PLANINSKI VESTNIK SKALARJEVO BREZNO NAJGLOBLJA JAMA V JUGOSLAVIJI KANIN JE VISOK-IN GLOBOK ANDREJ GOSAR Slovenski jamarji smo letošnjo zimo v treh raziskovalnih akcijah raziskali Skalarjevo brezno na Kaninu do globine 911 metrov. S tem se je jugoslovanski globinski re­ kord, ki ga je imela zadnja leta Jama na Vjetrenih brdih na Durmitorju z globino 880 metrov, ponovno vrnil v Slovenijo. Na tretjem mestu jugoslovanske lestvice je sedaj 819 metrov globok jamski sistem Brezno pri gamsovi glavici — Botrova jama v Pršivcu nad Bohinjskim jezerom, ki je bil dolga leta prav na vrhu seznama naj­ globljih. Vhod v jamo, ki nosi ime po koči Petra Skalarja, se odpira na nadmorski višini 2335 metrov na Kaninskih podih v bližini zgornje poti med postajo »D« kaninske žičnice in planinsko kočo. Odkrili so ga poleti 1986, ko so se na Kaninskih podih pričele sistematične raziskave jam. 2e isto leto so jamo raziskali do globine 277 me­ trov, kjer so nadaljnje prodiranje onemo­ gočila zasuta brezna. Opremili so tudi 160 metrov globoko brezno in ga poimenovali Delirium tremens. Naslednje leto so se raziskave jamarjev iz več slovenskih dru­ štev nadaljevale. Dosegli so globino 374 metrov in odkrili prek kilometer rovov. ZIMSKE RAZISKAVE Na res pravo odkritje pa je bilo potrebno počakati še eno leto, ko se je za zelo ozkim prehodom v globini 230 metrov »od­ prlo«. Sledil je niz globokih brezen do globine 375 metrov, kjer se prične skoraj 300 metrov dolg meander. To je ozek špranjast rov, visok prek 30 metrov, ki je prehoden le v srednjem delu in predstav­ lja največji problem pri transportu opreme v jami. Meander se na koncu prevesi v 70 metrov globoko brezno, na dnu katerega je večja polica. Tu na globini 467 metrov se odpira brezno veličastnih razsežnosti, imenovano Apokalipsa. Brezno s preme­ rom okoli 15 metrov je ena sama vertikala brez prekinitve, globoka 204 metre. To je najgloblje notranje brezno, raziskano v kakšni naši jami. Jama se nadaljuje z me- androm, ki ga prekinjajo manjše stopnje, do globine 700 metrov. Tu so se raziskave jeseni leta 1988 zaklju­ čile. Vendar je v jami ostala vsa oprema pripravljena za zimsko sezono; nadaljnje prodiranje bi bilo namreč zaradi vode pre­ nevarno. V primeru močnejšega dežja voda v jami hitro naraste in prek brezen se zli­ vajo ogromni slapovi. Zato je tako glo­ boke jame varno raziskovati le v zimskem Globina: 380 metrov; tukaj se začne brezno Apo­ kalipsa, mogočna navpičnica, ki Jemlje dah Foto: Igor Potočnik času, v stabilnem vremenu, ko ni nevar­ nosti nenadne odjuge. Znana je huda nesreča treh čeških jamar­ jev v Breznu Gortani na italijanski strani Kanina jeseni leta 1987, ki so se po hudem nalivu na površini zadušili na vrveh v glo­ bini 450 metrov, ko so se vračali iz glo­ bine. Pri raziskavah Skalarjevega brezna so bili do tedaj najbolj aktivni člani Jamarskega društva Dimnice iz Kopra, sodelovala pa so tudi druga slovenska društva, pazinski jamarji in nekateri jamarji iz Trsta. Raziskovanje tako globoke jame zahteva seveda izurjene jamarje, vajene globokih brezen in težkih meandrov. Zato je bilo pri raziskavah v tej zimi nujno sodelova­ nje vseh slovenskih jamarjev, sposobnih dela v globinah blizu 1000 metrov. Vsi smo se zavedali, da je jama prevelik zalogaj za posamezno društvo in da ji bomo le skupaj kos. Raziskovalnih akcij se je ude­ ležilo prek 20 članov Društva za razisko­ vanje jam iz Kranja in Ljubljane, Jamar­ skega društva Dimnice iz Kopra, Jamar­ ske sekcije pri PD Tolmin ter po ene akci­ je še novomeški in logaški jamarji. Zlasti v organizacijskem smislu so bili najbolj aktivni Kranjčani in Koprčani. 