro-daja na običajni]] mestih. Celjska porota SVOJEGA SINA ZASTRUPIL. Danes se je v Celju zabelo četrto porot« no zasedanje. Kot prvi se je zagovarjal ratii hudodelstva zavrarnega umora leta 1870. v Bodrišni vasi rojeni in v St. Vid pri Grobet* nem pristojni Anton Mlaker. Obdolženi je opoldne 16. septembra 1927 v Bodrisni vasi, sedni olcraj Šmarje pri Jersah, s tem, da je v lil 3 H letnemu Stanku Sucu v usta ocetno kislino ravnal zoper njega v namenu ga usmrtiti na tak zavraten način, da je vsled tega nastopila smrt. Dne 29. marca 1924 je njegova najemnica vdova Antonija Suc roj. Arzenšck porodila nezakonskega otroka, ki je dobil pri krstu ime Stanko. Ko nezakon* skega očeta je navedla Mihaela Matjaža, železničarja. Ta je očetovstvo tudi prizna! i t; se zavezal prostovoljno plačevati 190 Dni mesčno. Dne 16. septembra 1927 pa sta se zglasila na okrajnem sodišču v Šmarju An* ronija Šuc in Miha Matjaž ter izpovedala, da je pravi nezakonski oče otroka Anton Mlaker. posestnik v Bodrisni vasi in da je nezakonska mati njega zatajila zato, ker ji je Mlaker zagrozil, da se bo obesil, ako ga izda, obljubil pa ji je. da ji bo na tihem pomagal. Ko se je mati Antonija Sne ta dan vrnila iz Šmarja domov, je našla svojega sinčka sedeti na tleh. Igral se je z žličko, ki jo je najrajši imel. Opazila je takoj, da je otrok ves penast okoli ust ha da je hro-pel. Na njeno vprašanje,, kaj mu je, ni otrok nič odgovoril. Iz ust pa mu je priha* iaJ močan duh po esenci. Pograbila je otro« k« in ga nesla na trato pred hišo. ter pričet* kričati: «Kdo je dal otroku esenca fn ga zasrrirpil, dajte mi mleka!» Nato je nesla otroka v Šmarje k zdravniku. Pomagati mu niso mogli in otrok je drugo jutro umrl. Sum je padel na obdolženega Mlakerja, ki ja nekaj časa tajil, pozne te pa priznal, da je *m umoril otroka. To je storil »aro, da se i ne bi zvedek), da je on nesakonski oče otroka. Pravi, da je dejanje priznal zato, ker ga je vest preveč pekla, po priznanju pa mu je nekoliko odleglo. — O izidu raz* prave bomo poročali jutri. PONEVERBA Kot drugi se je zagovarjal radi kudodel* stva poneverbe leta 1891 v Radgoni rojeni in v Celje pristojni rudniški uradnik Evgen Kuss. Obtoženi je 27. julija 1927 kot blaga)* nik in računovodja Trboveljske premogo« kopne družbe v rudniku Hud-a jama pri La* škem od ravnateljstva mu zaupane denarne vsote, in sicer vsega skupaj okrog 300.000 di« narjev gotovine pridržal zase in si jih prU svojiL Obdolženec krivdo v polni meri pri. znava in se njegovo priznanje docela stcla* da s skontracijo blagajne. Obdolženec je s peneverjenim denarjem pobegnil v možem* stvo. S poneverbo rudniškega denarja je pri« čel že mesca februarja 1926, ko je zabredel v dolgove. Takrat je poneveril 15.000 Din, Poneverbe je prikrival z napačnimi vknjižbami. Ko jo videl, Ua mu je uspela prva poneverba, je jemal denar naprej in ga uporabljal zase. Poneverjene vsote so narastle do meseca julija 1927 že na 230.000 Din. V tem času pa je centralno ravnateljstvo v Ljubljani zahtevalo podroben obračun gleds izplačanih predujmov. Obdolženec je prišei do spoznanja, da bodo sedaj poneverbe od* krite. Vzel je naglo iz blagajne se 100.000 di* narjev ter pobegnil preko Maribora v Av« širijo, od tam v