'V%? f^toSsrrirHofbibuoth«*, wien St 36. V Gtorici, 12. septembra 1879. „So5a" izhaja -vsak petek in velja 6 poSto prejemana ali v Gorici na dom pogiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ L30 ronu. ii ,im si&em trait.-V Trst* v tobafearnj-ilp|M'ca.;oiiua 60": ,f,il' Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo tu-pdniStvu ,;S«fie" v^nrici'Y'Mailing-oVii tiskarni, riarojfmnn pa'cpravitiift^„$*]L«« na Koreuji v St-^a-Ti hiii it. 253 sH. »jsi so ne yracajo; dopisi naj H,~- "~'"^ejo."- Dclfclceti bb blagovoljno frankujejc. ________ in dnigim riepremoSuim so nfaWfiniua fcniia, «ko le oglaw pri urednifttw. BP^K w P. n. narodnikom. Dolzna narocnina je rudcCe zaznamovana p. n. gg. naroftiikom na zavitku dana§nje §te-vilke. Prosimo, da nam skoro vstrezejo s plafii-lom; ee je pa kaka pomota, naj nam jo blagovoljno naznunijo. OPRAVNI&TVO „So6eK. Na&a reva. (dalje). V kako budih stiskah hira na§e poscstvo, do-kazuje najjasnis> ogromno Stevilo mobilijarnih in real-nih eksekucij za davke in privatne dolgove — ki jih v noveji dobi napovedujejo in izvrSujejo pristojne gos-poske. V enem samem manjSem okraji na§e pokne-2ene grofije razposlala je c. k. davkarija 1. 1878 zna» menito Stevilo C582 t'ksekucijskih opominov, naredila 1256 mobilijarnih rubezev in cenitev, dolocJla 184 mobilijarnih drazcb, 12 sekvestracij, 48 realnih eksekucij in 1 realno drazbo. VI; Setrtletji 18791. pa je razposlala ista davkarija uze 2166 opominov, izvr&ila 786 mobilijarnih rubezev in cenitev, napotila 11 sekvestracij, 66 realnih eksekucij, 8 realnih draz>b, timed katerih sti 2 uzc dognani, 3 ustavljenc in 3 v teku. Po teh Stevilkah je lahkp soditi, kolika svota eksekutivnih stroSkov seje navalila ha fatttena ubogim davkoplacevalcem, koji — ravno v dotifihem okraju — nemajo niti ob Cem ziveti, a ne da bi mogli se zra* veh mnogobrojnih dajil prenaSati take stroSke. Take silne stiske tirajo ubozega posestnika v nenasitljivo |relo oderuhov in slednjid — v pogubo. To nam zopet dokazujejo druge §tevilke, da je namre6 e. k. okr. sodnija istega okraja 1. 1878 dovolila 277 real-nib drazeb in izvrSila jib 120 in da je letos do 23. avgusta zopet dovolila 179 takih eksekutivnih prodaj in dognala jih do zdaj 49. Ce pojde v tej primeri naprej — pridejo vsa posestva v malih letib na sodntjski boben in ve&noma v roke oderuhom, katerim bodo morali ubogi, iz svoje lastnine prognani kraetje hlapfievati — ce. svobodnosti Cut ne zaduSi v njih domoJjubja ter jih prezene un-Btran Oceana — kamor jim ka^ejo put uze zdaj mno-ge nesrecne druzlne.— In take ialostne gospodarske razmere niso sa-mo y enem okraju, marivec* postajajo (e dalje splosuejSe LISTEK. Kozlov (Dalje.) rob* Le 26. aprila 1299 postavita kanonika magister Maninus in magister Valterus v imenu Kapitula in dekana Ojglcjskega (bila je takrat sedisvakancija) ne-kega Artuica, s pridevkom Pulito, iz Tolmtna za b* skerbnika ter bratiitelja tolminskega grada in dvora. Ta naj vzdeiiuje Sest varuhov za grad in §est za dvor, brezi svoje osebe in drugih, ki so dol2ni brani ii omenjena kraja do prihodnjega sy. Jurja. Tudi so Be dpfgpvorili a Pulitom,*da mu bodo dajali vsakidan po tri denarje (a 8.69 kr.) za ysakega varnha in da bodo ti odSkodovani z oglcjskimi posestvi na Tol- in po leto§nji vseskozi stragno slabi Ietini morajo do-speti do vrhunca. Ves kanalgki okraj, cela pbdfiaven-ska stran nc pridela letos niti jagode grozdja; po Brdih, Krasu in po vsej gorilki okolici ne samo da je trtni zarod zelo reven, okulila ga je tudi bolezen celd v takih krajih, kder je do zdaj §e ni bilo, pb vipavskih griCih tnej Dornbergom in Bronico je toca naredila znamenito Skodo; sadno drevje je Ctstb golo po vsej de^eli; poljske jesenskt pridelke je Su§a de-loma zaduSila, deloma skrfiila —in za kolikor je bilo ve6 sena, kakor po navadi, toliko manj je zdaj otave. Sicer pa nema seno, tudi 6e ga komu kaj preostaja Cez domafio potrebo, niti toliki cene, dabi sestvoSkl spladali za ko§njo in voznjo na tig. Tako je pri nas na GoiiSkem letos v obfie insarao nekaterim gorskim stranem je letina kolikor toliko milejSa, Kmefiko prebivalstvo je u^e zdaj v veKki rev-SCini, a neprestane eksekucije jemljejo mu U zadnjo pomofi iz rok — gonijo mu zadnje molzno fivinfie iz hkva. Da se je statue na§e govede ulcknilo skoro na najniio mogoCo stopinjo, to hoeumo v eni prihodnijh Stevilk statistifino dokazati primerjaje Stevilo domaee divine proAlih let — se sedanjim ^tevilom posebiio na Krasu, v goriSki okolici in na Kaualskem, koder posestvo najhuje hira. Kaj poceti, kam se za pomofi obrniti v tej stra-Sni revi, o tern hotemo prihodnjifi rozlo2iti svoje me-nenje, ker ham je danes ztnanjkalo prostora v listu. mmmmmmtmmmmmmmm (konec prihpd.) Amerikangki pridelki. Poljedejstyo in ^ivinoreja v zdru^enih drfavab severne A,merike dospela sta v zadnjih letih do take Htopinje napredka, da je jela Amcrika v svetovni kup-Ciji z naiavuimi pridelki tako gospodovati, kakor go-spoduje Anglija z obertnijskimi izdelki. Severna Aiue-rika prideluje velikanske mno^ine raznega izvrstnega gita, da preostaja tamoSnjim potrebam in se ga mno-go izva^a iez morje v Evropo. Cena in dobrota p§e-uice sti taki, da dela koukurencijo naSi domaCi pSe-nici; saj cujemo celd, da vkupujejo za velik mlin v Stracicah pud Gorico raje amerikansko, kakor domaCo pSenico. Enako napredojejo Amerikanci v izreji goveje zivine, ovac in preSicev, tako da delajo tudi v tern izdatno koukurencijo avstrijsko-ogerski driavi ne sarao nasproti vnaujira ddavam, auipak tudi na domacih tergib. Tako na pritiko je bilo od meseca julija 1878 L. 1305 je dobil gwf Henrik zopet tolminski grad in postavil ondi kot svojega glavarja Pavla Bq-jana. Dve le,H pozneje,koje Henrik Venzone of)le-gai, napadejo frijulske Cete Tolmin, prepode" iz grada gori§kega glavarja in posedejo Kpzlov rob za patrijar-ha. Ta je postavil za svojega oskerbnika v Tolminu $xmm Qr^a (i. laot). % 1§13 |,e tazpre z .pva grof Henrik 8 pa. trijarbom in mu napove* vojsko. Patrijarhovi zavezni. ki, avstrijski vojvode, so hoteli poslati kerskega skofa v Tolmin, da bi ta kraj zasedel in ga obvaroval pro-ti Henriku. Toda grof ga je prehitel, priSel je v Tolmin in zazgavsi terg zaCei je oblegati grad 13. septembra 1313. Po triiudvajaetdnevnem, obleganji moral se jr. podati Kozlov rob, ker ne bilo od niko-der nobene poniofii upati. 