Štev. 12.
V Ljubljani, 31. maja 1918.
Leto LVIII.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako Je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10'— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , . . dvakrat. . 14 „ , , . trikrat . . 12 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 14. junija 1918.
tau mirni
j
Dne 30. maja 1917 so poslanci Jugoslovan skega kluba podali v državnem zboru to-le izjavo:
»Podpisani poslanci, k'i so združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci. Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom liabsburško-lorenske dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega go-spodstva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile.
Dunaj, 30. maja 1917.
Dr. Baljak, dr. A. Gregorčič, dr. Krek, dr. Sesa-dič, dr. Fr. Jankovič, Šusteršič, Vjekoslav Spin-čič, dr. Otokar Rybar, dr. VI. Ravnihar, Evgeu Jarc, dr. Ivo Prodan, Janez Hladnik, Fran Pišek, Ivan Roškar, Jos. Gostinčar, Mihael Brenčič, dr. Korošec, dr. M. Laginja, dr. Kari Verstovšek, Fon, dr. A. Dulibič, dr. Benkovič, Juraj Biankini, dr. V. Ivčevič, dr. A. Tresič-Pavičič, Fr. Demšar, Prof. I. V. Perič, dr. Josip Smodloka, Jaklič, Josip vitez Pogačnik, dr. Lovro Pogačnik, dr. Melko Čin-grija.«
Ta izjava, znana majniška deklaracija, je globoko zapisana v dušo in srce slehrnega Jugoslovana, ki mu je mar boljša in lepša bodočnost in svoboda našega rodu
Nikdar še ni bilo močnejše ideje v jugoslovanskem narodu, nikdar enotnejše misli in želje kakor hrepenenje po samostojni državi pod vlado Karla I. Tako trdno in močno je vkoreninjena, tako globoko zasidrana ta ideja v nas vseh, da je ne izruje nobena sila! Naj napenjajo kruti naši sovražniki vse peklenske sile, na} postavijo vislice za vsakim voglom tjagor ob zagorskih kočah, zaman, pravica in resnica je zmagala še vselej in bo slavila zmago tudi pri nas! Seidlerji in Cernini bodo prešfi, narod ostane' Uresničenje majniške deklaracije je v nas samih, ne v sovražnikih! Delajmo za njeno uresničenje s tako vnemo, s tako vztrajnostjo, kakor smo delali v minulem letu, pa dosežemo slejaliprej svojo samostojnost in neodvisnost — svojo državo! /ato vsi na delo! Prvemu veljaku in priprostemu delavcu po vseh jugoslovanskih pokrajinah bodi zjutraj prva misel in zvečer zadnji zdihljaj po uresničenju naše magne charte libertatum! Posebno je pa tebi, jugoslovanski učitelj, odprto tu široko polje plodonosnega dela. Stopi pred našo mladino, vnemaj in navdušuj nežna njena srca za lepšo, boljšo in svobodno bodočnost! Blagoslovljeno bodi tvoje delo! Kri in življenje za Jugoslavijo!
jumu
Dne 22. maja t. 1. je minilo dvajset let, -oKfflcair je bil poklican na sedež ljubljanska vilaidik dr. Anton Banaventura 1 e s i i č — sin slovenske zemlje, najzve-otejši služabnik svoje cerkve in svojegl prepričanja. Pod sijajnimi orna toun, k!i po-očituie njegovo cerkveno dostojanstvo,
bije plemenito srce človeka, svečenika iin Jugoslovana, ki je zavrglo vse posvetno bogastvo, samo da se iie mioigilo potpofao-mia približati svojemu Učeuiiku, ki ni imel prostora, kamor bi potožil glavo; samo da je moglo v dejanjih dokazati, (kako naj človek, podoba božja, staži svojim idealom in kako se naj ves žrtvuje svojemu narodu, ki je toliko bolj žrteiv in ljubezni vreden, kolikor bedineijša je njegova eksistenca!
Doigodlki davnih in sedanjih časov nam govore, da niso našega naroda poznali drugače, nago vselej takrat, kadar so ga potrebovali. Iz njega so iztisnili iin lizželi vsie, da niti ¡razen golega uboštva rai ničesar ostalo. Naš narod poti kriva v i znoj, naš narod hodi svojo križavo pot. naš narod moli žalostni del svojega rožnega venca! Kakor krvosesi preže nanj oblastniki itutje krvi ¡in tujega jezika, da mu izpijejo sok življenja !do zadnje kaplje, izčrpajo iiz njega vse življenjske sile in potem na njegovih grobovih zavladajo naši zemlji! Taki oblastniki se ščeperijo povsod, koder b!i morali braniti čast i« deliti pravico! Nam učiteljem ni treba gledati dalelč — dovolj in preveč nam je, če se ozremo na c. kir. deželni šolski svet ljubljanski, kjer paišuje nemški plemič, ki so miu lakaji privrženci tistega nesrečnega človeka, ki se je k sreči odtrgali od Ljubljanskega škofa, a še do danes na našo nesrečo gospodari deželii kranjski in hoče škodovati dobremu iimenu in poštenju našega naroda!
Kolika zla in koliko krivic je .prebilo naše učitefetvo zaradi teh strašnih ljudi v dež. šolskem svetu in v deželnem odboru, to je znano tudi ljubljanskemu Škotu! Podle iin prodane duše so uživale to, 'kar bi šlo po> zakonu značaju «mi, zaslužne jšim in starejšim tovarišem. Javna morala je bila tisočkrat opljuvana. Na stotine je zglednih učiteljskih radavtn, ki trpe pod moralnim lin materialnimi nelzasluže-nim pritiskam strašne ¡muke, pravziročene od zlobe in razdivjanosti narodovemu prokiletstvu dozorelih mezgoicMikov! Njihova žalostna zasluga je, da se je dostikrat ¡molitev izprevrgila v kletev, da ;se je gnev do posameznikov posplošil na ves stan, da je trpela duhovščina in cerkev, ker je gairjevia ovca okužila hlev...
Vse to ¡splošno iin specialno gorje, ki se lije kakor ognjeno ¡morje po viseli naši zemlji, je segilio ¡ljubljanskemu vladitkii tako globoko do srca, da je pustil vse ozire in se je — kriepčan od /ljubezni do Sinu kiriižanega lin podžigam oid ljubezni do .naroda teptanega — postavili na čelo našimi bojevnikom, ki hočejo svoje ljudstvo 'prilasti v obljubljeno deželo — v Jugoslavijo! Hočejo in bodo! To je naša narodna vera! —
Tako je postal ljubljanski vladiika naš najpopularnejši imiož; a silo, ki se je z njo poispeil na ¡knežrii kamein naših nariodmih borcev, miu je dalla dvoyna ljubezen —• do Boga in doimoviine — ki se je zlila v eni diuši in v enem sirou do čuidiatvornie, vse-poživljajoče moči! Iin ta ljubezen vre na beli, jasini dan kakor studenec žive vode, da se umika malodiušnost zaupanju, pla-lnost samozavesti, ¡strah pogumu. Lepšega danila si škof Jeglič ni mogel dati za ¡svioj jubilej: Ves narod, troedim ¡in vreden bodočnosti1, stoji za njim, krščen v potokih solz in krvi, a utrjen v svoji veri od njegovega sijajnega zgleda! —
Sovražniki narodove svobode iin služabniki Judeževlh tolarjev pa kujejo črne naklepe, ovajajo, brbajo po gnoju denuin-cianstva, klevet in podlosti, se penijo od častihilepnosti po izgubljenem prvenstvu — a z vsemi temi in takimi hudičevimi
dejanji samo dokazujejo, da so do/gospodarili in da narp srebrna palica ljubljanskega škofa kaže pravo in edino1 pot rešitve! Ave!
1 n k a k o r1 en m o ž s t o i i dan e s t u d i vse nap r e d no u č i t e! j s t v o za njim! Da, imeli smo boje ituidii z njim! A stali smo si nasproti kot možje, ki smo hoteli vsak po svoji najboljši vesti in vednosti pomagati1 svojemu ljudstvu! In vse, kar je ljubljanski vladiika storil dobrega, plemenitega in velikega na kateremkoli ¡polju svojemiu narodu, brez zadržka hvaSežinio priznavamo, od vsega srca veseli, da jie sitolioa ljubljanskih viladiik dala našemu narodu moža, ki ga iskreno ljubi in ki ni v najtežjem in najresnejšem času ¡pozabil nanj! Materi domovini v dnevih strahote in ¡trpljenja njen sin s prisego zvestobe in z dejanji Jjuibezmii lajša gorje!
Vse, kar storiš, premisli in presodi, ostani v srcu mlad in blag in čist; vodnica vsem dejanjem tvojim boidi domovja sreča, naroda korist!
Tak je škof Anton Bonaiventura — današnji dan in za vse bodoče čase naš prvi jugoslovanski oeirkvenli knez! Napredno učitelljstvo, ki kliče na skupno stanovsko in narodno delo vse pripadnike našega stanu — doslej, žal, zaman! — se pridružuje njegovim čestilcam! Pozdravljen, ki si prišel v imenu Gospodovem! In hoc siigmo Vioisti! —
finima hm.
Javnost. — Šola. — Narodnost. — Slo-vanstvo. — .Jugoslovanstvo. — Samo-izobrazba. — Gospodarstvo. — Prosveta in kultura. — Poiitika. — Izvenstrankar-stvo. — Socialno vprašanje. — Demokra-tizem. — Svetovno naziranje. — Sokoi-ska ideja. — Stan in organizacije. — Vzajemnost in solidarnost.
Kdor plove brez smotra v svetovni reki, je izgubljen, ta služi le drugim za stroj; zato se moramo kmalu vprašati: ali imamo pravi smoter, pravi ideal, brez pravega ideala ni mogoč napredek. Kake ideale torej imamo?«	Masaryk
Ob času, bilo je leta 1901, ko so izdali nekateri prijatelji slovenskega naroda in mladine znano »Poslanico Slovenski mladini«, da bi v njenem smislu in po ¡njenem viadiu prenovili in prerodih slovenski narod, tedaj nekako se je pričelo tudi duševno-kulturno gibanje med slovenskimi učitaljiščniki. — Danes So ti možje vsi že na svojih službenih ¡mestih ali pa na bojnem polju!
Učiteljski naraščaj se je tedaj otre-sel vseh tradicionalnih navad ¡iin nazorov tedanjega djjaštva, iki je bilo okuženo po nemškem buirševstivu in je videlo smoter svoj le v kirokaniju, zabavah in veselicah; pričel se je duševni in notranji preporod pri izvinu učiteljskega stanu.
Razvoj se je ¡vršil v smislu iniazoroiv navedene »Poslanice«, deloma pod vplivom narodno-iradiikalne istraje, katere gibanje je globoko poseglo tudi v življenje učiteljskega, kakor splošno Slovenskega diijaštva.
Tak® je učiteljski naraščati šel duševno svetio pat skupno z drugim slovenskim srednješolskim dijaštvam; ¡a kmalu je uivideil, da se popolnoma jasno nikdar ne more uživeti v skupno pot in se me nagniti ne na to iin ¡ne na ono stran, kar miu je manjkalo onih specivično stanovskih raiz-
metnivarui ¡in stremljenj, ki so mu neobhodno ¡potrebna za njega poznejše stanovsko življenje; posebno, ker je prehod od študija v stan precej nagel in ostane še vrzel splošne izobrazbe deloma v mnogih vprašanjih prazna.
Postavil se je ta naraščaj na 'lastne noge in od tedaj naprej je dobilo duševno gibanje še močnejši tok. Sprva lokalno iin ceinitrallno gibanje se je razširilo v vse kraje, kjer so slovenska učiteljišča ter se .¡e upoštevajoč ravnopravnost obeh spolov iin uvidevši potrebo enake izobrazbe za oba spola, postavilo ¡na najširši temelj in širilo idejo na ¡oibeh straneh. Specificiralo se je stališče napram javnosti na dveh abituirientskih sestankih ¡in izcimiil se je polagoma nekak program, v kater rem so stanovska stremljenja združena s splošnimi stremljenji. Stališče, označeno v resolucijah na abiiturientskih sestankih je našlo le deloma odmeva tudi med starejšimi učiteiijstvoim lin v organizaciji.