Monakovo, iz Monakoveg« se je z aeroplanom odpeljal v Frankfurt tn razna druga mesta v Nemčiji ter bil kake tri tedne v Berlinu. Po prilično dVorneseo nem tavanju je prišel v Ljubljano, kjer je bil aretiran. — O izidu razprave bomo po» I ročali jutri. Ameriške zanimivosti Justiiikacija Črnogorca Milrća. — Požigalcc iz ljubezni. — Tihotapstvo diamantov. — Žrtev ameriškega birokratizma. Nedavno smo med ameriškimi zanimivostmi poročati, da ?c bil v mestu Marion, država Jelinois, ot>sojen na smrt Črnogorec Rado Milic, obtožen umora VVard Jonesta. Milic jc sicer priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se jo, da je to storil v samoobrambi. To so potrdile tudi razne priče. Čeprav ni bilo pravih dokazov, da ie Milic morilec, ga jc sodišče spoznalo krivim in obsodilo na smrt na vešalih. Vsi protesti niso nič pomagali in tudi intervencija jugoslovenskega konzula v Chicagu je ostala brezuspešna. Dne 22. oktobra je mora! Rado Milic na vislice. Tik pred jus'.ifkacijo s j ie Milic obrnil proti državnemu pravdniku in v lomlieni angleščini izjavil: Oni mož tamle, me je spravil na vešala. Najel "je priče, ki so krivo pričale zoper mene. Da, ubil sem Ward Jonesta, toda ubil sem ga, ker mi je stregel po življenju. In gospod državni pravdnik to dobro ve. Zato naj bo proklet. Hotel je še dalje govoriti, toda krvnik ga je tiral na vešala in nekaj sekund ka-scefe Milica ni bilo vec med živi.ni. ★ O nenavadni pustolovščini 421etnega Er-nesta Rhodesa iz Brooklvna poročajo ameriški listi. Rhodes je bil blazno zaljubljen v neko bolničarko, vendar sj ji ni mogel približati. Da bi mladenko opozoril nase. je zasnoval strašen načrt. Zažgal je inctodi-stično episkopafno bolnico v Brooklvnu. kjer je bil uslužben kot vratar. Cim Je izbruhnil požar, je pričel glasno kričati: »Gori, gorila, obenem je pa pograbil aparat za gašenje ognia in odhitel ž niim po stopnicah, da reši bolničarko. Toda ta W med tem že utekla in bila je med prvimi, ki so se rešili. Usoda pa je hotela, da je plamen zajel baš Rhodesa, ki je hotel igrati junaka, nezavestnega, omamljenega od dima in ognja, ko se je zgrudil na tla. Iz plamena so ga rešili gasilci, nakar je bil prepeljan v bolnico. V bolnici ie bil navzoč tudi policijski načelnik Brophv, ki je v Rhodesu spoznal moža, ki je bil radi požiga že dvakrat pred porotniki, a radi pomanjkanja dokazov oproščen. Rhodes je po dolgem zasliševanju priznal, da je zar etil požar, rekel pa je, da ga je samo brezmejna ljubezen do lepe bolničarke dovedla do zločina. K sreči so gasilci ogenj kmalu omejili, tako da požar ni zahteval človeških Žrtev, pač pa ie bila gmotna škoda precej* velika. Rhodes je romal v zapor in zdi se. da to pot ne bo ušel kazni. * Tihotapstvo je menda naidobhčkciiiosnejsi pose! v Ameriki. Tihotapska kupčija cveie btrjno in ima od dne do dne več pristašev. V glavnem se vtihotapljaio alkoholne pijače, pa tudi razni dniei predmeti, zlasti dragulji, zlatnina, opij, kokain itd. Ameriške prohibicijske carinske oblasti so sicer budno na straži, seveda pa tolikem h številu tihotapcev niso kos. No, tupatam pa se dogaja, da pride oblastim v roke masten plen. Tako je bila nedavno v Newyorku prijeta šestčlanska družba tihotapcev diamantov. Pri enem je policija