6. oktobra posede Henrik grad in odide naslednjega dnev Cedad, pustivSi Pavla Bojaua kot svojega glavarja v Toimiuu, V pogbdbi .19. septembra 1314 je bilo sklenje-np, da mora grof vse posedene gradoye patrgarhu na-zaj dat? do prihodnega praznika Marijinega o6i§6e-nija. A to «e ne zgodilo. ker je patrijarh skoro po tem umerl. 24. julija 1319 sklene patrijarh Pagario v Cedadu z g'oriskim grofom pogodbo, katere peti Clau se tako le glasi: „y§e gradpve, kraje, zemljiSea, terd-njave, ppsestya, pjfayice in jurisdikcije oglejskega pa-trijarhata, katere poseda grof sain ali kedo diugi v njegovem imenii, mora izrociti patrijarhu v psmih dneh, razen Tolmina, Lo|a in Tricesima, katere bode izrocil brez ugavora v bodocih petnajstih dneh> Od \. 1313 Ho 1319 je bil tore Kozlov rob neprenehoma v patrijarhovih rokah. Patrijarh Bertrand de St. Ginnes je postavil 1. 1336 Get harda de Cucagna kakor svojega glavarja na Tolminskem, V obrambo nemirn.h wej vpeljal je nja« do konec februarja 1879 iz Amerike izpeljanih: pre-§»$ev 42.3^3, goved 89.470, oy^c 119.68b; Speha in gnjati '4,85.9 milijpnov (untov,1 svinJBke masti 210;3 mil. ftv., svinjskega mesa pa W.i mil. ftintov. ' Kajveh redenih pridelkov pride v Anglijo, na Fran-cosko in v Nemcijo; vrcdnost isivozenih svinjskih pridelkov znasa nad 52 mil. tolarjev. Pa tudi frisno meso se izva^a iz Amerike v Evropo in sicer goveje in ko-gtrunsko. Da je svjqjereja vpelkna na najfiirsi Skali, spri^uje nam to, da rede v tej driavi blizo 30 milijo-nov teh ^ivali. Ker le pegajo tudi oger»ke deNe mnogpsesvl-nierejo ter prodajejo i^rejen^ j^m Y WlSfe ##Hfl in francoske dezale, dela Amerjfe mm WWll JNna-lajtaniji najnevarniSo koukurencijo, m vajjf} ^udl glede izva^evanje lita. Da bi se tej konkuranciji meje poBUvilo, bode primoramt tudi Avstrija, postttmati velikega nemftkeg* kancelarja ter poutaviti vinoko colnino na uva^evaiija lita, niesa in vsoh ^iviimkih pridelkov iz Amerike, ker drugace ne bode ilomacini j&iviuorejcmn in polje* discern mogoLe, vzdrzati konkurencije z amcrikanukiin, blagom. To bi se moralo gtoriti, st vl, da le v braoi-bo domafega poljedelstva in domaCo iivinorejo In za casa hudih let morala bi se ustanoviti izjema, da fle potrebni tAswk neprimemo ne podrnzi. Pa tudi vina so zaceli Amerikanci pridelavatl in Bicer prav dobrega, in gotovo je, da nas tudi v Vino-reji v 10 letih prekose, ker so si prigkrbeli prav do-brih vin8kih tert'. Amerikahske terte se vtegnejo tudi pri nas v* peljati in sicer zarad Cudovite tadoyitnosti in fiedveh neprecenljivih lastnosti, in te so, da Be amerikansko trte poz>e§na trtna uS (aioxera) ne loti ifl da grozdja ne treba 2veplati.' Vino iz airierikanske trte sicer tit tako okusno, kakor naSe 'doniace, 'ker ima okua pb malincah ali jagodah, ati boljSe je tako vino, kakor nobeno. * NaSi prav bli2nji laSki sosedje okoli Cedada s6m do Kordna 6b Idrlji so naMi pomoC tudi zoper okus vina po jagodah in malincah in sicer V tett,' da na dotna^e trte v zagozdo cepijo amerikanske trte, katere ze v drngem letu prav obilno rodijo. S tem, da pride ccpic" amerikanske terte na domaco terto, zgnbi vino tuji okus in se pribliia okusu vin& iz domaie trte pridelanega. Velika korist tega'poCetja je pK'ta, da rode tako cepljene trte CudovHo leto 2& letom in da ostane grozdje brez 2vep(anja prav zdravo. Mi bipri-porofiali naiim Kanalcem, kateri ne pridelujejo 2e ve6 let na domacih cividinskih trtah clsto nift vina, dabl ta naCin poilahtucnja trt zdatno posnemali, ker bi pt) gov brat Simon de Cucagna nekako stalno vojaStyo v Tolminu in pomnozll posadko na gradu. ^udi naspres* ti roparjeffl, ki so takrat vse ceste nadlegovali; blip je treba stalnega vojaitva. Tako jettkazal patrijarh 1. 1340 tolminskemu glavarju, naj z vojsko napade zlo-glasnega plememtaSkega roparja Villalto in naj ga kaznuje za mijogotere njegove zloeine. t. 1348 je nil splosni veliki pbtres, ki je segal tudi na Tolmmskb in zcl6 p'OSkbdoval grad tia Ko-zlovcm robu. Patrijarh Markvard ItandeSki ga je pb-zneje p^pravil z' velikimi stfoSki. patrijarh'Bertrand je tudi potetdil (1. \3l6) stare pravice Nem^Orutat-jem, ki so se bili: naselili iia Tdlminskieni: l'1218. DoIoCfeno je bilo, dsi morajo NemSkorutarji po^iljati deset mo$ v obrambo tolminskega ^rada,'kedarkpli|ji bil tevnevarnosMlPatriJarlibv glavat je ^mel'te^o-jaketudiveC fcasa na giadii obderfati, jEe Be rtu jre potrebnb zdelo. ' ' ''' 1' ,'' '." .. Po sm^rti patrijarba Nikolaja LuksemburSkega 1. 1358, posede goriSkigrof Menard"VII.'vsfe Tdf-minsko glavarstvd. Zato se pritbii naslednji patrijarh Ludovik della Torre: hitiro o syojem nastopu pn J>a> pe2i, da ima goriski grof po krivici v svoji obitth Tolmin z vso gorenjo aosjio dojino. Zdi ee,da ¦»» moral grof ndati in koj izrofiift patriarAu Tolrtin. 1)e-sejtine jn dohodke dal je'jpa Se k 1; VM kajntu ii to patrijarhu nwaj, Zato pa je moral plafiatt patrijarft tern dosti in dobrega vina pridekvali in si v svoji neizreceni revi poraagali. Kanalci imajo priliko to storitit keriz kanalskedolinedolaskemejepri Korenu (Corno) nidalecV in ker vina ©sto nit ne pridelujejo, bi tudi v prvera leto eepljenja ne imeli posebne Skode, v dru-gero leta pa bi uze pridelali dobro cerno kapljico. Omenili smo zgoraj, da se amerikanske trte ne loti trtna n§, kar daja prednost amerikanski trti, od kar se je. t& nesreca jela razsirjati tudi po Lombardiji. Da se zdruzi s to prednostjo se korist, ki nastaja po eepljenji na§etrte* toje da se prezene okus vina po malincah alt jagodab, priporoca kmetijsko drustvo v Vidmu ta nafiin: Naj se sade amerikanske trte in po ten eepijo 8 dowa&rai trtaini. To druSUo sadi na milijoue amerikanskih WH, potem jih pozlahtnuje z domacimi trtami, in razprodaja po dezeli. S tem rav-nanjem se dosezejo neprecenljive koristi: takih trt se nararec ne loti trtna us (katera zivi le