145 PLANINSKI VESTNIK 146 Koča Petra Skalarja na Kaninu: le kakšnih deset minut od tod se odpira vhod v Skalarjevo brezno Tudi brez pomoči PD Bovec, ki nam je v času raziskav omogočilo bivanje v Ška- larjevi koči, in kaninskih žičničarjev, ki so nam nudili brezplačen prevoz ljudi in opre­ me, verjetno ne bi veliko opravili. Zato se jim najlepše zahvaljujemo za posluh, ki so ga pokazali za jamarsko raziskovanje. VRNITEV REKORDA V SLOVENIJO Prva akcija je potekala od 25. do 30. de­ cembra lani. Potem ko smo opremili pot do koče in odkopali vhod v jamo izpod snega, se je prva ekipa treh jamarjev spu­ stila do globine 680 metrov. Tu smo v razširitvi v meandru med dvema breznoma uredili bivak v visečih mrežah; dva ja­ marja sta tu dvakrat bivakirala. Opremila in raziskala sta 70 metrov globoko brezno, se spustila še do polovice naslednjega brezna in dosegla globino okoli 820 me­ trov. Po 54 urah sta se ob pomoči druge ekipe, ki jima je prišla naproti, vrnila na površino. Medtem je merilna ekipa izme­ rila večino skoraj 300 metrov dolgega me- andra. Te meritve so bile zaradi kratkih vizur (ker meander hitro vijuga) zelo za­ mudne. Po tej akciji je bilo že znano, da je slo­ venski rekord presežen. Ker pa je bilo pod doseženim mestom še najmanj 50 me­ trov globoko brezno, je bila tudi globina Jame na Vjetrenih brdih, 880 metrov, že blizu. Lepo vreme brez snega in želja po novih odkritjih sta botrovala odločitvi, da smo se že čez en teden, takoj po letošnjem no­ vem letu, ponovno podali na Kanin. Poleg tega, da raziščemo jamo čim globlje, smo želeli izmeriti tudi vse neizmerjene dele jame. Tokrat je v jami bivakirala trojica, ki je pod zemljo preživela 48 ur, trije jamarji pa so se spustili do dna in se vrnili na površino brez bivaka v 20 urah. Raziskali so tri brezna (55 m, 30 m in 24 m globoka) in se ustavili na globini 896 metrov v me­ andru z izredno ozkimi prehodi. Zaradi pomanjkanja časa (ker je bilo potrebno jamo še izmeriti) so se tu obrnili. Medtem je druga, merilna ekipa, ki je tudi fotogra­ firala, izmerila jamo od konca meandra prek 204 metrov globokega brezna Apoka- lipsa do bivaka. S tem je bila jama v celoti izmerjena in izračun z računalniškim programom je po­ kazal globino 896 metrov, se pravi nov jugoslovanski rekord. Dolžina osnovnega poligona brez stranskih rovov je že pre­ segla 1500 metrov. Samo na tem poligonu je bilo izmerjenih preko 200 točk. Na tlo­ risu jame se je videlo, da poteka v ne­ kakšni veliki spirali. Ker je tudi sicer (ra­ zen meandra) pretežno vertikalna, je bila končna točka na tlorisu le 104 metre od­ daljena od točke vhoda. Zadnja ekipa, ki je zapuščala jamo, je na vrhu nevarnih brezen zvila vrvi in jih shra­ nila na pred vodo varnih mestih. Takrat še nismo vedeli, ali bodo vremenske raz­ mere to