zaplenila za 200.000 dolarjev diamantov. Uvedena je bila obširna preiskava, čije niti vodijo tudi v Pariz. London in Amsterdam. V kraiu Albans pa so agenti zaplenili ogromno količino opija, čig-ar vrednost znaša 250.000 dolarjev. V zvezi s tem je bil aretiran Oskar Monvet. lastnik hotela Mndelainc v Piarliu. Kot žrtev ameriškega birokratizmu ie padel farmer Arnold Chard iz Aufurna. država Ncbraska. Chard je pretekle dni iz bojazni, da ga deportirajo, izvršil strašen samomor. Polil se je z bencinom in nato zažgal. Chard, ki je bil star 62 let, jc prišel s svojimi roditelji v Ameriko, ko je bil star 4 leta. Njegov oče je sicer kasneje sprejel ameriško državljanstvo, toda šele potem, ko je bU sin star okoli 25 let. Chard ie bil seveda trdaio uverje-ii, da je ameriškega državljanstva deležen tudi on. Oženil se je, izpolnjeval vse državljanske dolžnosti in ko ie izbruhnila vojna, Je poslal oba sina na bojišče v Evropo. Ker je farma dobro prosperirala, se jc Chard lani odločil, tia skupno z ženo obiščeta svojo staro domovino. Ko sta uredila vse formalnosti, sta zakonca odjadrala v Evropo. Kdo pa popise njuno začudenje, ko so ju na povratku zadržali na Ellis Islandu tu jima pojasnili, da nista ameriška držav* lj£na iu da bosta izgnana. Vsi protesti hi ukrepi niso nič zalegli, pač pa so jima oblasti sporočile, da se jima rok za bivanje v Ameriki podaljša do 1. januarja leta 1938. Ta vest je farmeria strahovito potrla in ga drševno popolnoma uničila. V otnrpu ;c nato izvršil grozen samomor. Po farmerjevi smrti so oblasti obvestile ženo pokojnega, da Ciiarda niso hoteli deportirati in da so izvrševali presijo nanj zgolj v toliko, da bi se vzdržal volitev rn drugrh funkcij, do katerih ni bil upravičen. Obenem so dale oblasti nesrečni vdovi zagotovilo, da lahko ostacie kot »gost« kotikor časa hoče v Ameriki in da le ne bo nfhče nadlegoval. Toda po toči ;e prepozno zvoniti. Ameriški ozkosrčnl m pedantni biro krat iz ern, ki je povzročil že toliko gorja, ima zopet na vesti smrt moža, ki je bil zvest državljan in ki je dal državi oba svoja sina ter bistveno pripomgel k njeni konsolidaciji. V ameriški javnosti je tragedija farmerja Charda napravila mučen vtis. ★ Drakoničua kazen \e zadeli neprevidnega avtomobilista Johna B. Cooka iz Euida, država Okland. Cook jc povozil do mrtvega neko deklico in iu meneč se za njeno usodo, je drvel dalje. Obsojen ic bil na 30 let je3c. Najboljše. uajirpeinejše zato najceneje Trafikantje in davki Ym uoNpodarski krojji tarnajo, da so davčna bremena neznosna. Najhuje jc pa prizadel nas trafikante. Dočim lahko drugi pridobitni krogi vsaj deloma prevale davke na konsumente, je to pri trafikantih izklju« ceno. ker pri trafikantih uprava točno odmeri zaslužek. Da je to res, je razvidno rz uradnega potrdila, ki ga je izdalo županstvo v Sluniju in s katerim se od strani župan* btva uradno potrjuje, da se je trafikantu Mile Dukiću iz Sunja odmeril davek po III. razredu za promet v 1. 1024 in 1925 v zne* sku 300.000 Din, in ^ieer 5 % čistega zasluž* ka po odraeunanju stroškov, kar zna$a za ta čas 39.000 Din. Trafikant jo moral plačan 3900 Din davka IIL raz., 1.365 Din dohod* nine. 2340 Din vojnega davka, 2381.50 f>*in rednega davka, 3600 Din komornega. 