7.e se je začela pot k najširšemu nacionalnemu temelju in se je .iskalo vezi vsega jugoslovanskega učiteljskega di-jaštva, da bi se skupno dvigalo in vzajemno napredovalo; prvii stiki in pojavi vzajemnosti so bili podani v prvih izrazih — ko je razivoi ustavil gibanje, pričeli so se razvijati ¡prvi znaki sedanje votine. Zastalo je, in siile ni bilo videti iin ne slutiti, ki je ustavljala tok; danes ivamo zanjo, a danes tudi ¡jasno vemo: da smo vnovič postavljeni pred isti problem ¡in če bi se danes pričeli znova razvijati, bi prišli vnovič do iste ¡točke, kakor dobro vemo, da moramo priti sedaj tudi daleč dalje, naprej od te točke: da se ima z vsem jugoslovanskim narodom, ujediniiti tudi naš "stan in so stanovska ujeditnjemja morda predpoigoj vsamiu ¡trdnemu ¡narodnemu ujedinjenju! *
Učiteljski naraščaj je združil v svojem programu detloma točke narodnega radikalizma, izkušal je uveljaviti nazore onih Masarvkoviih učencev, ki so podali slovenski mladini »Poslanico«, združili je v njem tudii vse, kar je našel v javnosti dobrega za učiteljstva; zavzel je stališče nasproti glavnim javniim vprašanjem, ki so danes aktualna za naš razvoj.
Ce prinašamo danes načela, po katerih se je vzgojeval naraščaj pred leiti, me mislimi» podajati s iteim ničesar originalnega novega iz struj, iz katerih je ta učiteljski naraščaj izšel, iz njih je povzeto in prikrojeno stališče, iz njih so se razvila načela 'in po njih so podana tu, kolikor se krijejo, oziroma so se krila s stremljenji naraščaja.
Virov zato me bomo po sebe citirali, tudi, ker se pri načelih ne vprašujemo*, od kjie izvirajo, temveč kakšna so!
Po sebe nas je pa privedlo do objave »spominov iz preteklosti« dejstvo*, da danes stojimo pneid rešitvijo istih problemov, ki smo jih reševali že tedaj, še bolj pa, da je problem vzgoje učiteljskega naraščaja postal danes še perečaiši kakoir je bili tedajj; ker je pa danes že gotovo, da je vsa bodočnost slovenskega učiteljstva odvisna od njegovega naraščaja, kakršen bo; da je ¡od njega odvisno tudi slovensko šolstvo, kakšno bo v njega najbistvenejši notranjosti, iin je od tega odvisna usoda in bodočnost naroda, kakšni ljudje ga bodo vzgajali in učili v njega najmlajših letih in kakšne bodo piive kali, ki bodo vsejane v njega srca.
Potrebno- je omeniti, da se učitalj-stvo, ki se je tedaj vzgojilo ¡v smislu navedenih načel, danes povečini nagiblje v
* Primerjaj članek „Perspektive bodočnosti." Učit. Tov. št! 15. 1. 1917.
javnosti ,v strujo socialne ¡demokracije ali bolje rečemo, isie (ie popolnoma nagnilo v veletok socializma, te oni so se nagnili nia pat liberalizma in so se -zadovoljili s priklopitvitio Ik isitaini struji tzv. liberalizma v naši javnosti, ki so se nehali baviti is socialnimi Mprašanji; drugi pa iščejo priti v raziskovanju problemov dalje ter so se nagnili tja, kjer se sicer ime ¡računa s položajem v narodu in položajem naroda samega, a se hodi v socialnem ozira pot naisfcvarneje liin najgloblje, ker se je trdno prepričalo, da so ideje socialne pravičnosti «taikio ¡resnične iin .prave, da jim ie zmaga zastgurana -iin je vsem txrablemom. Ivi jih vsebuje ita ¡ideja, brez računov s pu-lotžiajem zagotovljena.*
Toda zdi se mam, da so sedanji tre-mutiki za imaš naricid prevažmi iin preodlo-čilni, da bi puščali vprašanje naroda, ki je združeno z njega eksistenco, sedaj v ■odločilnem trenutku, tako v ozadju; zato vidimo, >da se iie orno učitaljisitvo obrnilo v pravo simar, iv tisto smer," kjer bo naj-¡izdatneje pomagalo sebi in narodu — če bo izkušailo vplivati ma tov da se bo računalo mete samo z Miedo, temveč itudi s položajem in potrebami naroda.
JAVNOST.
Detona nezadovoljstvo s starini, za ito mlajšo generacijo že zastarelim, dete-•ma hrepenenje po mavem — boljšem je privedlo tedanji učiteljski naraščaj do tega, da se je družil iin izikušal sam vzgojiti v duhu, prikladnem času iin napredku: z notranjim svojim duševmim preporodom, z evolucijo svode notranjosti po-ediimcev in s tem celote je hotel prinesti (narašoai novega duha iin novio življenje v vrste učiteljstva in v njega organizacijo.
Tožrne in žalostne razmere ,med uči-teljstvoim lin to poli tiske, gmotne iin splošno socialne so ga prisilite do tega, da se de pričel že v povodih družiti iin organizirati in si ie skupno izkušal izboljšati stališče ter si ustvariti boljšo bodočnost s tem, da je že pned vstopom v službo pričel študirati itn proučevati javne domače razmere, iiskal vzrokov zla in si začrtal pat, ki mtu mad bi prinesla uspehe.
Temu mnogo kriva premíala brižnost ¡učiteljstva z oziram nia vzgojo učiteljskega naraščala se da deloma opravičiti v preobložen« z delam, deloma v bodu za obstaiek pri talkam gmotnem stanju; deloma pa ostaja neopravičljiva iin preostaja bodočnosti kot bodoča naloga.
Dejstva, da so te razmere privedle učiteljstvo do »medsebojnega razdora in propadanja, da de bilo ito učiteljstvo izkoriščamo od politiških stranlk; na drugi strani, da mu te politiiške stranke niso hotele priznati niti poštenega minimuma, miti socialni pravičnosti odgovarjajočega zadostnega gmotnega stanja, da so gmotno stanje, kii miu ga določa že naravni princip eksistenčnega prava, izrabljali celo v to, da so si sebli ohranjali moč in učiteljstvo napravili odvisio od sebe, iker so hoteli preprečiti, doseči učiteliisitvu tisto veljavo, iki mu resničmo gre med narodom in je odgovarjajoče važnosti njegovega sooiailnega dela in socialni stopndi; to dejstvo je privedlo naraščaj do uvidavanja, da tako ne more in ne sme iti več dalje. Nudimo je potreba osa-miosvojitve sebe !in svodega della!
Naraščaj ie spoznal, da ije pri njegovi vzgodi neobhodno potrebno pečati se že za dobe študija z javnimi vprašali®, da miu jih je študirati iin ne izključevati, kakor de to zalhteval disciplinarni šolski red, kar sicer mu bo manjkala one dobe vzgoje iin samostojnosti, iki jo dobi vliso-košalec ma univerzi, katero pa učitelj lahko nadomesti te v časiu svojega študija ¡na učiteljišču. Zato vzgojno doba učiteljev ma učiteljišču ne sme biti enaka orni srednješolskega dijaštva, itamiveč iima glede svobode v vzgictili in smotrov izven-šalsike vzgoje biti emalka visokošolskemu diijaištvu ter se ima v stremljenjih z njimi kriti: javnosti in davnih vprašanj mu ni torej zabrandevatti, itamiveč ga ije v nje •uvajati; ne z aktivnim sodelovanjem, temveč s proučavanjam!
Naraščaj je pa spoznaval, da je ¡mnogo našega učitejstva, s posebnim poudarkom srednjih dob, prepotenega z nekim duhom imegotciviosti din mes áraoste jnos ti; brez orientacije; prepojeno je celo z duhom 'egoizma, separatizma, mateirialiiiztm ¡a, z duhom stanovske razdirijiivosti — manjka mu najosnovnejših pojmov o socialnosti. Njih revolucionaren duh ne pozma evolucije, zatorej je njfih delo .enako ndih značajiu, in iz tega se je rodilo ikoristo-favstvo zadnjih dob. Kot taka se je rodila «poziiciida v glavmi učiteljski organizaciji in de zven nje, s pomočjo idruge organizacije,* ki -se je zopet naslanjala na tedaij Vladajočo politiškio stranko, naslkakovala to glavno organizacijo, a biila ije zasmo-vana na preslabih in pregniMh temeil^h.
* Slomškove Zveze.
zato de ni mogla premagati, niti prenoviti, temveč je bil že v njen temeljih, na katerim je bita zasnovana, označena nje propast; zaito se, je uvidevši to, postavil marašoaii ma staiiišče; preiti preko te opozicije na dnevni red in najemergičneilše ignorirati brezglavo početje teh elementov v učiteldsKiii vrstah.
Spoznalo se je deiistvo, da še calo maše razuimništvo, naša inteligencia do-violii ne 'upošteva našega narodnega šolstva in niega napredka; .oziroma šolstvo upošteva z navajanjem pač, a temmtainj se zaveda elementa, od katerega de odvisen ves napredek šolstva — malrodineiga učiteljstva, ter iz politiških ozirov omalovažuje to učiteljstvo ter s svojo nesrečno taktiko indirektno calo podpira naravnost ¡neznosen ¡pritisk nasprotnikov učitaldsitva in v obmiainih (krajih indirakitno tudi vma-mdi pritislk sovražnikov slovanskega naroda. To dejstvo je privedlo do spozna-tifa, da se de nujmo in neobhodno ravnati po teh razmerah, to se pravi: izvajati konsakvence! V prvi vrsti, je spoznal naraščaj, se je samim reorganizirati in se skrbneje im intenzivneje pripravljati za bodoče dedo, kakortuidi se seznaniti z bodočimi 'težnjami in potmii, ki vodijo do poi-polne osamosvoji tve.
Da je pa .mogoče doseči to, de pogreba dela in samioziavesti. Zavedati se mora sebe iin resnosti poiožadai, in iiz te samozavesti imora vzlkilitd spoiznanje, da ker se hoče tam ineznosmim raamieram 'odipomo-či — se hoče >odipamoči s.anuim! Eno spoznanje se mora roditi — staira resnica, ta namreč: .da kdor se hoče bojevati proti brezbrižnosti, malomarnosti in nedelavnosti — .mara 'korakati sam ter ne pričakovati od nobene strani ikalke podpore ali vsaj «pore!
Naraščaj se je oprijel diviize: S po-mioaio resnega in vztrajnega dela se hočemo izipapolniieviati in hočemo ikiulltuirno napredovati s posameznikom v celoti; javnost pa proučudimo, spoznavajmo iin študirajmo, da vstopimo vešči razmer v življenje; kdor se strinja s /tem načelom, ga je pridobiti za delo, opozori mali se ga pa, da sio tuidli ma mašam praporu zapisane besede pesnika: »Za marmi ne liodli strahopetec naj nifkiar; naš pot je borba, žrt-va, mučemištvo, iki vodi slkioz mevihito rm vihar!«
ŠOLA.
Redil« se de spozmanjie. da šola učitelju ne da one vsestranske izobrazbe, ki se <~Jd učitelja zahteva in .ki irnu je nujno potrebna. Da učiteljišč, nijih notranja uprava in učn.a uredba ne odgovarja duhu časa, še manj pa napredku znanosti in vede sedanjega časa, to je že znana resnica. Niso pa tenmi krivi profesortii, ni ktrivo učno postopanje, temveč so temu krivi načrti, ma podlagi ikaterih se vzgo-;TUiie učiteJjstvo in na podlagi ¡katerih ne dobiva in ne pridobi one izabraizbe, onega znanja za življenje, katerega bi moralo z oziram na socialni položaj stamu v narodu. Tako se duševni in gmotni položaj slovenskega učiteljstva nikakor ne da primerjati z velikimi zahtevami, iki se stavijo v učitelja ¡kot vzgoievalca mladine in maroda.