pri korenikab in te so h amerikanske trte); trte rode veliko zdra-vcga grozdja, katerega ni treba zveplati, in vino iz grozdja takih trt je skoro popolnoma enako vinu iz naSih trt pridelanemu. Dobro bi bilo, da bi to nekateri nasih posestni-kov poskusili, in ako bi se te prednosti tako pozlah-njene amerikanske trte potrdile, bilo bi to tudi za nase kraje velika pndobitev, ker bi se pretecl nesreci d trtni usi lahko o pravem casu in brez skode ognili. Dopisi. IZ Seiane, li. sept. (Izv. dop.) Preteklo ne-deljo je zborovaio tnkaj slov. politicno druStvo „Ldi-nost* v lepih prostorih Searamanga-ove gostilne. Zbralo se je nad 50 drustveuikov in drugih rodoljubov; nad-polovica jih je bilo iz trzaSke okolice, nekohko iz Seiane in Milnjib obcin, poediui iz Istre, Goricc in od drugod. Domacega obciustva je bilo za j a v e n shod, kojega se delezi lahko vsak odrasli drzavljan, prav iralo; ne vemo, je-liza narodno stvar preinrzlo, ali je bilo od strani doinacih veljakov pretnrzlo vabljeuo, premalo spodbujano. Glede delezitve smemo trditi, zaostajal je ta obfini zbor aEdinosti*' za vseml javni-mi zbori nase 8Slogea in bivse aBoce", kolikor se jih spominjamo. Lauski obcui zbor v Kumnu, poprejSuji pri MRebku% v Riheubergu biojili so na stotine Ijudstva, da ne govonmo o javnih zborih pod milim nebom v Kojskem in Kobaridu, kder je vse mergolelo za stvar vnetth deleznikov. — No, za to pa je bilo obCinstvo pri naseui zboru bolj odbrano in vbra-nega duba je razpravljalo ediiio toCko dnevnega reda, zahtevajoco nekatere pit mem be, oziroma polajSanja v postavah zarad vojaskega uabora. Predlog drustvenega odbora je bil v tem zinisiu sprejet, da se odposlje pe-ticija na koinpetentno inesto blizo tega obsezka: Du-hovniki naj se popolnoma oproste vojaSke sluzbe; da se pa v okom pride vsakej zlorabi, naj se bodo sicer bogoslovci tudi v vojake putrjevali, a ves cas teolo-gi&nih studij naj bodo prosti dejanske sluzbe, ko se pa blagoslove v masnike, oslobojeni naj bodo popolnoma vsake vojaske dolznosti. — Edini sinovi, pa tudi lastni gospodarji kmetij, kateri nemajo star-sev ali za delo sposoboih bratov, naj bodo v vseh primerljajih prosti vojaske sluzbe. V posebnega ozira vrednih slucajih naj sme glavarstvo z dvema zaupui-koma izieii, da se ima ta ali oui vojaStva oprostiti. Razprava je bila zadosta. zivahna in gosp. pred-sednik, drz. poslanec Iv. Eabergoj, vodil juje prav dostojno. — Drustvenemu odboru se je%ednjiC ua-roCUo, da sestavi temeijito peticijo In jo odposlje, ka-mor gre. — Na to je bila vobtev predseduika in no-vega odbora. Za prvega je soglasuo izvoljeu za draStvo, pa tudi za narodno probujo trzaske okolice velezaslu-zeni Nab ergo j. Imen vseh odboruikov si nisem zapomnil, to vem, da je za podpredsednika izvoljen g. Viktor Dole nee in da so mej novhni odboruiki gg. Nadli^ek, Sancin, Frinioz:A, v. L dekan Jan, potent z Goriskega gg. Delenu, podzupan se- Markvard 1. 1379 goriskemu grofu 34.000 djkatov, ker mu je bil ta izrocil Toliniu in druge posedene kraje. Ko je zmanjkalo patn'jarhu Markvardu denarja za vojsko proti BeneCauom, bil je primoran zastaviti (z dovolenjem frijulskega parlamenta ter dekana in kapitula akvilejskega) na sest let vse glavarstvo tol-minsko (z vsemi pravicami, dohodki in sddstvom) Ce-dajskemu mestu za 6000 mark soldov (75.900 goldi-narjev). Pogodba je bila sklenjena 16. maja 1. 1879 in naslednji patrijarh Filip d'AlenQon jo je poterdil 1. 1381. Da bi se ne godiia kaka krivica fiedajske-jam mestu, moral je patnarhov glavar Suffumbergo Bloveino.priseCi, da bode nemudoma prepustil tolmin-ski grad Cedadu, kakor hitro bi se utegoil izptazniti patryarski prestol iz katerega koli uzroka; ia da pre-pusti omenjeui grad kap^ulu na prosto razuolaganje, dokier bi ne poteruil doloceb te pogodbe novi patrijarh. Qgjejski kanitul a|i sam papez. (Dalje.) lanski, Anton Sac iz Pliskovice in I. Gabre§5ik iz Tolmina. Sejo je za^el in zakljuell g. predsednik s pri-mernimi govori, v katerih je posebno povdarjal, da mora zjedinjenje vseh piimorskih Slovanov v enem drustvu, katero se vtegae skoro dogoati, prav vgodno uplivati na prospeh narodnih — in sploh vsestranskih na§th interesov. — Naj ne zabim §e povedati kot ve-sten poroCevalec* da je gospod zupan bezanski, R. Mahor§i€ z uljudnimi besedarai pozdravil drnStvo, katero je, v dob:, ko je zaCela o2ja vez objemati pn-morske Slovane, Sezani odmenilo Cast prvega shoda. Koneem je zbor na predsedaikovo vabilo vskliknii trikratni )Izivio*,l presv. cesarju, kojega modra in svobodoljnbna vlada je privoiclla vsem avstrijskira na-rodom lepo pravico svobodnega zborovanja v dru§t-venih in javnih shodih. Seja je trajala od 111/* — do 1. ure popoldne; ob dveh pa smo se vs«dli k skupnemu obedu, pri ka-terem je poStena kraSka kapljiea v kratkim vnela obeno zivahnost. Napitnlc sicer ni bilo mnogo, a bile so tem pominljiveje, kajbi rekel, uefcako diploma-tifine. Gospod Nabergoj je v dolgi gladko govor-jeni napitnici nazdravljal zjedinjenji priroorskih Slovanov v BEdinosti*; nred»ik ^SoCe* j^ °d druge strani radostno pozdravljal lepo idejo, za katere vz-bujo se je posebno zasluzeii«»g»i naredil g. poslanec Nabergoj, a katera potrebuje vsakakor svo-jega 6asa, da dozori in se izvUde. Nazdravil je verlcmu voditelju triaSkih Slovencev in neumorno delujocemu drustvu jjEliuosti," katero ima zares od-lifine zasluge za narodno probiyenje trzaSke okolice in v novejem turn tudi za to, da se je zaeefo daniti v tu2oi Islri. — Obe napittiici ste bill z navduSeiijem sprejeti in euako tudi predlog, da sepo telegraficnem potu sporo<5i presreen pozdrav vseh zbiauih rodoljubov cerkniski Citaliiici v soseduji Kranjski, katera bo jutri slovesno obhajala svoj uarodai krst. — Mej obedom in pozntyo domaCo zabavo razveseljuval nas je rojanski pevski zbor z vbranim petjem. Mrak se je uze bli^al, ko so se jelt rodoljubi kropitt vsak proti svojemu domu; le nekatere bolj iejue duSe v.strajale so skupaj, dokier je zadnja ura odbtla uaroduemu dnevu. Drugi dan, 8. t. m. me je vleklo in privleklo v Cerknico, kumovat uovorojeiiej Citalnici in veseli me se danes, da