25.500 dinarjev občinskega davka, 390 Din cerkve« ne doklade, 390 Din škofove doklade in 50T dinarjev tTgovsko*obrtniške doklade, skupaj torej 42.079SO Din. Iz tega je razvidno, da je imel trafikant v letu 1924 in 1925 39.000 Din čistega dohodka, davka pa predpisanega 42.079.50 Dm. a te podatke so vsak čas, vsakomur v Tajni* Srvu IMružrnja tobačnih rarfikantov uradni dokazi na razpolago. Me sredte i. razredne loterije kuollens pri mmw r. z, z o. z. v Ljubljani. Sv Petra cesta štev. 19 so bile izžrebane dne 18. t. m. Din 2000 je zadela sreCka 123.362 Pl 1 Din 500 pa so zadele naslednje številke: 14.U6, 76.740, 100.718, 100.739. 5.777. 5.793, 5.734. 15.410. 15.414. 3H9T6, 40317, 40386, 53.453, 115.610, 115.668. 115.671, 8.078. 8.019. 9.731, 9.7W, 11314, 11333, 30.821. 20&53, 23.454, 34.119, 34.156. 48.555. 48367, 48.600. 59.398. 593C30. 60.835, 60.871. 60.880. 70.300, 70214. S6J530. 96.910. 46.970, 96,915. 97.781, 97.747. 110.117. 110.169, I23J73, 123330. 123.318, 123316, 30.254. 30.231, 34.065, 61.218. 61.239, 70JOO, 702I5, 70.214, 71.820, 73.700, 82.504. 82322, 87.112, 87.150. 09349. 99.527, 99.585, 99370, 110.721. 110.759, 122.781, 112.717. 122.787, 71.830. 30.945. 8X70, 47.770, 70.215, 111.113. 61.222 87.149, 122.768. pri Zadružni hranilnici, r. s« s o, z., Sv. Petra cesta štev 19. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31. marca 1928. 3274 41 To in ono Zagonetna usoda tovornega parnika na Jadranu Te dni se je pripetil na Jadranskem morju dogodek, ki razburja vse moma* riškc kroge, zdravnike in pravnike od Argentine do Amsterdama in Trsta. Na trgovskem parniku «Ardea», ki je odplul pred tedni iz argentinskega pri* stanišča Bahia^Blanea in ki je vozu* v Evropo 800 vagonov argentinske koruze, Sta blizu evropske obak nenadoma obolela dva mornarja. Njuna bolezen je zelo spominjala na kugo. Kmalu sta oba umrla. Parnik je pristal najprej v Be* ne tkah. kjer je izkrcal 200 vagonov argentinske koruze, potem je pa odplul proti Trstu. Umrla mornarja so zašili v vrečo in ju vrgli v morje. Zdravniki niso točno ugotovili, kakšni bolezni sta podlegla mornarja, pač pa so izjavili, da gre najbrž za kutjo. Nagla smrt dveh mornarjev je vzbudila med posadko ve* liko razburjenje. Ko je parnik te dni prispel v Trst in hotel izkrcati za Evropo namenjeno pšenico, so tržaške oblasti odredile, da je treba vso koruzo pometati v morje ali pa jo natančno preiskati, ker ni izključeno, da je oku* žena. Trgovska ladja in koruza je bila last velikega holandskega koncema Bunge. V Benetkah izkrcana koruza je pripadala evropskim trgovcem, ki so jo že plačali. Iz Trsta so takoj brzojavno obvestili holandski koncem, da nameravajo ladjo s koruzo potopiti. Naravno, da je ta vest holandsko podjetje zelo razbu* rila. Evropski trgovci so energično pro* testirali proti odredbi tržaških oblasti, da bi parnik s koruzo potopili. Posledica protesta je bila, da so potopitev par* nika odgodili. Prizadeti trgovski krogi so ugovarjali, češ da zdravniki niso analizirali bolezni, kateri sta podlegla dva mornarja. Tudi pregledu in teme* ljiti desinfekciji koruze so se uprli ter zahtevali, naj zdravniki najprej anali* zirajo bolezen. Oblasti so pa ugovar« jale, da radi 200 vagonov koruze ni