Jasno se lahko spozna zaostajanje in nazadovanje šolstva z ozirom ma maša učiteljišča, iki so v rnimagih ozirih 'talko ne-dostatna in pomanjkljiva, da kriče zahtevajo temsalditih reform. In te medostatke spoznavati in 'reformne zahteve proučevati, to je najnujnejša nalaga, osobitc zategadelj, iker so one glavna podlaga nezdravih razmer med učitelistvom. Ijahko rečemo, da tet najidealnetjši človek stoipi učitelj z zrelostniiin izpričevalam v roki na svoje službeno mesto v laibe — in odvzeta miu de možnost, da bi z lahkoto še nadalje sikirbel za svojo izobrazbo. Pač se anu mudi široko polje delavnosti med ljudstvom, toda primanjkuje mu moralne opore od zunaj, ¡ker imu jo je šolska izobrazba dala premalo.
Ta žalostma dejstva gcivare jasno in odločno, ¡kalko .nujnio je potrebno, da se učiteljski naraščaj še v času študija poprime saim s svojo lastno dnargiio in pridnostjioi dela, da saim nadomesti 'to, česar imiu šola ne daje. V dobi študija sii ima mabrati duševnih zakladov, iki jih lahkio potem uporabi, ko je v osamelosti in zaipuščemosti fiavezan na samega sebe in svofjo zmiožnost. Tista moralna isillia, M si jio pridobi ¡s samiozavesitio, samovzgr.jo in samoflizobirazbo, mu je v najtrdnejšo o-poiro v časih, Iko življenje tolče s trdo pestjo po njeim. In k'doir si pravočasno ni nabral dlovolj znanja in trdine volje, ta ¡se vda brezpfcdnii iresigmaaiji, vda «e pijači, brazdelmosti in postane samo točna xrrad-na imašiina. Učiteljski stati pa zahteva — morda bcilj nego (kateri drugi — krepkih, energičnih in 'vztrajnih delavcev.
Oprijeti se je in prilastiti si je znanja, ki ga lahko pridobitno na podila^ šole, študirati, kad bi še morali .pridobiti, na drugi ¡s/tratil pa se samim izobraževati, to
se pravi, skupno si iskati izobrazbe, ki jo šiola me daje to je najmujnejši namen.
Nikakor pa ni to kaiko definitivmo in vzdržljivo stainje, ker ¡odločno je stopiti pired ljudske iin narodne zastopmike in tate pred državo in ji kategorično povedati: Naš smoter je, doseči temeljito in korenito reformo učiitefljsikie izobrazbe, ki mora temeljiti na principih svobode znanosti, svobode vzgoje in svobode narodnosti !
Dati ijo — to de državna dolžnost!
NARODNOST.
Narodnost naim ¡je najvišje načelo, narodova vsestranska gospodarska, socialna, kulturna in pcilitiška osamosvojitev nam je težkio zaželjeni smoter.
Da stojimo odločno ma narodnem stališču, tega nam, .učiteljem ¡sloviamskeiga naroda mi potreba posebe poudarjati; da smo marodni, in sicer po bistvu optimisti, ima svoj 'izvor v trdni in nacimiajaini veri v bodočnost našega naroda iin z .njimi učiteljstva, ikateir v itrdni in nepremagljivi voiliji, 'da se temu narodu žrtvujemo, da zanj delamo iin posvetimo vse in toči njega vsestranskemu napredku«.
Tako čitamo zapisano v prograinnili točkah tedanjega naraščaja!
Kot narodnim učiiteijem je pa napo-vedafi brezoteirem boj vsemu, ikar je narodu škodljivega, kar bi ga utegnilo ovirati ; napovedati je v prvi vrsti boj «nazorom naših narodnih nasprotnikov o narodni nadvladi, napovedati pa je tudi oster boj brezbrižnosti in matemiannosti onega dala slovenskega razumništva, ki z občudovanja vredno ravnodušnostio opazuje tragedijo naroda in dopusti, da pada postc/janka za postojanko v sovražno žrelo; da, če tiim celo sama ne .pripomore pri tem delu in jih sama ne izpostavlja pogubi, ¡ker trpi in glada, da se celo izMjučno naradmo-gospadanslkia, izključno naradnio-fculituirna in izključno na-rodno-obramibna in socialna vprašanja izrabljajo za notranje strankarsko podi-tiške boje in tako slabi moč naroda v odporni sii na zunaj.
Uvideti ije mujnio potrebo, da se zadeve, ki se tičejo vsega .naroda brez .razločka politiškega m/išljauia, in to narodnogospodarske. marodno-socialne in kulturne in maradno-obramlbne, izvzamejo izven notranje strankarskih politiških bojev, da se zanje nujno ustanovi ¡vrhovna narodna instanca, in to nepolitaška. ki prevzame vodstvo in direktivo v teli vprašanjih.
Naše ¡načelo je avtonomija, zato se hočemo boriti tudi za odpravo vladajočih narodov, ker je boj za nadvlado ¡meid na-iodi te tekmovanje med kapitalisti in je hoj za avtonomijo in proti izkoriščanju ¡tudi boi proti kapitalizmu ¡in hkrati boj za obče socialno pravo; načelo bodi — samouprava : me narod nad narodom, ne ma-nod proti narodu, ampak narod poleg naroda, priznavajoč ta načela, stoječa na temeljnem prepričanju damokiratizma in socialne pravičnosti, na. katerem bodi zgrajena bodočnost.
Narodnost ni ntiicak malik! Narodnost je naravni element človeka, naravni delokrog za socialno življenje iin se; ne viidi samo ¡v ¡vzajemnosti, temveč ¡se mora uvideti ta vzajemnost že kot sredstvo v dosego skupnih kulturnih iin socialnih smotrov.
Pozitivno narodno delo se mam vidi s tega stališča čisto konkretno! Ne1 eni. kdor laže, ikdioir skriva zaradi dobička ¿Moje.prepričanje, kdor se prilizuje posameznikom iin množicam; ampak ¡eni, kdor nraivno 'in razumno žiivti in vrši poklic v soaiiafciem duhu — tak koristi ¡narodu. Z zdravim poedincam, bo zdrav narod: du-ševno, miraviniOHSicciainio iin gospOdarsiko!
Delo stanu in uiega ¡napredek pciuču-je *in koristi narodu ¡tisočkrat in tisočkrat \'eč, nego vsi bombastični govori o do-rrovinii in narodu. Zatorej Vidimo rešitev narodnostnega vprašanja za učiteljstvo v tesni združitvi slovenskega uči-teljsitva v svrho ¡pospeševanja šolstva, vzgoje iin pouka, v svrho stanovskih ¡interesov in v svrho enotnega -postopanja pri narodno socialnem — prosvetnem delu. Realizovamie narodnega programa vidimo v točni vršitvi ¡poklica in v pospeševanju šolstva.	(Dalje priih.)
Ni! o piijilvi šolstva.
Obravnavalna pola za IV. skupino:
Narodna ženska vzgoja, a) V šoli. Vzgoja bodi:
I.	Narodna
II.	Ženska
III.	Kolikor mogoče v razgovorih.
I. Narodna:
1. Poudarjanje narodne pesmi, (pri petju, čitanju, slovstvu);
1
2.	poudarjanje narodne pripovedke, (pr čitanju, spisju, risanju);
3.	poudarjanje narodnih motivov, (pri risanju in ročnem delu);
4.	poudarjanje narodne noše, (pri zemljepisu in zgodovini);
5.	poudarjanje narodnega aktualnega po-litiškega in kulturnega razvoja, (pri zgodovini, zemljepisu, slovstvu, čitanju, spisju in računstvu).
6.	poudarjanje narodnih dobrin v življenju, obrti in trgovini, (pri zemljepisu, priro-dopisu, prirodoslovju, spisju, čitanju, kemiji);
7.	poudarjanje narodnih kulturnih naprav, kakor: časopisje, društva: (književna, pevska, telovadska itd.) šolstvo, muzeji, umetnost; (pri zemljepisu, zgodovini, slovstvu, čitanju, spisju.)
II. Ženska:
1.	Vzbujanje nežnosti in čuvstve-nosti do dobrote in duševnih f i n e s:
a)	poglobitev v prirodo, (pri prirodopisju, zemljepisju, spisju, risanju);
b)	poglobitev v dušo sebe in bližnjega; (pri čitanju, spisju, zgodovini);
c)	poglobitev v socialno življenje, (pri čitanju, spisju, zgodovini, zemljepisu, pri telovadbi (in sicer kot: zunanja oblika s poudarkom na duševno oliko);
č) poglobitev v umetnost, (pri slovstvu, petju, risanju, čitanju, zgodovini in ročnem delu);
d)	razgovori o dobroti.
2.	Pri vzgajanje volj e in moči za socialno življenje:
a)	Poudarjanje premagovanja in zdrž-nosti (pri vseh predmetih z ozirom na individualni razvoj posameznih učenk);
b)	egoizem — altruizem — (v obliki razgovorov).
3.	Privzgajanje umevanja za dom:
a)	Razgovori o perilu, zlaganju perila, spravljanju, snaženju in likanju in pranju perila in oblek, (pri ročnem delu);
b)	razgovori o postrežbi bolnikov, domačih zdravilih, o redu, snagi in kuhi s posebnim poudarkom na čuv-stvenost in dušo kot gospodinja sama ali s posli, (pri somatologiji, prirodopisju, fiziki in kemiji);
c)	poudarjanje duševne finese z vso družino in pri vsem domačem delu, (pri ročnem delu, spisju, čitanju);
č) navajanje na čut lepote in duševnosti, ki jo naj dajo učenke tudi v reči, torej v šolsko sobo, domačo sobo in dom sploh. Posebno tudi v svojo zunanjost, kakor v obleko, frizuro itd. in v stvari, ki jih imajo pri sebi in okrog sebe.
(Vse to dajmo učenkam le mimogrede, da tega ne zapazijo in si vendar proizvajajo vse to).
b) Izven šole.
I.	Knjižnice;
II.	petje, pevska društva;
III.	poučni izleti. Poglabljanje v prir dne lepote. Umetniške razstave.
IV.	Predavanja:
1. 0 slovenskem slovstvu, o narodnih pesmih, o zgodovini in zemljepisu s posebnim ozirom na pomen ženske v svetovnem boju;
2.o zdržanju, premagovanju in močni volji;
3.	o medsebojnem razmerju ženske z moškim;
4.	o ljubezni:
a)	duševna,
b)	spolna,
c)	koketerija,
č) vlačugarstvo.
5.	O zakon u:
a)	žena,
b)	mati,
c)	gospodinja,
č) prijateljica moža (tovarišica tudi pri njegovem delu).
6.	O vzgajanju otrok:
a)	telesna vzgoja, (obleka, prehrana, dojenčki);
b)	duševna vzgoja, (igrače, igre, pravljice) ;
c)	zdravljenje doma; postrežba; domača zdravila.
7.	O dobroti:
a)	dobrota kot temeljni kainen doma,
b)	dobrota kot temeljni kamen srečnega življenja,
c)	dobrota kot zahteva človeka, ki bodi človek.
V.	Prosti'razgovor i (debate).
Marija Kmetova.
NB. Vsi, to vprašanje zadevajoči odgovori in razprave naj se pošiljajo na
gdč. Marijo Kmetovo, Trst-Kolonja, Strada
nuova 1.

(Dalje.)