me je privleklo. Zakaj ? to povem dast. fitateljicam in ditateljem prihodnjid pod Lrto. Iz Gorire 10. sept. (Izv. dop.) ^Izlet" §empe-terskih rodoljubov v Vipavo.) Due 8. t. m. na nMali graareti" odpravilo se je krdelce gempeterskih rodo -ljubov, med njimi dvanajst narodnih pevcev, v Vipavo. Tudi jaz sem se oklcnil veselega dru§tva in tu sem zdaj se svojim porocilom ov na§em radovanji. Ob 4. uri zjutro smo odrinili iz Sempetra na dveh „giardi-nierah", na kojih so vihrale slovenske zastave. Med potom po vipavski dolini kratko^asilo nas je veseio narodno petje. Dospev§i do Matere bozje v Logu se ustavimo in kmalo se okrepcani prerioemo skozi gnje-tefio se mnozlco v krasuo ve^o bozjo, kder so rmeli pri veliki masl na§i pevci, povabljeni po vis. 6ast. g. dekanu vipavskem svojo spretnost obelodaniti. S te-2avo dospemo na kor; pevci odpo&jejo si vpebane pljuke iu ko zapojo nekako veseio donece orglje, ja-mejo se tudi njihovi glasovi z njimi prav lepovbirati v ina§i, katero je po sodbi ve§cakov prav dobro sio-2il bivsi dekan §empeterski, monsignor Mercina. Dasi nisem v glasbi kompeteuteu sodnik, smeni vendar trditi, da v goriski okolici se nisem sli§al tako lepega, vbranega cerkvenega petja, ko ta dan v Logu. Po kon&mej swibi bozji odrinemo v vipavski trg, kjer si z okusno jedjo in pijaCo zopet vtrdimo rahle vezi med duso in telesom. Med mnogimi gosti oglasi se drug za drugm, pri enej mizi rojanski kvartet, pri drugi vipavski zbor, pri tretji sempeterski zbor; pele so se mnogovrstne narodne pesmi, katere so gotovo vzbujale dober tek navzocim gostom. Na to se podaino h kmetijski tom-boli, pri katerej je bil srefien tudi eden nasih Setn-petercev, ki je dobil za cinkvino stroj za robljanje tursice. Od tombole krenemo BPod skalo* suha grla omoCit z dobrim frisnim pivom, in tudi tarn so moral! nasi pevci svoj glas povzdigniti; pa kaj bi ne, saj bi bil elovek noe in dan tarn ostai in prepeval v tako romanticnem kraju, med nasimi in kranjskimi brati.—^Toda nod se bliza, in treba je odriniti. Radi bi se vdeleftli se (italni§ke vesdice, ali sluzba je nekatere tirala domov, in morali smo omraku zapustiti krasno vipavsko dolino. Krasno pravim, da, ali pri-delki so letos tako slabi, da te zalost obdaja, ko se peljes po tamkajSnjem polji, na drevji nic, na zemlji malo, kar ni susa posusila, j?. pa toea potolkla. Res ^alostno! Pa naj pustim nev§e6ne vtise na btran, ko sklepam svoje porocilo o nasem radovanji. Opozotiti hoiiem §e naSe g. ucitelje, naj bi po-snemali g. Cernica, kajti on se v resnici Muje za prospeh cerkvenega in narodnega petja. Zato se sme tudi ponasati se svojim pevskim zboroui, s katerim lahko povsod javno nastopi. Sempeterski pevci! le take naprej, kjer se narodno petje pospeguje, tamna-rod goiovq napredaje.-^ Rodoljub. IZ Mima, ll. sept. (Izv. dop.) Kdor zch videti ali zvedeti, kako se da z malimi stroski, velika cer-kev prav lepo in okusno dekorirati in z „a fresco" slikami ozalsati, pride naj v na§o domaSo faruo cer-kevt katero je dal na§, za vse lepo in sveto, dobro in blago vneti g. zupnik Iv. Wolf prenoviti. Prav ima g. zupnik, da skrbi po izgledu prednika, za filialno cerkev M. B. na Gradi; da pa zraven tega tudi matere fare ne pozabi, ima pa §e bolj prav! To delo ni iznenadilo le nas farane, ampak iznenaditi mora tudi vsacega drugega, ki vanjo stopi, kakor priterjujejo tudi razumniki, ki so delo pregledali. V resnici fresco-sli-kar L. Biancbini iz bliznjega Vidma pokazal je, da je pravi strokovnjak, ker njegovo delo ne dopada samo oCem, ampak sega tudi v src6. — Zato pa klifiem te dragi bralec, potrudi se s6m pogledati ter preprjcaS se in zal ti ne bo za pot. Vas pa, dragi v. c. g. Zupnik I, W. ohrani nam usmiljeni Bog Se mnogo let, da dostojno dozenete svoje preblago delovanje. Eden v imenu mnogib. Od desnega brega Bo5e. o. sept. (izv. dop.) Ko je 31. juiija t. 1. c. k. okrajni Solski svet zboro-val, izvr§il je dezeluo postavo od 1G. oktobra 1875, po kateri se imajo Sole v L II. in III. plaCno vrsto uvrstiti. In res, kakih 18 M (6e se ne motim) je bilo v viSo visto postavljenih. Po tej postavi ima to* raj samo goriski okraj blizo 6000 11. na zastauku od 1. januarja 1877 iiditeljem, ki na visi stopinji sluzbu-jejo, doplacati. To je gotovo ogromna svota za okraj, ce se pomisli, da so sedanje letine po cel^j dezeli vedno slabeje, ljudstvo v velikih dolgovib, in da davkov za letos ne bo moglo ljudstvo nikakor pravnati. To vvrSeeoje sol zdi se mi pa vendar na pravem mestu, kajti s tem je vsakorSnemu strankarstvu pri uCiteljih zabranjeno, ker krajni koUki sveti bodo si gotovo le bolj*? moci za svoje Sole izbirali, a manj sposobneji uCitelji ostanejo ita Solah III. plafine vrste. DrugaCe pa se mi zdi z dez\ postavo od 4. mar-cija t. 1., po koji ima Vi2 ueiteljev v I. vrsto in 3/jg v II. vrsto in ostali v 111. vrsto vredjeni biti 4. i, in. uvrstil je pomnozeni c. k. okrajni Solski svet po predtogu ozjega okraj. solskega sveta ufiitelje v rede, Pri tem je brez dvombe g. nadzornik najvefi uplival, ker on gotovo uCitelje, koje mej letom nadzoruje, naj-bolje po zmozuosti v njih stauu pozna. Da. se pa pri tem klasificiraiiji ni pravo zadelo, dozdeva se mi iz tega, ker so nekateri taki g. u6itelji (ne menim vseh) v viSi red postavljeui, ki so komaj za poducitelje spo-sobni. Pri tej razvrstitvi se okrajni Solski svet nikakor ni oziral na ucitelje, ki so izobrazevaliSce po novem sistemu dovrSili, ki so toraj gotovo zino2nejsi za Solo; ne na njih praktieno delovanje, Se manj pa na provizoriCne ucitelje. Od katerih ueiteljev pa za-visi dober razvoj Sole, morda od tacih, ki o uovej pe-dagogiki, skoraj bi rekel, uiuaajo pojma? S takim ravnanjeia se odstranjajo dobre mo6i in kaj nastane potem, nego mladnost do svojih doizuosti iu neka mrzoja med tovariSi, koja gotovo ne dov6de do dobrega uspeha. V dezeli pa, kjer je veC ueiteljev, treba neohodno sporazuma in harmonije vsega ufiiteljstva, ako se hoCe, da Solstvo napreduje. Treba, da se vsi ucitelji sporazumejo o vaZnih na6elih, sredstvih, treba je nekega vodstva mej njini, treba je, da se zdruzijo v druStvo, to