zimo še dopuščale obisk jame; pomladne visoke vode ob taljenju snega bi zanesljivo potrgale vrvi v breznih, trans­ port vse opreme iz jame in prihodnjo zimo zopet v jamo pa bi zahteval preveč dela. Tako je bilo smiselno pustiti vrvi v jami na varnih mestih, dokler raziskave ne bodo končane. PRVIČ ČEZ 900 METROV Ker se je lepo vreme nadaljevalo in sn je zopet nabralo dovolj kandidatov za delo v jami, smo od 18. do 21. februarja orga­ nizirali še eno akcijo v jamo. Polni upanja na velike globine smo vzeli s seboj dovolj opreme, da bi lahko dosegli tako željeno koto — 1000 metrov. Jama pa tokrat ni bila tako radodarna z brezni, ki bi nas privedla globlje. Po prvi skupini, ki je ponovno opremila jamo in transportirala opremo, so se v brezno podali štirje jamarji, ki so nada­ ljevali raziskave. S prejšnjega dna so po ozkem meandru z vodo prodrli do manjše dvorane približno 100 metrov daleč. Jama se nadaljuje s širšim meandrom, ki je da­ jal upanje na večje prostore. Vendar se je narava tokrat malo poigrala s človeškimi željami, kajti po le 20 metrih je podor velikih skalnih blokov v meandru preprečil nadaljevanje. Do tu so izmerili globino PLANINSKI VESTNIK 911 metrov. Močan prepih na dnu sicer obeta za podorom večji prostor, vendar bo potrebno miniranje, da bi razširili pre­ hod. Na povratku so jamarji bivakirali in se naslednji dan po 40 urah vrnili iz jame. Pri transportu opreme jim je pomagala po­ možna ekipa. S tem je bilo delo v jami za to zimsko sezono končano. Naslednji teden je na Kaninu zapadlo več kot meter snega. Na­ daljevanje raziskav načrtujemo prihodnjo zimo. V jami je ostala tudi vsa oprema, ki ji jamska klima bistveno ne škoduje. Pred­ vsem so to vrvi in kovinska tehnična oprema. Pri raziskovanju smo uporabljali moderno vrvno tehniko. Največji napredek je bil električni vrtalni stroj na akumulatorske celice, s katerim vrtamo luknje za sve­ drovce. Hitrost opremljanja brezen je bi­ stveno večja, poveča pa se tudi varnost, ker ni »varčevanja« pri zabijanju varoval­ nih svedrovcev. V najglobljih delih jame smo uporabljali tenke, le 8 mm debele sta­ tične vrvi, kar je precej zmanjšalo težo potrebne opreme. Čeprav na zadnji akciji nismo prodrli tako globoko, kot smo pričakovali, smo z do­ seženim lahko zadovoljni. Dosegli smo mamest© k©m@[jitar]a NAMESTO EKOLOGIJE - OČENAŠ Nekdaj so ljudje spoštovali prirodo: gore so jim bile božanstva, strela je bila vrhovni bog, vsako drevo jim je pomenilo totem, živali so jim pomenile duhove preminulih in dragih jim roja­ kov in so se jih bali in jih spoštovali. Stotisoče let je tako človek živel skrom­ no na robu velike prirode, kakor je lepo in prav, skrit v jamah in v bojih z div­ jimi živalmi. Samo sem in tje je ostala za njim kakšna sled, ki pa jo še danes po desettisoč letih lahko samo obču­ dujemo. Nato se je storil napuh. Človek je ukro­ til divjo travo, ki je dajala nenavadno obilno semen, divje zveri so se spridile in začele služiti človeku in kopitarji so zamenjali svojo svobodo za varen hlev in nož, kadar je človeku zadišalo. In rod prisklednikov, ki jim je tolšča po­ menila več kot svoboda, se je širil. Pragozdovi so se začeli krčiti, mamuti največjo globino v kakšni kraški jami