Zasluga naprednih učiteljskih Zvez v Avstriji je, da je prišla draginjska doklada in enkratna nabavna podpora v prid učiteljstvu v državnozborskem odseku in nato v državnem zboru v podroben razgovor. Finančno ministrstvo je bilo prvotno za državni prispevek 60 milijonov, vendar pa se je pozneje prilagodilo predlogu poročevalca državnega poslanca Teufla, ki je predlagal za enkrtno nabavno podporo 70 milijonov kron. Izvršitev tega posla so poverile učiteljske organizacije »Deutsch - österreichischen Lehrerbundu, ki je zahtevalo od vlade za enkratno podporo 100 milijonov kron. Ta Zveza je poslala k nam dopis, da naj Zaveza posreduje v tej zadevi pri poslancih »Jugoslovanskega kluba«. Značilno je, da so bili nemški poslanci z nemškim učiteljstvom vred mnenja, da bo »Jugoslovanski klub« nasprotoval takemu predlogu. Kakor znano, se je predsednik »Jugoslovanskega kluba«, dr. Anton Korošec, toplo zavzel tako v plenumu za 100 milijonsko državno podporo. Razveseljivo dejstvo je za nas tudi, da se je ob isti priliki zavzel za naše draginjske doklade ves državni zbor. Državi se je naročilo, da nakaže posameznim deželam za učiteljske draginjske doklade kot enkratni nabavni prispevek primerno vsoto; deželam pa se je zaukazalo, da se razdeli ta doklada vsemu učiteljstvu po njega službeni dobi in po številu družinskih članov strogo pravično, a nikakor ne »po previdnosti« . . .
Tudi v prihodnje bomo skušali biti z vsemi dosedanjimi avstrijskimi naprednimi učiteljskimi Zvezami v vseh splošnih stanovskih in šolskih vprašanjih v najožjem združenju.
Zavezini listi.
Vsi naši Zavezini listi bi bili lahko aktivni, če bi vsaj okrajna učiteljska društva vršila v tem oziru potrebno nadzorstvo. Zaveza namerava znano vpisno polo, kakršno je prejelo vsako včlanjeno društvo ravnokar, razposlati redno vsako leto. Društveni odbor naj jo izpolni z ozirom na sestavo imenika vsega učiteljstva in vseh šol v dotičnein okraju. Društva naj pošljejo nato sestavljene imenike upravništvom, ki označijo v njih enaročnike, potlej pa naj jih zadnje upravništvo vrne društvom v svrho evidence naročnikov. Marsikoga v okraju še lahko delavni društveni odbor pridobi za ta ali oni Zavezin list.
Dolg Zavezinih listov je pri »Učiteljski tiskarni« še pred vojno neverjetno narasel. Treba je bilo, da se je za sanacijo Zavezinih listov izvolil posebni centralni odsek. Ce bodo odslej okrajna učiteljska društva dogovorno s centralnim odsekom in z upravniki Zavezinih listov vestno vršila svojo nalogo, moramo priti kmalu do poravnanih računov.
Med vojno se našim listom slabo godi. Mnogo najboljših naročnikov in plačnikov je šlo v vojno. »Zvonček« izhaja ves čas redno. »Učiteljski Tovariš« je začel izhajati le vsakih štirinajst dni. »Popotnik« izhaja vsak drugi mesec, tako da izidejo po dve številki skupaj. V začetku leta 1915 smo hoteli prvotno z izdajanjem »Popotnika« prekiniti, zakaj njegov upravnik je izkazal izdaten primanjkljaj. Nato se je izrazila želja od več strani, na ne opustimo lista. Ker se je stari dolg hitro poravnal in so pristopili novi naročniki, je pričel »Popotnik« zopet izhajati. Kako bo poslej z Zavezinimi listi, je mnogo odvisno od tega, kako bo sprejet danes nov »Poslovni red za Zavezo«. Naročujte naše liste in pridobivajte jim novih naročnikov tudi izven učiteljstva!
Deželne organzacije.
Vsa okrajna učiteljska društva iste dežele bodo podrejena odslej po novih pravilih svojim deželnim organizacijam. Zaveza postane (tako samo le zveza deželnih organizacij.
Na Kranjskem bi se morala še pred vojno izvršiti regulacija učiteljskih plač, kar bi se lahko brez truda izvršilo, saj je bilo določeno, da se morajo porabiti državni preodkazi iz malega finančnega načrta v vseh deželah v prvi vrsti za regulacijo učitejskih plač. A večina kranjskega deželnega zbora je sicer deloma regulirala plače, toda zahtevala je, da se istočasno sankcionira tudi novi zloglasni disciplinarni zakon, v katerem se ve, da ne more biti nikdar potrjen na Najvišjem inestu. Zvišanja teh plač torej še danes ni. V dobro moramo šteti kranjskemu deželnemu odboru samo to, da razdeljuje zadnje čase draginjske doklade vsem enako, česar prvotno napredno učiteljstvo ni bilo deležno; vendar pa ne dobiva naše ljubljansko učiteljstvo stanarinskih povišanih doklad, pač pa v polni meri člani »Slomškove Zveze«. — Kranjsko učiteljstvo je bilo deležno še pred vojno raznih nizkah, a sistematično urejenih napadov od strani nekaterih pristašev »SI. Ljud. Stranke«; s tihim privoljenjem vladnih članov v deželnem šolskem svetu pa je bilo od istih zlasti Zavezino učiteljstvo še pred in tudi sedaj med vojno redno zapostavljeno pri vseh oddajah učiteljskih služb. Niti izvrstna kvalifikacija in dolga službena doba naših prosilcev se ob razpisih službenih mest niso upoštevala. Učiteljski zastopniki v okrajnih šolskih svetih so imeli z ozirom na to dejstvo ponovne sestanke, katerih so se udeležili tudi nekateri narodno napredni deželni poslanci. Včlanjenemu učiteljstvu so dali učiteljski zastopniki primerna tozadevna navodila. Predsedniku c. kr. deželnega šolskega sveta grofu Attemsu je izročila posebna deputacija učiteljstva spomenico, v kateri so naštete vse podrobnosti novih preganjanj in zapostavljanj. — Novih enkratnih nabavnih prispevkov še ni, nakazano pa je nasprotno
že, da z novim letom 1918 ne dobi kranjsko učiteljstvo novih draginjskih doklad, ampak se mu odvzamejo celo dosedanje vojne doklade. Deželni odbor na Kranjskem pač lahko zadržuje razne draginjske učiteljske doklade, a preprečiti jih ne more: Ta denar je dovolil naš parlament in po njem naša država. Cuieče mora biti na straži sleherni učiteij in sleherna učiteljica, pa tudi organizacije naše ne smejo držati pri tem rok križem, zakaj niti vinarja nam ne smejo vzeti!
Največ iniciativ zlasti glede preuredbe našega šolstva dobiva vodstvo Zaveze od * Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem". Vse delo štajerskega učiteljstva je tesno spojeno z delom deželnega nemškega društva, z „Lehrerbundom", ne samo, kadar zahtevajo to stanovski interesi in pedagoška vprašanja, ampak tudi takrat, ka-iar trka na njih duri regulacija učiteljskih plač. Ima svoj obrambni sklad, med vojno pa je ustanovila podporni sklad za učiteljske vojaške rodovine. Marsikateri rodovini pridejo prav ti od učiteljstva prihranjeni vinarji.
„Slovensko učiteljsko društvo za Istro" (prej „Koprsko učiteljsko društvo"), ki je sedaj nekaka deželna učiteljska Zveza za Istro, obsega samo koprski in deloma še volovski okraj. Slovensko učiteljstvo bivšega „Vdovskega učiteljskega društva" so včlanjeni v tem društvu, hrvatsko pa je postalo član učiteljskega društva „Narodna Prosvjeta v Pazinu". Glede vprašanja učiteljskih plač je bilo društvo pred izbruhom vojne v vednem stiku z istrskim, hrvatskim in italijanskim učiteljstvom. Na ta način je izvojevalo to društvo potoni državnih poslancev, da so se odpravile krivice, ki so se godile istrskemu učiteljstvu v občinskih zadevah. Istrski deželni šolski svet je namreč učiteljem branil vsprejeti eventualno izvolitev županom.
Na Goriškem se je pred vojno splošno redno delovalo na način, kakor po drugih deželnih Zvezah. Ali ko je naš dolgoletni zaveznik Italijan, ki pa ni bil nikdar — kakor kaže zgodovina — naš odkriti in resnični prijatelj, dvignil proti Avstriji maščevalni meč, tak' at se je na solnčnetn Goriškem marsikaj izpremenilo. Mnogo naših tovarišev je bilo odpeljanih v suž-nost, ali pa so bili zaznamovani kot odgovorni tali; zopet drugi so morali okušati grenki begunski kruh po raznih taboriščih. Marsikoga imetje je bilo delno ali popolnoma opustošeno. In takrat so se spomnili pesnika proroka Simona Gregorčiča, pa so ž njim živo želeli, da bi preplavila bistra Soča svoje bregove in odnesla zahrbtnega dolgoletnega našega zaveznika. Proroštvo se je uresničilo. Zopet sije avstrijsko solnce nad lepimi goriškimi pokrajinami, ki željno čakajo vstajenja in prerojenja.
„Učiteljsko društvo za Trst in okolico" je po članstvu najštevilnejše izmed vseh naših učiieljskih društev. Letošnje jesensko društveno zborovanje je bilo sila zanimivo tako za društvo samo, kakor tudi za našo splošno organizacijo. Na pod agi pravil so osnovali tri odseke, ki naj bo vsak zase avtonomen, a na skupnih odborovih sejah naj obravnava in zastopa skupne koristi tržaškega šolstva in učiteljstva. Ti odseki so: 1. odsek komunalnega slovenskega učiteljstva, 2. odsek Ciril - Metodovega in državnega učiteljstva in 3. odsek otroških vrtnaric. To društvo pa je šlo še dalje! Na predlog tovariša Karla Mahkote se je ugotovilo, da ustanovi slovensko tržaško učiteljstvo „Okrevališče ob Adriji", namenjeno vsemu slovenskemu učiteljstvu. Mesečna članarina društvenikov se je dvignila v ta namen na 1 K. Ker se je poskrbelo še za druge vire, je gotovo, da se ta plemenita ideja v doglednem času tudi izvrši. Vsa čast našim vrlim Tržačanom! — Letos je daroval tržaški mestni magistrat, oziroma gerentstvo, 50.000 kron Ciril-Metodovim šolam v Trstu za vzdr-žavanje teh šol. Ce ne bi prirejalo učiteljstvo med vojno toliko tako lepo uspelih mladinskih spevoiger v patriotiske svrhe, kdo ve, če bi bila ta vsota sicer kedaj podeljena s tega mesta! — Znano je, da se vsako leto nekaj učiteljev in učiteljic, ki službujejo na šolah družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, podržavi. Ti dobivajo prejemke državnih uradnikov od XI. do VIII. činovnega razreda po kategoriji D.
V svoji jugoslovanski učiteljski Zavezi moramo strmiti vse avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo. Pridobiti moramo „Korotana", kjer so združeni slovenski koroški učitelji in akademiki. Pozabiti pa tudi ne smemo na jugu na „Narodno Prosvjeto v Pazinu", kakor tudi ne na „Krško učiteljsko društvo na otoku Krk"; posebno pa nam mora biti v mislih „Savez dalmatinskih učiteljskih društava", s katero smo že sedaj v najožjem stiku.	(Konec prih.)
Sz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Imenik svojih öl ano v je
! nadalje poslalo: 25. Kamniško učiteljsko
društvo — 16 članov. Učiteljsko društvo j za Trst iin okolico je ¡prijavilo še 3 člane (skupaj 155 + 3 = 158 članov.) Učiteljsko društvo zia Laški okraj je prijavilo še 2 člana (skuipai 59 + 2 = 61 članov.) U-čitaljsko društvo za palitiški okraji Ljutomer je prijavilo še 2 člana (skupaj 34 + 2 = 36 članov. V 11. štev. »Učit. Tov.« smo izkazali 1004 člane, danes pa 23 ulovih, torej skupaj 1027 članov. 8 društev še ni poslalo imenikov, četudi je že minulo 5 mesecev letošnjega leta!
Vodstvo Zaveze.