je, da si vstanovijo uCiteljsko drustvo. Neve3eIo se mi zdi, ko vidim, da pri nas na Prinior-skem ni pravega druStveuega duha med ufiiteljstvom. Po drugih dezelah zbirajo se ve6krat ucitelji skupaj, vstanovili so si dtuStva; po drugih pokrajinah imajo veckrat shode, da se pogovarjajo o velevazuih peda-gogifinih vpraSanjih, ter se s tem izobrazujejo, le pri nas na Primorskem ni tacega drustva. Taka mlaCnost je gotovo obzalovauja vreuua 1 Saj moci so in posebno bi rekel mej ucitelji nove dobe. G. u&telji toraj, ko se snitete 29. t. m. pri okrajni uciteljski koufe-renci pokazite socutje do svojega stanu, Ustano-vite si druStvo, koje Vam bode v Cast. Ljtidski ueitelj bi moral ponosen biti na svoj stan: Mladiuo odgojevati, jo vzrejati za boljSo bodofinost, je kaj vzviSenega. Za to blagost pa zamore ljudski uCitelj najvec storiti. Samo to k'ecem: Cesar nimaS, tudi dru-gun dati ne mores I Izobrazaj se sam pervo, da bodeS potem tudi izroceno ti mladino izobrazevati sposobeul Menim, da ta nasvet ne bo bob ob steno, posebno pri spo* sobuejSih ufiiteljih. ___________ Iz So6e, 10. sept. (Izv. dop:) (Nesre6a za ne-sreCo.)— V nijedni vasi na GoriSkem se ni dogodilo v teku enega leta toliko nesre6 kakor v gorati, divje-romantiCni Socu Danes mi je zopet javijati iz SoCe v ftSoCo44 dve novi nesrefii, ki ste otuzili naSa revuo vas pietekli pstek 5. t. ra.: 37Ietui siromak, Jatiez Hro-vat, po doinaee Lavred imenovan, se je utopil v soS-kih kataraktth mej skalovjem, ko je po plavu ostala polena iskal in pulil iz zel6 nevarnih brezdnov za svojo ubogo druzino. Nad brez duo id, nad kterim je stal in si z nrempinomu (dolgim koiom se zelezuo kljuko) drva h kraju spravljal, se neuadoma spolzne ia pade po glavi v globiuo, kder ga niU z. dolgiml latami ne morejo dosecl Mertevca do sedaj §e niso naSli; pokriva ga bistra So6a v kataraktih blizo po-toka Lepenjiee, ki izvira izpod Velikega lemeza pod Krnom. Devetletui sin je bil blizo oceta. Z njim je bil tudi Se drugi mladenefc, ki mu je pomagal drva iskat. Oba sta videla nesreCneza pasti v brezdno, a nijedea mu ni mogel pomagati. Jokaje naznani siro-maSki sin Mostno ofietovo osodo vbogi mated, kateri je rajnki zapustil zraven grenkih trenutkov in zalost-nih dni troje neodraslih, inalih otrok in gole roke. Ta zalostna dogodba naj bo posebno Sucanoui v sva-rllo in opomio, da so v prihodnje bolje pievidni ter se nevarnosti v stermih gorah, pa tudi ob dere&h vodab skrbneje ogibajo. Ravno tistega due, ko se je pripetila ta nesreca, naSli so 241etnega mladenea v Lepenski vasi inrtvega v nekem blevu. Bolehal je reve2 uze nekaj mesecev in bera&l od hiSe do bile iskaje si vsakdanjega zi-veza. Zvecer je Sei v ptuji hiSi bolan spat in zaspal je in se ni veL zbudil. Bodi zemljica rahla obema! A, L. Iz Istre (I. S.) 7. sept. (Izv. dop.) Na nabre-2inskem shodu sklenili so primor^ki rodoljubi spoje-nje „Soce" i „Edinosti" v tednik, kteri naj bi izba-jal v Trstu. Priznavam, da rodoljube so k temu skle-pu privedli tebtni uzroki, vendar menim, da bo do-mac! slvari s tern tezko kaj pomagano. Primorei srao skrajna strata Slovanstva proti Itatiji (i privandranim elementom)i kakortaki nedaj-mo si nijedne va^ne pozicije iz rok izpuliti, niti je garni ne popustimo, marveC ravno v o&gled nasprotni-kom moramo v vsako njih postaviti krepko posadko i vzdrzevati jo v obran narodnih tezenj. Nasptotni nam elemeuti imajo svoja toriSca v slov. Gorici, Trstu Kopru itd. zastopana po mnogo-Stevilnih listih politicmh i inih barv; Slovenci moramo tudi v teh krajik, ako ne iz rodoljubja, barem za-voljo principa (doslednosti) vzdrzevati i ue manjsati Stevila politicmh listov. Zamore li slovenski list, tednik v Trstu izdatno zagovarjati interese gori§kih Sloveneev, ali naspiotno slovenski tednik v Gorici bianiti praviee trzaskih bra* tov, upirati se nenasitljivmt uameram tamoSiijih na-sprotnikov, odbijati njih napade, odgovarjati krepko prekomernim tirjatvam italijanskih i inih listov? Ako se vzame v poStev razliSnost Ijudskih od-noSajev teh dezelie s posebnimi navadami, tradicijami zgodovinskimi pravicami, in ako se pomisli, da ima vsaka drugaCno—zel6 rszlieno administracijo, drugacne dezelut* postave itd. bo vsaki rodoljub prizuat i odo-bril neobhodno potrebo sedanjih listov „Soce* v Gorici i „Edinosti" v Trstu. Morebiti bi bilo bolje pretresati uzroke, zarad kterih doticna lista zlvotarita, posebno BEdinost" v Trstu; naj bi se nekoliko ve6 prilegla sloveuskemu ljudstvu ter postala mu pravo glasilo, kakor nasa «Slo-ga" za Istrana. Za zdaj delajmo za sSocoB v Gorici, „Edinosttt v Trstu, dokler se namrazmere ne zboljsajo. Iz mostarske okolice. 31. avg. (izv. dop.) Po zadnjem dupbu ostalo je tukaj vreme nespreme-njeno; solnce ogreva Se dalje uze razbeljeno zemelj-sko povrsje; narava je krog in krog taka, kakor bi jo bil velikansk po^ar posmodil; vode pomanjkuje. 44. peSpolk je Mostar zapustil, ter se v oddel-kih v Sarajevo preselil; ob istem casu so pa tudi Stab in dve kompaniji 19. lovskega batalijona iz Bune, kder je garnizoval ta oddelek uze oktobra p. 1., pre-mestili v Mostar, eno kompanijo pa v Blagaj. Skoraj bi verjel govorici, namree\ da so bili lovci ua Buni bolj zadovoljni kakor pa v Mostarju. Buna je celo pri-jetna vas, iezi r?a certi Mostar-Metkovie in je tamkaj zrak zdrav ia osabito voda prav dobra, ko nasprotno v mnogoterih krajih mnogo terpe samo zarad slabe vode. Nasa kranjsko-priroorska lovska batalijona, t. j. 7. in 19., sta uze eez leto v Hercegovini, in uze pret. leto sta premarSirala celo dezelico. A Se predno so bili ti oddelki lansko leto mobilizovani, so se v Dalmaciji, menda uze od leta 1874, nahajali, in somoralivjako slabib dahnatinskik lukinjah gainizovati. Pri teh jako neugodnih razmerah so naSi fantje na zdravju mnogo trpeli in ako v poStev vzamemo Se sedanje razmere, moramo se prav cuditi, da ta oddelka Se tako dobro vstrajata. Cas bi bil tedaj, da bi se ta dva batalijona sled-njid iz Hercegovine reSila in morda v kako boljSo gar-nizijo na Primorsko ali Kranjsko prestavila, kder naj bi u&vala zasluzen poCitek. Cudno se nam zdi, da ni Se