mogoče izpostaviti vse Evrope nevarnosti strašne epidemične bolezni, kajti kuga bi se začela širiti, če bi prišla okužena koruza v promet. Javno mnenje, na čelu z oblastmi in zdravniki se protivi stališču holandske* ga koncema, ki energično protestira proti odredbi, glasom katere bi morali parnik s koruzo potopiti. Rešitev spor* negit vprašanja je tem težja, ker so tr- govci koruzo že plačali. V poštev pride tudi zavarovalna družba, kajti parnik s tovorom je bil zavarovan, toda samo za slučaj nesreče, ne pa za slučaj infek* cije. Kako se bo končala ta afera, še ni znano. Po smrti priznan rekord Kakor smo že poročali, se je pri nedavnem poskusu, da doseže nov višinski rekord, ubil ameriški kapitan Gray. Grav se je dvignil z letalom v višino 42.470 čevljev (nad 12.000 metrov), nesreča pa je hotela, da si je v naglici prerezal gumijasto cev, ki mu je dovajala kisik, mesto, da bi prerezal vrečo balasta, in se dvignil še višje. Ker mu je zmanjkalo kisika, se je v višini 12.000 metrov zadušil. Balon je kasneje treščil na zemljo. Ameriška letalska zveza je sedaj po smrti junaškega kapitana priznala nov višinski rekord, ki znaša nad 12.000 metrov7 in prekaša za 1500 metrov dosedanji rekord. Kakor znano je Qray že pred dobrim mesecem postavil nov višinski rekord, ker pa se je S padalom rešil iz prenaglo padajočega balona, mu rekorda niso priznali. To je na dovzetnega Grava vplivalo porazno in sklenil je ponoviti svoj poizkus, pa magari, da ga stane življenje. In pri ponovnem poizkusu je res dosegel neverjetno višino, plačal pa je svojo smelost z življenjem. Požar na Nlasarykovi univerzi V noči od petka na soboto je izbruhnil v zavodu za anorganično kemijo na Masarvkovi univerzi v Brnu požar. Vseučiliški sluga je takoj obvestil gasilska društva in ko so gasilci vdrli skozi vrata in okna v laboratorij za slušatelje, je bila že vsa dvorana v plamenih. Ker je v laboratoriju mnogo kemikalij, so se razvili dušeči plini tako, da je moralo gasilstvo rabiti zaščitne maske. Po napornem delu se je gasilcem posrečilo požar lokalizirati. Vsa oprema v laboratoriju je uničena. Tla so tako razmočena, da se je bati, da se bo strop dvorane pod laboratorijem porušil. K sreči so bili spravljeni vsi dragoceni instrumenti v drugi sobi, kamor ogenj ni segel, tako da škoda ni posebno velika. Zavod trpi 80 do 150.000 Kč. škode. Vzrok požara še ni dognan, sodi pa se, da so slušatelji položili pri eksperimentiranju tleče oglje na leseno mizico, ki se je ponoči vnela. Predavanja na zavodu za anorgansko kemijo se bodo morala vršiti nekaj časa v drugih prostorih. Poroka Viljemove sestre z ruskim plesalcem Vest, da se sestra bivšega cesarja Viljema, princesa Viktorija Schaumburg-Lippe poroči z ruskim plesalcem, 28-letnim Fedorjem Zubkovom, o čemur smo nedavno poročali, se je sedaj uresničila. Kljub vsem intrigam, grožnjam, smešenju in zapostavljanju s strani sorodnikov, nemškega plemstva in zaničevanju aristokratov m odporu cerkvene oblasti, ki je odrekla sodelovanje in prepovedala vsem podrejenim svečenikom opraviti poroko, se princesa ni dala ugnati in se je v soboto 19. t. m. opoldne v Bonnu poročila. Dasi je bila poroka strogo tajna in so se celo širile vesti, da bo treba rok preložiti, ker ženin