Vsem učiteljskim društvom! Zavezina delegacija je sprejela dne 28. dec. 1917 za vse včlanjeno učiteljstvo predlog, da znaša članarina 2 K na mesec, zato pa dobi vsak član »Učiteljskega Tovariša« in »Popotnika« brezplačno in nima niti za okrajno društvo, ne za deželno zvezo, in ne za upravo Zaveze plačevati drugih prispevkov. Ta članarina bi se imela pošiljati deželni zvezi, in kjer te ni, pa okr. učiteljskemu društvu, ta pa bi potem oddala Zavezi tolikokrat po 16 K, kolikor je v njih organizovanih učiteljev in učiteljic. Radi lažjega hitrejšega pregleda, točnejše izvršitve in krajšega poslovanja prosi podpisano vodstvo, da blagovoli odposlati meseca junija in docembra vsako društvo naravnost v Zavezino blagajno po 16 K od vsakega člana — kjer je učiteljeva soproga tudi učiteljica ali kjer službujeta oče učitelj in hči učiteljica na isti šoli in stanuje hči pr očetu, le članarino 2 K. — V lažje plačevanje prejme vsako društvo po dve položnici.
Vodstvo Zaveze.
Nova članarina Zavezinih članov. Zavezina učiteljska društva nujno opozarjamo, da naj pobirajo članarino od svojih članov redno vsak mesec sproti. Koder se nova članarina doslej še ni pobirala, tam naj poskrbi društveni odbor, da se pobere članarina takoj za prvo polovico letošnjega leta. Cimdalje bi se odlašalo s pobiranjem, tem težje bi se izterjala zaostala članarina.
Vodstvo Zveze.
Delegate za Zavezino zborovanje, ki
se vrši v prvi polovici meseca septembra t. L, je prijavilo: I. Kozjansko učiteljsko društvo: 1. Miloiš Grmovšak, društveni preidisednliik, Pištamj; 2. Ante Potočnik, učitelj, Podlsreda; namestnica: Milka Bračičeva, učiteljica. Št. Vi/d.
Prosimo, da liizvrše volitev delegatov tudi druga društva. Več društev zboruje prve dni prihodnjega 'meseca, a v vzpo-rediu- pogrešamo te 'točke. Postavite jo naknadno na 'dnevni rad. Pri tam vas opozarjamo na tozadevni vodstvanli raz-giias v 11. štev. »Učit. Tov.«
Vodstvo Zaveze.
<3oHške.
VABILO.
na obč. zbor Učiteljskega društva za goriški okraj, ki se vrši dne 6. junija t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Gorici pri »Jelenu«.
Dnevni red:
1.	Letno poročilo.
2.	Račun in proračun.
3.	Volitev treh računskih pregledovalcev.
4.	Vof.tev »Zavezinih« delegatov.
5.	Volitev društvenega odbora.
6.	Razni predlogi in nasveti.
Dörnberg, 19. maja 1918.
Ign. Križman, predsednik.
Goriško okrajno učiteljsko društvo-
(Konec.)
Tovariš Alojzij Urbančič povdarja, da mora društvo imeti popolno evidenoo o razrednem uvrščanju, nekdaj se je priredilo zaznamke vsemu učiteljstvu v okraju in predlaga, da se naprosi pri c. kr. okrajnem šolskem svetu ta uraden saznamek vsega okrajnega učiteljstva po plačilnih vrstah vsaj za društveno uporabo.
Vsi so poudarjali, da so pavšali za kurjavo in snažanje šol prepičli in po daljši temeljiti debati se je sprejelo predlog: »Kdor ne mara oskrbovati tega za nakazane svoite, naj odkloni te posle, ker nikjer v zakonih ni §, ki bi določal, da pripada to dalo ravno učiteljstvu«. Taka pasivna razisitanca ine škodi nikomur, ker v lastna' škodo ne bode nikdo prliisiiljen o-pravijati teh nnalanlkastinih poslov, ki taktično niso naša dolžnost.
Z oziram sadamie obupne razmere so se po stvarni živahni debati (Križman, Možina, Urbančič, Reja, Mrunolja, Vrč, Ptesničar, Ariigler in drugi) sprejeli 'sledeči predlogi:
I.	Uradno se mora poskrbeti, da posamezne aprovizacijske občinske komisije doivoljno iin po primernih cenah oskrbujejo z eaipotrebnejširni živili učiteljstvo in njih družine.
II.	Županstva morajo oskrbeti učiteljem iin niiih družinam primerna iin zdrava stanovanja.
III.	Iz državnih sredstev se mora o-skrbeti učitelje in njih družine s potrebnim pohištvom in kuhinjsko (opravo v vseh onih krajih, kjer so (to zgubili vsled vojnih nezgod.
IV.	Oibleko, perilo in obutev za učiteljstvo in njegove družine zalagajo državni čimlitalji po ionih načelih, kakor so to uredili pri državnih uradnikih.
V.	Država ¡podeli brezplačno zdravniško pomoč in zdravila bolnim članom učiteljskih družin. (V slovenskem delu dežele nimamo uliti zdravnikov.)
VI.	Stanarine, uradni pavšali za sna-ženje šolskih prostorov, kurjava in sploh vse uradne nagrade lin prispevki se odmerijo po sedanjih cenah in razmerah.
VII.	Županstva, c. kr. okrajni šolski sveti, vsi javni zastopi, deželni odbor, deželni šolski svet in vsi državni organi naj takmujejo med seboj, da moralno podpirajo učiteljstvo pri vpostavitvi šolstva v našem okraju.
Vili. Vsi iselilni stroški se nakazujejo učiteljstvu sedanji draginji primerno.
JX. Vse šolske oblastnije naj stremijo z vsami silamli ma tov da se povrne učiteljstvo iz vojske svojemu zvanju.
X. Pospeši naj se radnio poslovanje c. kr. 'Okrajnih šolskih svetov z učiteljskimi in ljudskimi zastopniki.
Tovariš blagajnik Plesničar predlaga: Okrajno društvo naj uredi svoje razmerje z našo Zavezo v smislu novih Zavezinih pravil. Soglasno sprejeto. Predsednik priporoča, da vsakdo takoj priglasi ustmeno in neprisotni potom daplisniee svioi pristop k društvu ¡s plačevanjem 24 K letno v poljubnih obrokih. S tem sita pa plačani obe stanovski glasil: Učiteljski Tovariš in Popotnik. Pri prhanjem zborovanju se ukrene vse potrebno, da bo vsak goriški učitelj organizoivan tovariš in oborožen z obema našima glasiloma. Do tedaj pa le priuavite svoj pristop po (dopisnicah vsii na naslov: Pavel Plesničar, učitelj Ajdovščina! Vsi vršimo svojo dolžnost, kar ne maramo parasitov v svojih vrstah!
Prvi četrtek maja se že sestane društveni stari odbor v Gorici pri Jelanu, da se izvrši dosedanje sklepe in pripravimo za nov občni zbor, ki mora staviiti povsem trdne temelje našemu stanovskemu delu. Dogovoriti se bomo imorali z vsemi tovariši na Krasu in v Gorah (Sežana-Tol-miiin), da enotno uredimo svoje medsebojne razmere z našo »Zavezo jugoslovanskih učiteljskih društev. Novi časi, novo delo!
Pred nami je toliko gradiva, da rali imo prav nujno vsakega moža, da vpo-siavimo krepko organizacijo in rešimo mnoga pereča vprašanja n. pr,
I.	Vpostavitev šolstva na Goriškem.
II.	Obnovitvena akcija.
III.	Zavezino strokovno tajništvo.
IV.	Strokovno goriško tajništvo.
V.	Načrt begunskih šol za 15, 16, 17 in 18 letno našo mladino obojega spola.
VI.	Načrt za preustrojitev našega šolstva sploh.
VII.	Zaveza in opozicija v njej.
VIII.	Zavezini listi itd.
Delajmo vsi, ker je za vse dovelj prostora! Tovariši, tavarišice, vsi1 pod društveno okrilje! Le vkup, ti uboga
fmaijma: »Za Staro Pravdo!«
*
Kranjski tovariši vipavskega sodnega okraja
bi radi ustanovili skupno društvo z agilnimi tovariši ajdovskega okraja, ker se ne morejo tako lahko shajati s postojinskimi učitelji radi geografskih ovir. Večno ne bodo trajali ti vojni časi ln vse te kalamitete, ki so z njimi združene. Ker se v najkrajšem času zopet vpeljejo ugodnejše železniške zveze po vipavski dolini z Gorico, so tovariši vipavskega okraja lahko pridružijo kar goriškemu okrajnemu društvu, kjer se najbrže razvije bylj živahno stanovsko delovanje. Gori-čan'i pa z odprtimi rokami podpirajo vsako stanovsko delo in ako se vrnejo normalni časi v deželo, bode vipavskim tovarišem gotovo le v spodbudo in veselje to bližje združenje.
Vsi primorski okrajni šolski nadzorniki in c. kr. okrajni glavarji so baje imeli dne 20. aprila t. 1. v Trstu skupno posvetovanje za vpostavitev šolstva in ureditev obupnega učiteljskega gmotnega položaja. Soglasno se je konstatirala učiteljska beda in baje so ti šefi našega učiteljstva celo sklenili, da uvede c. kr. namestništvo potrebno akcijo, da dobe učitelji-samci 80 %, učitelji zakonski pari brez otrok 90 %, a učiteljski pari z otroci 100 % sedanje plače kot draginjske doklade za 1918. iz državnih sredstev. Cas bi že bil, in ravno ti gospodje so za to poklicani, da lajšajo učiteljsko bedo in ga podpro, da ne omaga v današnjem obupnem boju za obstanek. Učiteljstvo jim bo hvaležno za vspehe in vračalo bo to z boljšimi učnimi vspehi v šoli. Vederemo!
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj
ima svoj redni občni zbor dne 13. junija 1918 v prostorih deške ljudske šole v Kranju ob 3. uri popoldne. Dnevni red je naslednji: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo bla-•gajnika. 4. »Izjava opozicije«. (Poročevalec J. I apajne). 5. O načrtu za preustrojitev našega šolstva. (Poročevalec J. Miklavčič)). 6. Stalno Zavezino tajništvo. (Poročevalec) V. Rus). 7. Nova članarina Zavezanih udov. (Poročevalec Fr. Luz-nar). 8. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi društveni odbor.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj
je zborovalo dne 2. maja it. 1. pri Svetinjah ob prav dobri udeležbi. Predsednik je vzradoiščen poiztdmaviil zboiroivaice, ker so bili Biodfenčani, huimičani, Miklavžev-čanji, Ormožanii, Tamažeivičanii, potoošte-viiinio Lenartčani, Rumčani in Svetinjčani. Prišli oa sio tudi tovariši refconvalescenti in invalidi, s kolajnami :iin križcli; času primerno simo imeii svojega stotnika (tovariša Poirekarja); krasni spol je bil v večini,
O delegacijskem zborovanju Zveze isliovensklli učiteljev lin učiteljic na Štajerskem je inakratko poročala tovarišica Rebolj.
Zanimive dnoibtine iz zgodovine ptujskega iin ljutomerskega okraja s posebnim oziram na sodni okraj Ormož pa nam je padava! tovariš Šijanec, ki so mu še drugi dodajali domače zgodovinske zanimivosti.
Tretji plačilni razred še na popolno'-ma odpravljen, kakor se je pisalo, ker ne dctbe začasni usposobljeni učitelji in učiteljice izredne doklade 200 K, kakor stalni. Za odpravo te krivice so se storili potrebni koraki.
Razpravljalo se je o društvenih dopisih; obširnejši so se dali posameznikom v priučenje in za poročilo na prihodnjem zborovanju. Debata je bila živahna, tudi na galeriji. Plačevala se je udnina in naročnina na Zavezine liste; blagajnik je bril zadovoljen.
A ostali srno — na ljubeznivo povabilo — še po zborovanju pri Šijanceviih, ki /so nas presadili preko vseh vojnih težav saj za inekaj ur v boljše čase. Od-vozlali smo si nahrbtnike, rezali ljubi kruhek; pristnega in izbornega Ijutoimer-žana pa sta nam neumorno točila brezplačno gospod in (gospa Šijanec. In obrazi so se začeli jasniti, srca mladenki. Pre-srčna Vama hvala, gostoljubna tovariš in tovarišica!
Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje v četrtek dne 13. junija 1918. leta ob 11. uri dopoldne v ormoški okoliški šoli. K zborovanju pride član vodstva štajerskega Lehrerbunda, ki bo poročal o akciji za 8. vojno posojilo in o važnih učiteljskih stanovskih zadevah. Posebno se bo razpravljalo tudi o stališču učiteljstva napram sklenjeni, a ne izplačani državni draginjski do-kladi, nadalje o našem stališču zastran pripustitve učiteljstva k visokošolskim študijem i. t. d. Vsi člani društva se poživljajo, da se polnošte-vilno zborovanja udeležijo, da pride trdna volja vsega učiteljstva do složnega izraza. — Vodstvo.
Štajersko.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo
je zborovalo dne 2. maja v Slov. Bistrici. Udeležba je bila povoljna. Pri otvoritvi zborovanja pozdravi tovariš predsednik Josip Sabati vse navzoče in prečita nato došle dopise. — Na dopis Zaveze, da bi se posvetovalo društvo o predlogu tovariša Gangla, naj se osnuje v Zavezi strokovno tajništvo, so po prečitanju članka v Učiteljskem Tovarišu, tičoč se te zadeve, vsi društveniki uvažujoč potrebo strokovnega tajništva glasovali za njegovo ustanovitev.
—	Podrobni načrt o preostrojitvi ljudskega šolstva se je razdelil med člane, da za vzamejo k raznim točkam svoje stališče, oziroma sestavijo referate. — Da se določi stališče našega društva k „Izjavi" opozicije napram vodstvu Zaveze, se je sestavil odbor, v katerega so bili izvoljeni tovariš Anton Špan in tovarišici Otilija Feiglova ter Angela Sabatijeva, ki bodo o tem poročali na prihodnjem zborovanju. — Vzame se tudi na znanje Lehrerbundovo vabilo k marljivemu sodelovanju pri podpisovanju 8. vojnega posojila. — O dele-gacijskem zborovanju Zveze v Celju je poročala tovarišica Marija Schweiglerjeva.
—	Prihodnje zborovanje se vrši dne 1. avgusta v Slov. Bistrici. — Ker je bil s tem dnevni red zborovanja izčrpan, ga je zaključil predsednik, izražujoč željo, da bi se prihodnjega zborovanja vdeležili polno-številno.
Marija Schweiglerjeva, zapisnikarica.
Slovenjebistriško In konjiško učiteljsko društvo zboruje skupno dne 3. junija ob pol 11. url dopoldne v Poličanah. Vzpored: 1. VIII. vojno posojilo; ref. Anton Otter. 2. Stališče učiteljstva k zavlačevanju državne draginjske doklade in k vladni predlogi o učiteljski naobrazbi. 3. Slučajnosti. — Jos. Sabat, predsednik.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo
je zborovalo dne 9. vellikega travna v Ko-strivnici. Udeležba je bila vkfljnb slabim paiomeitoiim razmeram jiako pavolljna: zbranih je bilo 32 članov. Nekatere toiva-rlišice so se izkazale naravnost požrtvovalne, zlasti one iz Žetal, ki so prišle paš štiri in pol ure daleč.
Z velikim veseljem pozdravi tovariš predsednik Kuirbus zbrane člane, •posebno nioive, želeč jim, da bi jam društvo nudilo to, kair je njega smoter, namreč nadiaiino izobraževanje posameznega 'in gojitev stanovskega ponosa. Društvena zborovanja naj jiim bodo vesel praznik tava-
riškega razvedrila. Posabe pozdravi go- | ste tovariša Culeka, Reclja, poročnika | Kristana iz Št. Jurija oib južni železnici in : postajenačelmika g. Moihioirko iz Ponikve.
Nato prečita sledeča dopisa: Dopis iz Ormoža tičoč se najvažnejših sklepov Zvezdnega delegaclijskega zborovanja na velikonočno sredo v Celju. Dopis štaj. Lehrerbunda o osmem vojnem posojilu. O reorganizaciji Zaveze po Hreščakavih predlogih razpravlja temeljito in zanimivo tovariš šuirmer. Sklep izjave se sporoči vodstvu Zaveze.
Tovariš Sekimik ¡poda podroben račun io Trafenikovem spomeniku, Mi smo si ga po zborovanju ¡ogledali na pokopališču. Vnovič se spominja pokojnega blagega ¡tovariša Auernlika. Za ¡njegov spomenik se je nabralo 97 K.
Društvo sklene opozoriti časnikarski ¡odsek Zaveze, da se vbodoče v »Učiteljskem Tovarišu« ne moleduje o slabem gmotnem stanju naših listov. Tudi naj se poročila delegacijskih zborovanj v »Učiteljskem Tovarišu« krajšajo, ker o tem itak poroča delegat pri društvenih zborovanjih.
Prihodnje Zborovanje se vrši (dne 7. malega srpana na Ponikvi. Tovariš predsednik zaključi zborovanje zahvaljujoč se navzočim za obilno udeležbo 'in pozorno sledlitev ¡današnjim razpravam.
Slivnica, dne 16./5. 1918.
Draga Zaje, tajnica.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje v torek dne 4. junija ob 1. uri popoldne v šoli Šmarje. Vzpored: 8. vojno posojilo. Po odredbi c. kr. dež. šol. sveta tisti dan šole prost. — Toma Kurbus, predsednik.
Učiteljsko društvo za politiški okraj Ljutomer
je zborovalo dne 2. maja 1918 pri Sv. Križu. Zastopane so bile skoraj vse šole našega okraja, nekatere celo polnoštevilno. Pričakovali pa smo, da se vdeleže zborovanja tudi oni tovariši in to-varišice, ki so dosedaj iz malenkostnih osebnih ozirov stali izven naših vrst. — Resnost in važnost časa zahteva združitev vsega učiteljstva, ker le tedaj je mogoče plodonosno delo v prid šolstva in stanu. Tovariš predsednik Tomažič otvori zborovanje in vzpodbuja učiteljstvo v svojem pozdravnem nagovoru k resnemu skupnemu delovanju. Bliža se lepša bodočnost našemu narodu, bližajo se pa tudi jasneši dnevi našemu stanu. Sedaj, ko smo se začeli prosteje gibati, mora zastaviti vsak posameznik svoje moči, da uspešno rešimo velike naloge, ki čakajo ravno naš stan. Posebe pozdravi še naše mlade tovari-šice, ki so se v tako lepem številu odzvale vabilu društva. Spominja se še enkrat v letu 1917 um), lih tovarišev, Avg. Laha in Josipa Kosija. Slava njunemu spominu! Po prečitanju in odobrenju zadnjega zapisnika navede predsednik dopise, o katerih se je v poteku zborovanja razpravljalo. Nato je sledilo tajniško poročilo, blagajnik tov. Maurič pa je poročal o gmotnem stanju društva. Izkazal je, 540 K 45 h prejemkov 'in 493 K 74 h izdatkov. Društveno imetje znaša 1309 K 50 h. Za njegovo vestno in natančno knjigovodstvo sc mu izreče zahvala. O delegacijskem zborovanju Zaveze v Ljubljani je poročal tovariš Tomažič, o Zvezinem delegacijskem zborovanju v Celju pa tovariš Alaurič. Dosedanji odbor je bil zopet i e. voljen, in sicer: predesednik J. Tomažič, podpredsednic S. Cvahte, tajnica Her. Mahorčičeva, blagajnik K. Maurič, knjižničar Kr. Pertl, pero-vodja Fr. Cvetko, odbornik Linda Bernardov».
Glede »Hreščakove decemberske izjave« jc bil soglasno sprejet prelog tov. Mauriča: Društvo izreka vodstvu Zaveze popolno zaupanje in odo-bruje njeno dosedanje delovanje. Vsa predbact-vanja in napadi na društva so neutemeljeni. — Stalnega tajnika Zaveze se na predlog tov. Bau-karta odklanja, ker ga ni mogoče dovolj gmotno podpreti. Članarina znaša za redne člane 24 K pa leto. Da se blagajniku olajša delo, .zjavi vsaU tovariš ozir. tovarišica ali jih je smatrati za redne ali podporne člane društva. Tov. Baukart preč.ta še dopis »Jugoslovanske demokratsko stranke«. Iz programa je razvidno, da stoji n« stališču Zaveze, zato se ji pridružujemo. Ko smo se zedinili v neki privatni društveni zadevi, zaključi predsednik lepo uspelo zborovanje. Uporno, da se pri prihodnjem zborovanju snidemo brez izjeme vsi, ker domovina nas mora najti zbrane in ne razcepljene pri delu za njeno prenavljanje.
Učiteljsko društvo za politiški okraj
Ljutomer zboruje ¡v sredo, dne 5. (junija dopoldne ob llVz uri v Radlincih.
Glalvina 'tolčka 'dnevnega reda \je predavanje o 8. voj. posojilu. Govori zastopnik Lehrerbunda. Razpravljali bomo tudi o važnih stanovskih zadevah, zato pričakujem»' oibille udeležbe.
Vsled odredbe c. kr. dež. šoti. sveta je ta dan pouka prost.
Obed naj prinese ¡vsak s seboj, ker ga nai,n gostilničar ne more oskrbeti.
Odbor.
Učiteljsko društvo za celjski okraj. V nastopnem priobčim II. izkaz zbirke za »Zvezin v. p. sklad« s stanjem 1 mq.ja 1918 in v oklepaju prispevke za sklad lastnega društva: Celje okolica K 60.50 (8.—); Blagovna K —.— (—)l Dobrna tovarišica Levstikova K 4.— (2.—); Dramlje K 10 (—); Frankolovo K 9.50 (3.20); Galicija K 8
(—); Griže K 63.62 (—); Gotovlje K 11 (3); Ka-lobje K 13 (—); Ljubečna K 22.70 (4.—); Liboje K 18 (2); Pirešica K —.— (—); Petrovče K 17.40 (5.—); St. Peter K 28 (12); St. Pavel K 54 (1.80); Sv. Martin K 11.60 (11); St. Lovrenc K 16 (4); St. Jur deška K 26 (—); St. Jur dekliška K 10 (—); Svetina K 10 (—); Teharje K 13 (4); Vojnik K 37.30 (4.70); Zg. Ponikva K —.— (—.—); Žalec K 21 (—); skupaj K 476.62 (64.70). Za III. zbirko naj se blagovolijo pošiljati prispevke po poštni nakaznici v Gotovlje. Učiteljstvo sebi! Požrtvovalno naprej! — Fr. Brinar, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za celjski okraj je
zborovalo dne 2. imajnika it. I. v Sokol-skem domu v Gabrju pri Celju. Navzočih js bilo dve tretjini ¡članov; kot gost je došla tav. Vera Levstikova (št. Jur oib Tabru); na novo sta pristopili koit članici tov. Olga Šiiiroova (Št. Peter) in Ljudmila Povailjeva (Nova cerkev); več tovarišev in tavarišic je svojo nevdeležbo opravičilo, tovariš Šah je z opravičbo' obenem nakazal 5 K za društveni sklad, kar bodi pohvalno omenjeno in priporočeno v posnemanje.
Preden smo prišli na 'dnevni red, pozdravi predsednik gosp. Edin. Planin -ška, 'ki je kot organ, vodja novoustanovljene »Podružnice c. kr. voj. vdovskega in sirotinskega zaklada za Spodnje Štajersko s sedežem v Mariboru poročal o voiinam zavanav. Visa krajina in okrajna zastopstva spodnještajerska pripdajo sedaj delokrogu te podružnice, vse dopise je pošiljati na njo ¡v Maribor. O tem je obveščen tudi »Lehreribund« iin »Zveza« Dokazoval je prednost vojnega zavarovanja pred vplačevanje vicjnega posojila iz narodnogospodarskih ozirov ter daje potrebne informacije, ki z ozirom na bližajoči se razpis 8. vojnega posojila pridejo še natančneje na posamezne šole. Navzoči so ¡opozarjali, da je agitacija za voi-no zavarovanje ¡v prid 8. voj. posojila nemogoča, dokler ne ¡dostavijo polic 7. voj. zavarovanja. S toplimi besedami zahvali predsednik g. organizacijskega vodjo za važno informativno podavanje.