do danes ni go-riSki ni kranjski dezelm zbor nobenega koraka storil, da bi se Slovenci vendar le enkrat po drugej vojski v Hercegovini in Bosni nadomestili in poslali na do-maca tla. Saj so nem§ki in magjarski oddelki uLe davno na boljiem. Gg. de^elnim poslancem bi gorko priporofial, naj to stvar resno pretresajo iapotemvis. vojnemu mmisterstvu proSnjo predlo2ijo. Politifini pregled. ] Z DUNAJA. Preteklo nedeljo je bil cesar v Lincu pri kmetijski veselici, ki jo naprav-ljajo ondi uze ve6 let vsakrat z razli6nimi raz-stavami. Spremljala sta ga ministra grof Taaife in grof Falkenhayn. Prebivalstvo je povsod z navduSenjem pozdravljalo visokega gosta, ki je izrazil svoje veselje nad sijajnimi dokazi ljudske vdauosti. Zve^er se je cesar odpeljal v Kel,— Na§a cesarska rodbina bode v kratkem prazno-vala svatov&6ino. Cesar je namrefi kot glava te rodbine dovolil, da se nadvojvodinja M a r i j a Kris tin a, hcl rajncega nadvojvode Karia Fer-dinanda in nadvojvodinje Elizabete poro6i s Spanj-skim kraljem Alfonzom. Drzavni zbor sepo novejih poroeilih snide 25. ali 26. t. in. Predlozen mu bode pre-cpj drzavni prorafcun za 1. 1880; potero pridejo nekda zaporcdoma na dnevni red davkovske pre-naredbe, vojna postava, postava zastran oblast-nosti drzavnega zbora o zadevah zasedene Bosne in Hercegovine, spreraembe v postavi o posilnem legalizovanji raznih piscn in postava zoper ode-ruStvo. — Predlogi zaradi davkovskili reform merijo nekda na to, da se davkoplacevalcem o-lajsajo bremena; uvesti so ima osebni dohod-ninski davek. Pri vojaStvu misli vlada pri-gospodariti kakih 10 milijonov. Knez crnogorski Nikita se je mudil vec dni na na§em cesarskem dvoru, kder je bil tako odlikovan, kakor se spodobi neodvisnemu vla-darju.—Dne 6. t. m. jo bil njemu na Cast „ga-ladiner" (obed) v Schonbrunu, katerega so se delezili vsi rninistri, knjezovo spremstvo in dru-ga odlicma gospoda, Knjez Nikita v krasni Lr-nogorski opravi je sedel na desni, grof Andras-sy pa na levi cesarjevi strani. Po obedu je pe-Ijal cesar svojega gosta ogledavat darila, ki mu jih je naklonil, to je krasna lipicanska konja z doti^no bogato opravo za vprego in jezd in pre-lepo kofiijo, kinfiano s crnogorskim grbom.—Po-zneje je bil knjez §e enkrat povabljen k obedu na cesarskem dvoru, pa vozem rodbinskem kro-gu.—Dne 11. t. m. se je odpeljal v Trst in se tarn vkrcal za povrat v domoviuo. Avstrijska vojska zaseda do zdaj mirno in ne da bi zadela na kak upor novopazarski sandzakat; marivec pozdravlja turska vojska na-so povsod prav prijazuo in tudi kristjansko prebivalstvo, katero \e sicer v veliki manjsini, spre-jema z veseljem na§e vojake; Moharnedanci se pa umikajo in deloma tudi izselujejo. General-major Kilid vodi vojsko, katera obsega kakih 5000 moz. Vojvoda Wurtemberski pa se je z observacijskim korom ustavil na meji, da v slu6aju kake nevarnosti naglo prisko6i na po-mo6.—Kakor vse kaze, je zasedauje tako dobro organizovano, da je albanskim nemimezem ves pogum upadel—upirati se presili in tako se na-dejamo, da se vazni Andrassy-jev nadrt do-zene sredno in brez krvi. IZ RUSIJE.—Ruski car se mudi v Varia vi; slisi se, da hofie mirnarediti med Polja-ki in Rusi ter ustaviti preganjanje katoliske cer-kve na Poljskem, kjer so skoro sami katolicani. —Da se mrznja nastala med Rusi in Nemci, po-ravna, obiskal je cesar Viljelm sam ruskega cara, ki mu je prisel do meje v Aleksandrovo naproti. V AFGANISTANU unela se jezopet krva-va vstaja. V glavnem mestu Kabulu so 3. t.m. voja§ke uporne cete obkolile stanovanje angleske-ga poslanika, majorja Cavagnari-ja, in po krva-vcm boji razmesarile njega in njemu pridjanih 67 oseb. — AngleSke dete, ki so se po koncani vojni uze vracale v Indije, morajo zdaj nagloma nazaj, da vkrotijo upor, ki bo zdaj, kakor vse kaze, se trdovratnejsi, kakor poprej, ker se je silno razsiril po vsej dezeli in mu tudi od zvu-naj noiiljajo netiva.-— Slayno uredniStvol flNovicea, ko porocajo vsvoji fitev. 36. o shodu ustavoverne stranke drzavnega zbora v Lincu, ome-njajo ob enem, da jaz — z drugimi vred — sicer ni-sem bil tamo pricujoc\ a da sem pisal, da tudi pri-stopiiu znaui resoluciji, ki je bila v shodu enoglasnb Spwji'tfl. „Sofia" v zadnji svoji Stevilki, oziraje se na to porofiilo, Mi, da bi jaz to stvar pojasnil. To je lo-jalno; zatorej rad tej zelji ustrezam ter recem, da nisem niti pisal, niti kako drugade ra-zodel, da pristopiTn OTneTJj^ni riisoluciji. Vazno in nujno je zdaj vpraSanje, kaka resolu-cija pa, ali kak program bode Slovencem — in zia-ven njih drugim poslancem naSe in sosednjihdezel— vodilo za njih postopanje v dr^avuera zboru. Tacega programa ne more sklepati vsak za se. Ali so se o njem sosebno Slovenci uze dogovorill, ali se §e le dogovarjajo, to meni ni znano. Dobro preudarjen program je podlaga sloinemu ni uspeSnemu delovanju; nepraktiCen program nosi v sebi izvirek razpora in je le voda na mlin nasprotne stranke. Z odliCnim spoStovanjefn Na Dunaji 8. sept. 1879. WINKLER, dri. poslanec. (Pozvedeli smo iz zanesljivega vira, da ni dozdaj nobedeu izmed goriskih dr^. poslancev pristopil linfi-ki resoluciji. Op. ured.) Grof Hohenwart je, kakor pile „S1. N.u, na-Sim natodiiim posluncem poslal vabilo v pogovor en dan pred zacetkom zborovim, da le URtanovi klub poslancev naSega programa. CesarBki darovi, Presv. cesar je dovolil feavo* je blagajnice anhovski olidini na Kanalskam 800 gl. podpore za nove Soisko poslopje, obCini Banjsic sv, Buha tudi 300 gl. za tiovi zvonik, odbotu tnoi'ske kopelji v Gradu 300 gl, za bospic, v kuterom so zdra-vijo skrofulozni. Ob6inske stvari. Na BanjMeah sv. Duha je bila prve dni tek. mesecavolitev novega starcfiinstva. Voiilcev je priSlo prav malo na votive in ti so flive-cinoina prebrali svoje zaupuike, Izmed dosedunjihobe. zastopnikov ostaneta v sluzbi samo dva. Zupan J. Kumar ne mara prevzeti novega mandata.