baje še ni imel svojih listin v redu, se je vendar zbrala pred poročnim uradom — poroka je bila civilna — številna množica radovednežev, ki so si privoščili marsikako pikro opazko na račun stare neveste in mladega ženina. PriČi pri poroki sta bila baron Solemacher iz Bonna in mestni svetnik Rudrev iz Berlina, ožji ženinov rojak. Cerkvena poroka se bo vršila danes in sicer po grško - pravoslavnem obredu. Kakor smo že poročali, je nevesta stara 62 let, ženin pa 28 let. Nemški listi poročajo, da je bil Viljem zelo ogorčen nad zaroko, odnosno poroko svoje sestre z ruskim plesalcem in da je princesi zagrozil, da jo bo popolnoma ignoriral. Toda priletna princesa se ni ustrašila groženj in obveljala je njena. Je pač tako, če se star panj vname ... Zanimiv književni proces na Poljskem Pred sodiščem v K rakovu se je vršil nedavno zanimiv proces, ki je vzbudil mnogo zanimanja med književniki ter pravniki. Gre za nastopno zadevo: Ugledni poljski književnik in literat Boj-2elens>ki je napisal za veliki varšavski dnevnik »Kurjer Poranji«, ki ie demokratski organ in poloficijelno glasilo Pilsudskega, zanimiv in pikanten podlistek. Z avtorjevim dovoljenjem je podlistek ponatisnil tudi konzervativni krakovski list »Cas<. Dnevnik »Cas< se čita večinoma v aristokratskih in bur-žujskih krogih in da se čitateljem ne zameri, je uredništvo črtalo štiri, precej robate besede v podlistku in jih nadomestilo s pikicami. Avtor članka je radi tega tožil .glavnega urednika »Časa« dr. Beaupveja, starega in izkušenega novinarja, k! ie obenem predsednik poljskega novinarskega udruženja, očitajoč mu kršenje avtorskega prava. Na Poljskem obstoji namreč zakon za zaščito avtorskega prava in Želenski je zastopal stališe, da je bil zakon radi črtanja besedila v feljtonu kršen. Dr. Beaupre, ki je tekom sedmih let prvič moral pred sodišče, se je zagovarjal, da ie pač možno, da se v demokratski in moderni Varšavi pišejo take stvari, toda za konzervativno in reakcionarno krakovsko publiko niso. Radi tega vprašanja si je enajst pravnikov belilo glavo, tako ena kakor druga stran je bila zastopan po najboljših advokatih. Sodišče je končno razsodilo, da je bila s črtanjem omenjenih besed res zmanjšana umetniška vrednost feljtona in je glavnega urednika obsodilo na večjo globo. =£as« pa je moral podlistek še enkrat priobčiti. Seveda brez črtanja originala. Usodepoln ameriški dvoboj Te dni je v Budimpešti izvršil grozen samomor trgovski potnik TomaŽ Urban - Szabo. Vrgel se je pod vlak, ki ga je strahovito razmesaril. Njegov samomor ima zanimivo ozadje. Pred 20 leti .bas na dan samomora, sta se Szabo in neki profesor iz Budimpešte dogovorila, da opereta svojo čast z ameriškim dvobojem tekom dvajsetih let. Poslej sta redno vsako leto baš na dan dogovora pošiljala drug drugemu opominjevalna pisma. Vsako pismo je vsebovalo stavek: Zopet je napočil dan smrti, na vsakem pa je bila tudi številka 1°. 