Prelidelmo k dnevnemu redu. Prečita se zapisnik ¡občnega zbora, ki ga je iz prijaznosti sestavil marljivi tov. Wudler. Med 'drugim posnamem iz njega, da so v tri in pol letni dobi, iv kateri nismo zborovali, iprominu/li: tovariši: Jakob Hrnko, Rudolf Delakorda, Franc Gradišnik in tovarišica Ana Zupanekova. V ujetništvu je dosedanji društveni tajnik^ tov. Julij Seviik in tov. Rud. Zupanek. Članarina se je ¡pobirala vsako leto, vplačujočih članov je bilo letno ¡povprečno 53. Nanovo so med tem časam vplačale članarino in se jih je tedaj vštelo k rednim članom, to-varišice: Minka Veberjeva, Marija Ten-šlčeva, Štefka Omlaidičeva, Ljudmila Kokilčeva in Lizika Petričkova, na dan občnega zbora so ¡nanovo pristopile to-varišice: Minka Gradišnikova, Marija Vošnjakava in Rciza Pakova. Odbor za tekače leto je: Brinar Franc, predsednik; Petriček Anton, podpredsednik; Lizika Petriiček, taanica; Tilka Brinar, blagajini-čarka; Josip čuieik, pevoviodja; Ivan Kramar, knjižničar; Anton Livka din Luid. Čer-nej, odbornika.
Računski pregledovalec, tov. Wudler, poroča o društvenih računih zadnjih štirih let. Društvena blagajna izkazuje koncem leta 1917 K 1046 gotovine. Računi se odobre.
Predsednik taonstatira današnje število članov ter še enkrat pojasni način plačevanja članarine. (Poitam položnice na »Zadrugo«.) Pri tej priliki se ¡poslovni red »Zaveze« raztclimači tako, da plačujeta oče in sin (hči), ki sta na isti šoli, kakor učit. zakonski ¡pari.
Glasam »Zvezin e« okrožnice z dne 24./4. t. 1. plačuje v »Zvezin« voj. pedip. sklad učiteljstvo 1. kraj. razr. po 2%, vse druge pa po U/2% letošnje vojnodra-ginjske doklade, ki se je že in se bo še izplačala. Predsednik pnosi, da bi se temu pozivu odzvali vsi. Prispevki nai se nakažejo vsak mesec posebe ali za več mesecev skupaj po poštni ¡nakaznici predsedniku ali blagajničarki v Gotovlje, p. Žalec. Tedaj članarina po položnici na »Zadrugo«, % voj. drag. doklade pa v Gotovlje.
Predsednik poroča nadalje, da je društvo v ta »Zvezin« voj. p. sklad plačalo kot 1. zbirko (iz Ji. 1916) znesek K 200.60. (Dotičnj izkaz je prinesel Učit. Tov.), kot 2. zbirko (za 1. 1917) s stanj am 1./5. t. 1. pa K 476.62 iin vrhu tega še K 64.70 za naš društveni sklad. Dotični izkaz prinese Učit. Tov.
Oib občnem zanimanju se prečita izjava tov. Hreščaka i. dr. o bodoči smeri »Zavezinega« delovanja. O njej se .poroča v prihodnjem zborovanju, lstotako v točkah Fleiretovega podaivanja glede pre-osnove šolstva in narodne vzgoje.
Glede strokovnega tajništva pri »Zavezi« zavzame društvo soglasno nastopno stališče: »Dokler ne prijavijo »Zavezi« imenika svojih članov ona dicsedaj njej včlainjena društva, ki po sprejetju povi-
šane članarine ¡tega še niso storila: dokler je še mnogo drugega slovenskega učiteljstva, posebno kranjskega, organiziranega izven »Zaveze« ali sploh ni pri nobeni stanovski organizaciji; dokler denarne obsežnosti »Zaveze« pri »Učiteljski tiskarni« niso' poravnane, ne smeimo z nameščenjem strokovnega tajništva »Zavezi« nalagati novih občutnih denarnih bremen«.
Predsednik vspodbuja, da bi se zopet posluževali »vprašalne skrinjice« na način, kakor ga je svoj čas uvedel tov. Brezovnik.
Posebna zahvala gre gdč. Štefanči-čevi, ki nam' je prepustila zborovaluo dvorano in oskrbela okusen obed.
Prihodnje zborovanje v mesecu juniju.
Do ¡svidenja — posebno tudi onim, ki jih že tako dolgo nismo videli — kliče društveni predsednik.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
je zborovalo dne 18. aprila 1918 v ptujski okoliški šoli. Navzočih je bilo 32 članov. Zastopanih ni bilo 8 šol. Kot gosta sta se vdeležila zborovanja tovarišica Ila Kosijeva in tovariš nadporočnik Ivan Muršec. Nanovo so pristopili k društvu tovariš, oziroma tovarišice Pavla Jakličeva, Alojzij Kegl, Mara Smolnikarjeva in Julka Rajhova. Tovariš podpredsednik Josip Gorup otvori zborovanje, ki je bilo v vsem vojnem času najboljše obiskano, pozdravi novega nad-učitelja na okoliški šoli tovariša Ivana Žolnirja in izreka v imenu društva nadejo, da bo vrl naslednik pokojnega tovariša Kauklerja. Nato poroča o Zvezinem delegacijskem zborovanju v Celju, — delu organiziranega učiteljstva, — pomenu zborovanj in uspehu delovanja za aprovizacijo tukajšnjega učiteljstva — v Ptuju — kar je tudi dosegel. Za vojni sklad se bo pobiralo v smislu Zvezinega delegacijskega sklepa od učiteljstva I. plačilnega razreda 2 %, II. plačilnega razreda 1 V2 draginj-skih doklad. Pri volitvi v odbor so bili z vzklikom izvoljeni za predsednika Josip Gorup, za podpredsednika Ivan Žolnir, za tajnika Ivan Čeh, za blagajničarko Mara Luknarjeva, knjižjiičarja Valentin Kajnih, pevovedjo Vinko Šerona, odbornika Alojzij Pogrujc in Ivan Klemenčič Učiteljsko društvo za ptujski okraj se izreče za jugoslovansko majniško deklaracijo in pošlje to izjavo jugoslovanskemu klubu na Dunaj. Da bi bila zborovanja tudi poučno-zabavna, predlaga predsednik, da naj se tovariši priglase s primernimi predavanji za prihodnje zborovanje, ki se je določilo za 13. junij 1918 ob 10. uri v okoliški šoli v Ptuju.
□HHBHHMHBHHMMBHHB^HH^^HM
fCraniske vesli.
—r- Društvo vpokoj. učiteljstva sklicuje svo) občni zbor dne 12. junija t. i. ob 10. uri dopoldne v »Učit. tiskarno«, Frančiškanska ulica št. 6, z nastopnim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in dveh preglednikov računa. 3. Izprememba pravil, toč- j ka 4. in 10. 4. Volitev odbora. 5. Nasveti. Prosi se za mnogobrojno udeležbo. To naznanilo velja namesto vsakega drugega povabila. Odbor.
—r— Iz c. kr. mtstnega šolskega sveta. O zadnji redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vršila dne 26. aprila 1918, smo prejeli to-le poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Poročilo o bistvenih kurencijah in njih rešitvi iz predsedstva v/ame se na znanje. Odobri se zapisnik zadnje seje z dne 12. februarja 1918. Več prošenj za dovoljenje daljših dopustov obolelemu učiteljstvu sklene se po zaslišanju mestnega fizikata priporočiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu v ugodno rešitev. Pripoznajo se petletnice, in sicer učitelju Ivanu vPetriču peta, katehetu o Regalatu Čebul ju druga in nad-učitelju Andreju Vilfanu prva (provi-zorna). Letno glavno poročilo o stanju ljudskega šolstva ob zaključku koledarskega leta 1917, ki se je iz predsedstva c. kr. deželnemu šolskemu svetu že predložilo, se vzame na znanje. Poročilo o „Dnevnih zavetiščih" za koledarsko leto 1917 se vzame na znanje in se predloži c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Za njih podpiranje v denarju in v naturalijah se ima izreči zahvala c. kr. deželni vladi, deželnemu odboru, mestni občini in c. in kr. vojaškemu upraviteljstvu. C. kr. deželni šolski svet je naprositi, naj vpelje na kranjskih ljudskih in meščanskih šolah zopet svojčas odpravljeno „odliko". Mestno občino je naprositi, naj dovoli letni pavšalni kredit za nabavo „Spominskih podobic" prvoobhajancem na mestnih ljudskih šolah. Uvažuje se resolucija, naj bi se v interesu rednega in celotnega pouka pospešile poprave onih šolskih poslopij, ki jih je vojaštvo že izpraznilo. Potem se seja zaključi.
—r— Naaučltelj France Gros f. Po kralki bolezni je umrl v Kranju, dne 28. aprila t. 1. tovariš France Gros, nad-učitelj v p., star 72 let. Rojen v Goricah nad Kranjem je pohajal gimnazijo in ab-
Štev. 12.
Stran 5.
golviraI gozdarsko šolo v Ogulinu na Hrvaškem. Deloval je več let kot gozdar v zasebni službi. Tu je nevarno obolel, dal slovo gozdarstvu in se posvetil učiteljstvu. ]{ot učitelj, oziroma naduoitelj je služil v Krškem, Kamni gorici, Trbovljah, Suhorju, Vremu pri Divači in v Štrekijevcu v Beli ¿rajini, kjer je stopil v pokoj. Zadnja leta je preživel v Kranju. Bodi mu žemljica
lahka!
Štajerske vesti.
—š Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 16. junija 1918 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni v Celju-Breg hiš. štev. 26. po
sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva o poslovanju zadruge v 1. 1917. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobrenje letnega računa. — 4. Slučajnosti.
—š—Učiteljske zakonske dvojice so izvoje vale s svojim energičnim nastopom na Štajerskem lep uspeh. Vendar se mora omeniti pri tem nad vse čudno postopanje »Lehrerbund-ovega« ivodstva. Štajerski tovariši so gotovo zasledovali vso stvar v »Pad. Zeitschrift«. Nepobitno dejstvo je, da je bil »Bund«, oziroma natančneje precizirano, gospoda Otter in Herz, strašno mlačen v tej zadevi. Poročevale c je sam trikrat pisal Ot-terju, naj se energično intervenira, a odgovor je bil stereotipen, da se ne da rtič napraviti. Ce torej sedaj »Bundovo« vodstvo pere zamorca in zavrača vse na odbor učiteljskih zakonskih dvojic, je to pač najbrž le akt omenjenih dveh gospodov, ne pa celotnega odbora. — Poudariti pa se mora. da je vodstvo »Zveze« jako energično zastopalo interese omož. učiteljic! S tem je tudi ta zadeva, ki je pri nemških tovariših zavzela že precej ostro obliko, za nas Slovence rešena.
—uša.
—š— Društvo »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermark«. Od zadnjega našega obvestila z dno 13. marca 1918 so umrli trije društveniki, in s*i-cer 162., 163. in 164. smrtni slučaj: 1.) tovariš Franc Kriso, šolski ravnatelj v Eggenbergu, umrl dne 17. aprila, 2.) gospa Avgusta Požegar, nad-učiteljeva soproga v Zitečki vasi, umrla dne 27. aprila, 3.) tovariš Herman Wiesthaler, naduoitelj v p. v Tresternici, umrl dne 2. maja. Znesek 6 K naj se zanesljivo vplača meseca junija t. 1. — (iaishovn. dne 21. maja 1918. — Društveno vodstvo.
—š— Odlikovani. Tovariš Alojzij Herzos, učitelj pri Sv. Duhu na Stari gori v ljutomerskem okraju, sedaj poročnik pri 7. lovskem pp. je prejel za hrabrost kronski red III. razreda. Čestitamo na izrednem odlikovanju!
Splošni vesfnik.