— C. k. okr. glavarstvo v Gorici je ustavilo nhm* povedano volitev novega zupanstva v 6mariji, ker je mnogo obcinarjev podalo zoper stareSinstvcno voli* tev pi ito/bo, katera ni Se reSena. Duhovske zadeve. Andrej BrezovSfcik, dozdanji ^upnik in dekan v Bevinu, je dobil faro v Smariji; konkurz za faro Deviu je razpisan do 1. oktobra. Za faruega aduiiuistratorja v Devini je imenovan tamo5nji kaplau, g. Stefan ValeutinciC. Vaje za duhovne bodo v prihodnjem tednu v tu-kaj^nem Keminiseu in sicer od 15.—19. septembra. Vo-dil jih bo P. Carl Garli jezuitovskega reda. Prihodnjo saboto 20. septembra bodo vnovomai-nike posveCeni: gg. Simon Gregorcifi in Andrej Me-gar cetertoletuika: Jauez Kodric, Ludovik Kumar in Andrej Lnidarc1c tretjeletuiki. (g. Joief Balic je Selk Benedikiinom.) 24. septembra bo prevzvi5e!iijg, knezo-nadSkof de-lil v Oupovauu sakrament sv. biimc. C. g. Jauez Rejec vikar pri sv. Toinazu je stopil zaCasno v pokoj. Soait babe so se pretepale v pondeljek ve6er v gosposki ulici. Boj je bil mej mlado in ataro tako hud, da se uijste spustili od gosposke ulice do korenj-skega mosta in slednjic je mlado babiSCe staii baburl na glavi Ionec razbilo. Popravek. Od slav. c. k. okraj. glavarstva v Sezaui smo prejeli sledefii dopis:Broj 5176. Slavnemu uredniStvu „Soce" v Gorici. — Dopis iz Komna 31. avgusta 1879, kterega je prinesel Vas cenjeni easopis od 5. t. m. v §t. 35 ni v koncu svojeni glede necega slu2benega po-slovanja tega c. k. okrajnega glavarBtva resniien. Vabim torcj z ozirom na §. 19, tiskovne postave od 17. decembra 1862 (St. 6 drz. zak. ex 1863) Slav, uredoidtvo, da v prihodnjem svojem listu vpraSavni dopis tako-le popravi: To c. k. okrajno glavarstvo prijelo je 28. avgusta t. 1. po iastnem expressu od zupanijskega ureda komenskega ovadbo od 28. avgusta 1879 St. 495 ter je Se isti dan svoj dekret od 28. avgusta 1879 St. 4973 odposlalo po istem expressu komenskemu zupanstvu z narocilom, da se ima crk-neni vol nemudoma, kakor je predpiaano pri tacih po* jedinih slucajih, zagrebsti. (°) Sezana, 8. septembra 1879. Voditelj c. kr. okrajnega glavarstva: Bosizio. Domade stvari. Pojasniio. G. dr2. poslanec Andr» Winkler nam je poslal glede svojega vedenja nasproti liniki resoluciji eledeCe pojasniio i (*) Pfosimo gg. do^i^ttikc, n»j bodo V fefOJiU poro&ilih kolikor magoie objektivni in naj 'se fate ret nice; z neoprati-6enimi napadi ta oblastnije ali na kogar ai bodi ne koristijo, maritefi Skodujojo atvari \x\ m fprfvvljajo nepotrebno zadre^e, Isalijaoska prederznost. Clan tukajSne c. k. potidje §el>, kakor italiianski listi javljajo, baje na bdSgo pot t Videm. V kavarni ga zapazi iz Gorice nbegli „irredentartt ter predstavi ga kot policaja av-strijskega; nato se vzdignevsa it&Iiianska sodrga ter revcia zvizgaje in suvaje lira na kolodvor, kder mu zapove, da ima tekoj cez mejo oditL Da ne bi pa tlie itak na nogi bolni moz" u§el, spremljala ga je ita-lijanska „guardia" do avstrijskc meje. AH bode na§a vlada molcala o tern jiesramnem italijanskera Sinn? Okraden je bil neki mesar pri Socmen* mostu, ko je zaradi vroLioe na prostem spal. Predrzni tat mu je odnesel solde, uro In klobuk. Amerikanka bi bila kinaio okradena vozeL se po zeleznici mej Gorico in Trstom. Sprevoditclj vla-Isov (kondukfrr) zgornjo-italijanske zeleznice je bil radoveden, kaj neki ima Amerikanka v kovCcku, a bil je Se o pravem casu zapazen, ter romati je moral y trZaski zapor—s poboino prekrizenima rokama. Strait je udarila 9. t. m. ob 2i/2 uri popoludne v Dobrdobu v hiSo JozefaJarca. Odrusila je kosdim-nika, skozi kateri je svignila v kukinjo in od tod pod zemljo v hlev, kder je ubila dva velika vola, vredna obilnih 300 gl. — V hlevu jc bilo se 5 2ivali, pa se ni nobenej nii zgodilo. Tudi druge Skode ni naredila strela. Slavija. Vodstvo banke nSlav!JeB je ravnokar na svitio dalo obsirno raCuosko poroeilo o 'delovanji te zavarovalnice. Iz snniarnega pregleda je razvidno, da jq banka BS1avija8 v dobi od 15. junija 1869, do 31. decembra 167S. leta izplacala za povraSila skod poiarov, tocc in zavarovanja zwljenja 3 miljone in 972.316 gold. 22 kr. Dvoboj. Saj pravimo, da postaja na§a lepa Gorica fcdalje velikoraestnejSa! Dvoboj, to je pat nc-kaj za veliko mesto, ali vsaj za iraenitno kopaliSce, kder se iz galantnih spletk izcimi marsikaj zanimi-vega. In Gorica je klimaticno kopaliSce, za to nam je porok slavni ucenjak baron Cziirnig, kateri je pov-zdignil na§e mesto v avstrijsko Nizzo. Kaj bi se tedaj 5udili, ako vam porocamo, da se je nedavno tudi tukaj iz galantne (?) spletke vnel najprej peresni dvoboj, vkatercm ste bili ranjeni (vsaj v javnem mencnji) o b e stranki, a najhuje se tretja njezna deleznica, potem pa da je dozorel do pravega dvoboja s6 sab-jjami, ki se je vrlil nekda anstran avstrijsko-italijan-ske meje in to, da ne bi deleznika zapala paragrafom avstrijskih kazenskih zakonov. Kakor smo sliialt, tekla je kri v tem strasneui dvoboja ne v potocih, ampak curkoma— in eden bojnikov, kateri se je najbrze uze odvadil vojuemu orozju — led! zdaj ranjeno roko v "Vidmu; a ker je Set boj le do prve krvi, pravijo, bo lahko Se dol&o uzival si ados ti zakonskih spon. Srecna znajdba. Nek kmetovalec na Tolmin-skem vjame po nakljncbi sovo, jo priveze na dolgo raklo ill jo obesi tako y opa2 svoje hise, da bi jo ob casu, ko poredni ptidi zernje po njivah pobirajo, za straSilo postavil. Kmalu ga zaSnejo fantje, ki so v tajlsto hi§o, posebno © ponocnem easa, radi zahajali, popra§evati, laklj je soto na opaSu razobesil? „Da mi sovini ne bodo vhi§o hodili" bil je kra-tek odgovor. In res odslej ni bilo ctrti, da bi se bili sovini tamkaj shajali. Poskusitel ako se zelite obvarovati sovinov. Bukve dralbe sv. Mohora so do§le in se v do-tivajo v novem farovzi v Gorici poleg velike eerkve. M. P. mmm_^___^mm poyerjenik. V Gorici Hi septi J^imamo veliko sprememb v cenah od danes 14 dcij le sem ter tija je nekaj draze, drugo zopet ce- j neje. Koruza je bbdrzala svojo ceno>,a upati je, da I 'fofte ceneja, ko dobimo novo furlansko, zato pa je yeCiua goriSkin zitnih trgovcev le malo se starim bla-]gom zalo^ena. Tudi Vipavci so svojib vin cene vsled wazanja tujega — malo zuizali. Sopet pa moramo onozorlti na§e prijatelje, naj pazsjo, od koga, pa kak-sno vino vkupujejo, ker nam dohajajo od mnogih strani pritozte, posebno o ogerskem vinu. Omehjeno