18, 17 itd. Toda nasprotnika sta vedno odlašala. Slučaj je nanesel, da sta se pred petimi leti srečala v Budimpešti. Oba sta prebledela. izmenjala pomemben pogled in krenila vsak v svojo smer. Nekaj dni pozneje — bilo je baš na dan dogovora — se je profesor ustrelil. Szabu se je odvalil kamen od srca, kajti upal je, da je rešen svoje obveze in da bo ušel usodi. Toda varal se je. Ko je prišel dan obletnice, je zopet prispelo usodno pismo, označeno s številko 16... Ta pisma, ki so prihajala leto za letom, vedno usodnega dne, so Szabu zagrenila življenje. Pred dnevi je prejel zadnje pismo z opominom, da poteče te dni 20 let, torej zadnji dan določenega roka Pismo, ki ga je po nalogu pokojnega profesorja, kakor ostala druga, oči v ki no poslala oseba, ki je vedela za usodni dog.ovor, je Szaba popolnoma potrla. SeH je in se vrgel pod vlak in tako zadostil dani obvezi. GospoUorstuo Stanje Narodne banke dne 15. novembra 1927. Razlika v pri« meri s stanjem 8. novembra. AKTIVA: Kovinska podlaga 409.8 — 8.4 posojila 1570.4 — 1.1 lačun za odi: up kronskih novčanic 1102.r> račun začasne razmenjavc 302.5 državni dolgovi 2966.3 vrednost državnih domen 2138.3 Saldo raznih računov 1241 0 — 64.6 Skupaj 9809.9 PASIVA: Od glavnice izplačano 3Oj0 rezervni fond 10.0 novčanice v obtoku 5770.5 — 153.0 državni račun začasne raz« menjave 330.3 državne terjatve po raznih računih 253.4 + «0.4 lažne obveznosti 1304.2 + 36o državne terjatve za zastav« I j ene domene 2138.3 ažijo za kupovanje slata 83.0 Skupaj 9609.9 OSrestna mera ostane neizpremenjena Obtok novčanic se je zraižal od zadnjega izkaza za 133,600.000 Din. —g Carinski dohodki od 1. do 10. novembra so znašali 54,014.419 Din. Od tefa odpade na carinarnico v Beogradu 13,868-56W dinarjev, v Zagrebu 11,920.315, v Novem Sadu 8.7S4.179. vLjubljani 9.876.080. v Dubrovniku 4.124.617. v Skoplju 3,475.214. v Splitu 1.965.445 Din. Od 1. aprila do 10. no. vembra so znašali carinski dohodki 152 mu lijonov 598.971 Din. V proračunu je bilo do* ločeno za to razdobje 131.229.209 Din, tako da izkazujejo carinski dohodki znaten pre« bitek. —g Kurijoznost nove&i proračuna. Med drugimi to v novem proračunu tudi sledeče zanimive in za nase razmere zelo značilne postavke: Osebni dohodki — minister 96 ti« soč dinarjev, šofer 14.400 Din, dravinjska doklada ministru 105850, za vzdrževanje avtomobila 96.000. za potne, prevozne in pi* sarniške potrebe 24.000 Din. skupaj 336.250 dinarjev. To je ves proračun ministrstva za izenačenje zakonov. —g Dobave. Direkcija državnega rudni* ka v Velenju sprejema do 29. novembra ponudbe glede dobave tračnih žebljev in žic* nikov: do 2. decembra pa glede dobave 2 stenskih telefonskih aparatov. Kolumbovo jajce to sicer ni. pač pa potezno sito ..Kompletta" čajne ročke, bi omogoča dovršeno pripravo čaja in nudi s tem najvišji čajni užitek. Vonj, moč in izdatnost so popolnoma razviti in čajni listi temeljito izkoriščeni. Vi prejmete .Kompletta" ročko potom tvrdke F. Majzei, Maribor, ako ji vposljete prazne omote čaja znamke .Čajna ročka" v vrednosti prodanega čaja od 3 kg, nadalje k tej s padajočo puščico za sladkor ali vlivalko za smetano ali čajno skodelico, ako ji pošljete praznih omotov sa 1 kg vrednosti prodanega čaja. ooxa URA F. ČUDEN Ljubljana Pre ernova l V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena teta, gospodična Frančiška Goršič hišna posest lica v ponedeljek, dne 21. t m. po kratki, mučni bolezni, previđena s opažih sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pok jjnice bo v torek, dne 22. t. m. oo dveh p- poldne iz hiše žalosti, Krakovska ulica 23, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 21. novembra 1927. Žalujoči ostali, ilesim pogrebni ■•»•d. Trgovski pomočnik vojaščine prost, izurjen v spe* cerijski stroki, išče službo; ev. gre za skladiščnika v večjo špe* cerijsko trgovino. Nastopi la* i hko 1. decembra. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda"* pod •Dobra moč/2586V Za slabotne deco in odrasle priporoča emulzijo iz sveže dospelega ribjega olja najboljše znamke: lekarna Ba-hovec, Ljubljana. Kongresni trg._2532 Provizijo trd 1. do 7. o?~r*'ka pri razpe-čavanju državnih papirjev dobe zastopniki pri Orrjanizacionem odelenju, Beograd, Bosanska 99 Električne žarnice kupite najugodneje pri tvrdki Slavo Kolar, Ljubljana, Dunaj* ska cesta 22. 2602 Stanovanje dveh sob s kuhinjo išče boljši miren za« konski par v mestu. Plača ev. za pol leta vnaprej. — Pooud* be pod «Čist o 2598» na upravo «Slov. Naroda*. Znižane cene pri „Tribuna44 za Mik»avža. Mamice, oe zarnoditengoJieprtiike, da si ogkdate veliko izbiro vsak«' vrstom otrošk h voričkov sgraćnih vozitktv. stoiec, holendar ev, malih dvoktles niriclkijev. iivimib stroje m dvokoles. Posebni oddele* za po prato dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otro kin vozičkov itd Emajliranje z ognjem Kolesa se sbranjoicjo ifldi preko zime. - TIBIHA F. B L, tovarna d? »koles in otroških vozičkov. LJobljana, Karlovska cesta 4. — Cenik franko. 2 l .....ni...M.iiii»Mny.MlliymillHI.......IIIIMI Pooolnoma novo! Popolnoma novo! Elitni Kino Matica. Pretresljiva drama otroka, ki j-* o svojo materjo pognan i- cesto. Po slovitem romanu Paul K*llerja (Der Sohn der Hagar). Veselje v hiši. ko pride sin. — Materina n očete ljubezen. — Zadovoljstvo in sloga v družini. — Vesel \. razposajena mladeniška radost. — Nezakonski sin najde svojega očeta tp toolo okrilje. — Krasne slike v gozdu, ko vihar ruši m odnese mlin. Pretresljive scene, polne lepe le in žfv» ljeniske resnice. V glavni vlogi Werner Fuetterer -i Madv Christians Predstave ob: 4., pol tU pol 8. in 9. uri. Telefon 2124. ""■■■■innmmnni.....■ . n I I Ml I M M M I III I I lili tmn Gospodična izu četi a v trgovini z mešanim blagom — išče službo blagajni* čarke. Nastopi lahko s 1. dc» cembrom. — Ponudbe na upra* vo «Skrv. Naroda« pod »Točna 2612». Mft.&AHOVEC PLANINKA t ■ I4VIIMI 'icnavi.a List« < ■ o<*veiujt Kil, izbojša slabo prebavo, slabotno delovanj* Črev- 5 n vzpodbuja apetit l pake* <) Din — Pn noreča Lekarna B novec, Ljubljana, Kongrrs ter zastarel« mu Kroničnemu gnojenju tii-oena ii vnetja sečnega mehurja Za popolno ozd-av en e je treba b lo tčkov Cena z navodilom za io ček 45 D n. Proizvaja in razpošilja no poUi lekarna PEN1Ć. Zapre* >č. /-\ ' MJB0LJ3I BRNSK1 BLflGOVi1 Blagovi za gospode tn dame ■z zaiamfeno čiste volne. — Poslednje novosti za esensko tn zimsko sezono •azposilja *taro renomirano tvormiko skladišče sukna SIEGEL - IH1HOF. 8RH0 Palackeho t* 13 Cehoslovaška) Največja izbira. — Najnižje tvora tik e cene. — hla zahtevo vsorci zastonj in poštnin* prosio, ivi J Urejuj«; Josip Zupančifr -* Za cNarvdno tiskarno*; Fran Jcacraek. — Za upravo m mseratni del liata; Oton ChriatoL — V« t Ljubljani. SBSHBiBsssBHnnsn^H 2856