Književnikom. Slovenska Matioa je v odborovi seiii dne 22. aprila 1918 zvišala književnikom honorarje iin isioar je določila pri originalnih spisih za pollo honorar 100 do 200 K, pri prevodih 50 do 150 K za polo. To je gotovo ¡kulturen čin, ki na književnem trgu ne more ostati neopazen. Pričakovati je, da botdo pisatelji, pesniki, znanstveniki din. prevajalci v bogati mart pošiljali svoja dela našemu prvemu književnemu društvu.
Poverjenikom in članom Slovenske Matic-e. Tajništvo prosi vse gospolde poverjenike, da bi čimprej pobrali za tekoče let o članarino, ki miora biti po pravilih plačana v prvi polovici vsakega leta. Po sklepu izrednega občnega zbora, ki ¡se ¡je vršil zadnjega februarja t. 1., znaša zaradi splošne 'draginie zvišana letnima 8 K, ustanovnima za posameznika 200 K, za društva ob i tel je. 'knjižnice itd. 400 K. Knjižni dar Slovenske Matice bo obsegal letos največ 2 knjigi. Gotovo izide XXVII. zvezek Zabavne knjižnice z zbirko novel priznanega pisatelja Ksaverja Meška in sko-ro gotovo tudi XXII. zvezek Knezove knjižnice z znanstvenim in leposlovnim gradivom. Posebne ¡težave so z nabavo Papirja, prekomerno pa so narasli tudi drugi stroški. Matica za časa vojske ne more na dan s tako številnimi izdan ji kakor pred vojsko, za to pa je odbor mislil naprej in že potrebno ukrenil, da se Matično delovanje pospeši in poglobi in da bo mogoče po ¡vojski čiim živahnejše in obširnejše izdajanje dobrih in pravih, narodu in njegovi kulturi res koristnih knjig. V ta namen le povišal kinijiževnikoni znatno honorarje in razpiše v kratkem več izdatnih nagrad za prvovrstna znanstvena in leposlovna deila. Imejmo pa pred očmi, da je Matica društvo, ki nima niti z daleka toliko premoženja, da bi balo mogoče kriti stroške le deloma z obrestmi lastnega kapitala. Popolnoma je odvisna od svojih članov. Clitn .več je teh, tem obsežnejše lin uspešnejše lie lahko njeno kulturno delo, čim imianj jih je, tem boilu je treba skrčiti delokrog. Res je, dal je priskočilo Matici po razpustu na ¡poimoč mnogo zavednih slovenskih mož in žena z večjimi in manjšimi darili, toda svota vseh teh daril še ¡od daleč ni taka, da bi bila dovoli izdatna za kulturno ¡društvo, kakoršno je in mora biti Slovenska Matica. Prosimo za to vse gospode pover-
jenike, naj nabero Matici čim več članov — letnikov in ustanoivmiikcv in naj sprejemajo tudi redoljubna preplačia enako hvaležno, kakor so jih sprejemali leta 1917. V pretečenem letu je imela Matica dobrih 4000 članov. Dvilgmilmo njihovo šte vilo v tekočem letu za še ¡enkrat toliko ! Vsak, ki mu je pri srcu slovenska stvar, naj pristopi sam in pridobi tovariše in to-varišice, naša cenjena paverjaništva mati nastopijo s krepkim itn odločniim delom. Obračamo se do pravih rodoljubov in ro-doloubkiinj zlasti v vseh ¡tistih slovanskih krajih, kjer še niso ustanovljena pover-.ienlištva Slovenske Matice. Vabimo jih, da prevzamejo poverjeništva sami, ali pa nam pridobe in javijo koga, ki bi ta kulturen posel ¡drage vollije prevzel. Plisarna Matična ¡mu bo takoj poslala potrebna .navodila in tiskovine. Za ¡osebne pomenke je tajništvo na razpolago vsak delavnik od 3. do 5. popoldne.
Demonstracija učiteljev na Dunaju.
Pred nekaterimi, dinevi so demonstrirali pred dunajskim magistratom lin tudi v njem učitelji in učiteljice. Parlament je dovolil za učitelje za leto 1917. enkratni nabavni prispevek, ali dunajska občina je izplačala samo polovico, dasti je bil vas znesek določan za leto 1917, dirugo ¡polovico pa pustilo za 1918. (Kakor pri rna.s na Kranjskem. Op. urad.) Proti temu ue uoi-teljsitvo protestiralo, ko je zboroval meščanski ¡klub dunajskega občinskega sveta. Modri meistni očetje so poslali nad stradajoče učitelje policaje.
Sv. vojska v Mariboru izdata v zvezkih protialkoholne spise. 6. zvezek nam podaja »Ulčno snoiv za pouk ¡o alkoholu v ljudski šoli«._ Snov je zbrala lim uredila učiteljica A. Štupca. Cena^ brošurici je 50 h, po pošti 53 h. Učitelj bo s pridom uporabljal snov mri pouku o škodi, ki ¡jo povzroča alkohol človeku na duši liin telesu. Knjižico priporočamo.
Jugoslovani!
Mariborsko mesto ima na poti do Adrije in kot križišče važnih železnic največji pomen za ohranitev štajerskih Slovencev. Skrbeti moramo torej, da naša mladina' na tej važni točki ne ide v pogubo, ampak ima priliko se v svojih šolah narodno ohraniti.
Ker so dosedanji poskusi doseči javno šolo vsled nasprotne avtonomne mestne občine ostali brez uspeha, hočemo sami svoje šole najprej v mestu in potem v okolici ustanavljati.
Zato so se zbrali v znamenju narodnega zedinjenja podpisani zastopniki mariborskih Slovencev in sklenili delati z vsemi silami na to, da ustanovijo že letos v Mariboru slovensko šolo.
Ker pa so v današnjih razmerah stroški za taka podjetja nenavadno veliki, se obračajo podpisani na ves jugoslovanski narod z nujno prošnjo, da jim priskočijo posamezniki in korporacije z denarnimi doneski na pomoč ter pomagajo rešiti slovenskemu narodu v najvažnejšem trenutku mladi naraščaj.
Prispevke prevzema mariborska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki upravlja poseben fond izključno za slovensko šolo v Mariboru.
Kdor daruje 1000 K, je pokrovitelj, kdor daruie 300 K, je ustanovnik, kdor pa 100 K, je dobrotnik slovenske šole v Mariboru.
Imena pokroviteljev se vklešejo v svoječasnem šolskem poslopju v posebne spominske plošče, imena ustanovnikov pa se vpišejo v zlato knjigo slovenske šole v Mariboru. Imena vseh podpornikov se objavijo v časopisih.
Največje zadoščenje pa bo imel vsak posamezni podpornik v zavesti, da pomaga s svojim darom ohraniti jugoslovanskemu narodu slovensko kri.
Šolski odsek: Dr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja. Anka Leskovarjeva, odv. soproga. Stanko Marin, učit. profesor. Dr. Rad. Pipuš, odvetnik. Fran Pišek, tajnik. Marija Poljančeva, prof. soproga. Dr. Fran Rosina, odvetnik. Dr. K. Verstovšek, dež. in drž. poslanec. Fran Voglar, gimn. profesor. Franjo Žebot, urednik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. K. v K. Hudujete se nad mami, zakaj nič več ne priobčujemo zbirk kot delo slovenskega učitel.jstva za »Rdeči križ« in diruge vojnopomožne svrhe ter vsot, ki so se podpisale s s odelo vanjam učiiteli-stva za vojna posojila. Naš ¡odgovor in zagovor je prav lahek: Zato ne objavljamo vsega tega, iker so podatki popolnoma iz-
ostali in jih mam nihče več me ijalvi. Tudi vzrok vam lahko povemo. Učitelijstvo je cnemoigilo in ¡opešalo. Tlačijo ga ¡moreče skrbi, trpi pomanjkanje na vsem, kar je za življenje ¡najpotrebnejše lin hira za lakoto od dne do dne. Postalo je apatično-in le mehanično vrši svojo službo, za druge opravke min manjka fizičnih moči, in si ne more poleg stanovskih dolžnosti nalagati še dragih opravil. Kdo more učiteljstvu šteti to v zlo? Mnogo je storilo učiiteljstvo v tej vojni. Pa kakšno plačilo je dobilo za ivise to (ogromno ¡delo? Par pohvalnih fraz, in to je vse, kakor bi bil kdo že kdai sit od pralzuih besed! Puste nas stradati ob mesečni plači 66 K 66 h brez dragiinjskih doklad ¡Ob času ko velja 1 kg = 2 krompirja 2 K.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. aprila 1918 K 56.758-55.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od ljru. do '/26. ure popoldne.
Zahvala.
Vsem, ki so našemu dragemu pokojniku, gospodu
Francu Schneiderju,
naduttteiju
v Cezanjevcih pri Ljutomeru skazali zadnjo čast in ga spremili k večnemu počitku, posebno veleč, duhovščini, c. kr. uradništvu, veleč, učiteljstvu, g. nadučitelju Cvahteju za prekrasne besede, si. pevskemu društvu za ganljive žalostinke, ce-zanjevskemu gasilnemu društvu, vsem prijateljem in znancem izre kamo najprisrčnejšo zahvalo.
Cezanjevci pri Ljutomeru, 16. maja 1918.
Žalujoča rodbina Schneiderjeva.

Silva vrelec"
Stev. 524/P.
Razpis službe.
Na 6 razredni mešani ljudski šoli v Hajdinu pri Ptuju (II. krajevni razred) je razpisana služba učiteljice s prosto sobo. Prosilka mora biti izprašana za slovenski in nemški učni jezik ter katoliške vere.
Redno opremljene prošnje je vlagati do 20. junija 1918 na krajni šolski svet v Hajdinu pri Ptuju.
Okrajni šolski svet v Ptuju,
dne 16. maja 1918.
Predsednik:
Dr. Evgen Netoliczka.
I Kislo vodo 5
& in vino razpošilja Andr. Oset m
g Tolsti vrh, P. Gustanj
(Koroško.) ■■■■■■■■■■■■■■■■
Knjigoveznica
Anton Janežič
Ljubljana
Florijanska ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.
rsT1-
D
Naiveila slovenska hranilnica!
LJubljana, Prešernova ulica it. 3.
je imela vlog koncem leta 1917.....K 66,800.000'—
hipotečnih in občinskih posojil .....„ ' 27,000.000 —
rezervnega zaklada.......... 2,000.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
401
0
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupiiarno vama in stoji pod kontrolo
c« kr* deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°/0, izven Kranjske pa proti 5'/< %> obrestim in proti najmanj 10/* oziroma V/o odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga	^

oje obzorje",
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.
>.".«31
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 31. maja 1918,
Kdor hoče vpoštevati resnost časa in pri podpisovanju
posebno izdatno skrbeti za svojo rodbino, naj se poslužuje
Hiic@n@il in najugodnejši pogoji!
Zlasti opozarjamo na novo kombinacijo za preskrbo otroka
Zavarovanje se izvrši na podlagi pogodbenih dogovorov s c. kr. avstr. skladom za vojaške vdove in sirote pri c. kr. priv. zavarovalnici za življenje „Phönix" na Dunaju.
Najugodnejše kombinacije za gg. c. kr. častnike, državne in deželne uradnike. Zavarovanje za otroke ljudskih in srednjih šol. Najceneja delavska zbiralna zavarovanja za tovarne, podjetja in občine.
Kapitalistom, obrtnikom in trgovcem nudi „enkratna premija" visoko obrestujoč, vsak čas likviden denar.
i
Prijave od 500 K do najvišjih zneskov!
Pojasnila in preračuni brezplačno. Dopisnica zadostuje.
Zavarovalni oddelek c. kr. avstr. sklada za vojaške vdove in sirote za Trst, Istro in Goriško
V ?!TSflJf Via Lazzaretto vecchio, št. 3.
Telefon št. 1462.
Koper s podružnico v Buzetu. Gorica s podružnico v Ajdovščini. Gradiška s sedežem v Korminu. Tržič s sedežem v Villa-Vicentina. Poreč s sedežem v Grisignani. Tolmin s sedežem v Cerknem in podružnico v Kobaridu. Trst z okolico s podružnico za okolico ha Opčini. Volosko s podružnico
v Podgradu. Lošinj. Pazin. Sežana. Pulj. Krk.