je bilo tiidi v zadnjem na§em listu, da je bilo ogersko vino namariborskemkolodvoru, ker ponarejeno, konnscirano. Eolonijali. ^"ava moka gl. 148—152, Ceylon gl. 152—164, druga gl. 116-120; Portoriko gl. 145—150; Malabar gl. 119—124; St. Domingo gl. 111—114; Rijo fin gl 104—10S; srednji gl. 96—100; sladkor fin gl. 50—51; Melis gl. 44—45 ; tolSen gl. 43—44. Sadj e. Eozifci gl. 11 —12; maodelji gl; 120—126; grozdje suko (uva passa) gld. 28—29; sultanlna gld. 38—40. Mast, sir in olje. Maslo gl. 88—92; ame-rikanska mas- gl. 51—52; domaca slanina gl. 66—68; amerikanska gld. 54—56; pijaCentinski sir star gld. 136—168; pekorin gl. 114—116; bov§ki letosuji gl. 52—56; olivno najfineje olje gl. 72—74; srednje gl. 56—60; Corfo gl. 50—52; Raguza gl. 45—47; istri-jansko gl. 48; Petrolej v sodSih gl. 1550—16, v za-bojih gl. 18. Vse navedene cene pr. 100 kil. Zito, moka in rizV PSenica hektoliter (100 litrov) gl.9—9.80; sirkgl. 6—6.20; re2 gl.5.40—5.60; jecmen eel gl. 5f peban gl. 10.20—10.50; oves gl. 3.S0—4; fiM gl. 6.50—8; ajda gl. 430. Kdor ho€e prerattamt na staro mero, naj racnni 31 litrov star polonik pri ovso 5 litrov vdS, n. pr. 31 litrov sirka po 6—1.86 star polonik ltd. Rii je podrafal, ako dobimo novega, bo ceneji in je od 21 gl. do 26 najfineji. Moka I gl. 22.61; II gl. 20.50: HI gl. 19.80; IV, gl. 18.20; V gl. 14.70; VI gl. 11; otrobi debeli gl. 5.50; drobni gl. 5.30, pr. 100 kil. Spirit in vino. Domaee zganje gl.68—72; spirit rafiniran gl. 38—40; vino furlansko ftrno gl. 30—34; belo gl. 22—24; uvaiena razoa viua kakor kranjsko (dotenjsko), §tajersko, ogersko, la§ko in celo tirolsko po razli&iih ceuah in po kakovosti Seno in slama je bilo prodano od 70 kr. do gl. 1.10 za r»6 kil., krompiryleto§nji po gl. 3.50 do 4, pr. 100 kil. P. S. Oe bi Meli naii prijatelji tudi cene raz-liinega lesa, jim lekko uze v prih. St. BSoCea ustre^emo. Poslaiiica*) PREKLIC. Karol Lipicar, Tone Lipiear, Peter JevSSfck in Andrej Mavnc iz St. Martnega po nepostavni poti so si prisvojili od nekterih nevednih obcinarjev poobla-stilo datiraao dne 2. avgusta 1.1, z namenom, s tistim sitnosti, zadevajoC bratovske obresti, ki so izrodene zupanstvenemu delokrogu, uapravJjati. Da bi se temu v okom piiSlo, je staresinstvo v svoji seji dne 18. avgusta t. 1. St. 870, to pooblastilo enoglasuo prekltcalo, dolocivSi, naj se to javno raz-glasi, da bodo vsa zadevna pocetja neveljana in pooblastilo kot neobstojece, untCeno. iupanstvo &martuo-Kojsko v Vedrijanu dne 5.vsept. 1879. L. S. Zupan: 2N1DARCI& *) Za dopise te verste, ki se tiskajo samo pro/i placilu, ne sprojme vreduiatvo druge odgovornosti, nego quo, kimujo nalaga postava., Ured. MSTUflCA UBEDKISTVA. Gosp. P. P. t O. Poznaaio predobro razmere, nego bi magli priobciti VaS dopis, dasi ob-"sega tudi nekoliko zrn resiiice. — 'Obcinarji so morda tolikor toliko svojo Skodo sami zakrivili, a vladni organi ne smejo v krivico privohti, tudi ce jo priprosto Ijudatro v svoji neved-nosti samo prouzroCi. A neka gospoda isce svojo najveSo za-slugo v tem, da odtrze kmetu in da erarju tu pa tarn kako ped zemlje, akopram se taka pridobitev pri erarju presneto malo pozna, kmet pa prikraecno pravico ali Iastnino prav hudo obfiuti. Ne zamerite — Yas dopis je romal — v ko§. Y. c. g. K. v P. Jfon pussumus. Kdor bere Ya§ dopis, mora nehote misiiti, da je eela Slovenija velika bratomor.-?ka klavnica; tako erno popiaujete naSo nesloinost. In vendar ne Steje dan danes morda noben evropski narod tako malo strank, ko sloven'ski in nikjer niao gled^ narodmh tyrjatev tako edini, kakor smo mi. Berite naSe polit. liste! — Predlog, s katerim sklepate Svojo za Boco preobilno z latinskimi, italijanskimi in dr. drobtinicami natroseno razpravo, je vseskozi nasproten ob-Btojeci druStveni postavi, katera ne dopu&ca nikakorSnih pod-druznic polit. drustvom ter strogo prepoveduje vaako oMevanje mej njimi. Ba tedaj ne zapeljemo jafnega menenja, polozili smo tudi Vai obsirni dopis — v „So5itt" znani arhiv. Dunajska borza. .............. 12 sept. JSnotni drz. dolg v bankovcih. . . . • 6? gL 85 kr, Enbtni Axi. dolg v srebru '. . 68 „ IQ 80 „ 05 " 1860 drz. posojilo ........ 123 „ 20 " Ackije narodne banke ...... Kreditne akcije.........-London ..... .... 818 „ — 2&6 ,, 25 1*7 „ 80 » Srebro ............ " Napol. ............ 9 " 34 & „ 59 " n Drzavne marke ......... " die ii n v posodah po 25, 50, 100 in 200 kilogramov dobiva se prav po eeni po II. 3Iattcrsdorfer, Ljubljana. Skoro zastonj!! Konkurzno oskrbniStvo nedavno falirano velike angleske tvornice britania-srebernega blaga nom je na-roeilo, da oddaino vse tako blago, katero je v nasi za-logi proti mali od§kodbi za voznino in 1[4 delavskega zasluzka. Za samih 6 gl. 75 kr., poslanih ali po poSti po-vzetih, kot odbkodbo za voznino z AngleSkega do Da-naja in nekoliko za delo, dobi rsakdo za eetrti del pra-ve vrednosti, tedaj skoro zastoaj : \ — » 6 izyrstnih miznih llO^ev, z britanija sreber- \M p ^ nim roeent in pravo anglesko sreberno-je- L^S ^ kleno ostrino; "~ M 6 najfinejih vilic, brit.-srebro, iz enega kosa; 6 tezkih zlic iz britanija-smbra; 6 ilicik iz britanija-srebra najbolje sorte; 1 zajemalnik za mleko iz masivnega britanija-srebra; 1 tezak zajemalnik za juho iz enac srobra; 6 tezkih noznih podlozkov „ M 6 onglcSkih Viktoi'ija-tas, fino vrezljanih; 2 jako okusna iiaiuizna sveSnika te britanija-srebra ; itj kosov. Vsi ti predmeti (40) so iz najfinejega"britanija-srebra, katero je na svetu edina ob'stojeca kovina, ki se niti po 20letni rabi no ra/.lociijo od pravega sre-bra, za kar se garantuje. NuroCuje se za c k. avstr.-ogerske decide pod naslovom: Ge;u:iI-kot der I, esgl, lilkBUies^aUia: Blau & Kann, Wien I. Elisabethstrasse 6. O N Lt. 667. V Se^ani je odprto mesto ob&nskcga zdrav-nika z letno plado 700 gold, i bero pristojbine ustanovljene za ogledovanjo klavne zivine, mesa in potirancev. Prosilei morajo vloziti svoje postayno do-kumentirane proSnje po predpisanej poti najdaljc do 30. septembra t. I. pri tukajsni ^upaniji, kjer so tudi razvidni daljni pogoji. 2UPANSTVO V SE2ANI SO. avgusta 1879. Stolpne in gx»a