na ozemlju Jugoslavije. Jama je tudi v celoti izmerjena in fotografsko dokumentirana. Možnosti za večje globine so še velike. Skladovnica zgornjetriadnih apnencev, v katerih so ohranjene lepe megalodontidne školjke, je na Kaninu zelo debela, izvir Boka, na primer, pa je le 730 metrov nad morjem. Ker leži vhod v jamo 2300 metrov visoko, je globinski potencial večji od 1500 metrov. Ostali izviri v Bovški kotlini in do­ lini reke Učje pa leže še nižje. Jama za­ enkrat še nima dovolj izrazite smeri, da bi lahko sklepali, kam gre. Povezavo z iz­ viri v dolini bi bilo potrebno ugotoviti z barvanjem vode. ŽEUA: KLUB — 1000 METROV Najgloblja jama v pogorju Kanina ostaja zdaj jamski sistem na sedlu Erbe (Brezno Gortani—Davanzo) na italijanski strani meje. Sistem je do sifona globok 920 me­ trov. Prav v letošnji zimi pa so potapljači preplavali sifon in pri tem dosegli globino 950 metrov, kjer jih je ustavil naslednji si­ fon. Najvišji vhod v ta sistem leži na nad­ morski višini 1928 metrov, kar je 400 me­ so izumrli, izumrli so zobri, izumrli so risi. Človek pa je postal vse bolj pohlepen in lakomen. Preplul je Veliko Lužo, po­ bil vse bizone, požgal gozdove, preoral zemljo in vsepovsod naselil sebe. Kmalu pa mu je že zemlja postala pre­ tesna. Razbil je največje skrivnosti, ki jih je priroda obdržala zase in se zma­ goslavno in slepo, opit od razdejanj, ki jih je že bil povzročil, proglasil za kra­ lja sveta. Tedaj se je priroda zganila. Vrhovnim bogovom je začelo pihati v posteljo, saj je človek začel premikati že vogale samih božjih bivališč. Bogovi so se obrnili v svoji božji postelji, potegnili svojo božjo odejo tako, da je spet po­ krivala njihove božje noge in mirno zaspali naprej. Pri tem pa je nastal tak piš, da je pol človeštva odneslo. Človek je tedaj zalučal svojo krono v temen kot, sšdel ob rob poti in si za- rinil glavo v roke. A neki manjši bog se ga je usmilil, si nadel podobo po­ potnika, stopil pred človeka, mu obri­ sal solze in mu dejal: »Človek, kvišku pogled, pogum nazaj v srce, ni vse izgubljeno! Samo vse tisto, kar so dolge generacije tvojih prednikov z največjo vnemo uničevale, moraš spet povrniti v nekdanji red, pa bo tudi tebi spet posijalo toplo sonce.« Boris Ogrizek 147 PLANINSKI VESTNIKi Jame, globlje od 500 m v Jugoslaviji 1. Skalarjevo brezno 2. Jama na Vjetrenih brdih 3. Sistem Brezno pri gamsovi glavici • Botrova jama 4. Pološka jama 5. Jama u Malom lomnom dolu 6. Majska jama 7. Stara škola 8. Vilimova jama (A-25) 9. M-16 10. Brezno pri Leski planini 11. Ponor na Bunjevcu 12. Jama pod Kamenitim vratima Deset najglobljih jam v Sloveniji 1. Skalarjevo brezno 2. Sistem Brezno pri gamsovi glavici - Botrova jama 3. Pološka jama 4. Majska jama 5. M-16 6. Brezno pri Leski planini 7. Brezno presenečenj — Zelena jama 8. Večna radost 9. Brezno Martina Krpana 10. Cefizljev brezen Kanin Durmitor Bohinj Tolmin Durmitor Bohinj Biokovo Biokovo Tolmin Radovljica Velebit Biokovo 911 m 880 m 819 m 704 m 605 m 592 m 576 m 565 m 547 m 536 m 534 m 520 m Kanin 911 m Bohinj Tolmin Bohinj Tolmin Radovljica Mozirje Krn Bohinj Bohinj 819 m 704 m 592 m 547 m 536 m 472 m 452 m 451 m 445 m trov nižje od vhoda v Skalarjevo brezno. Velika želja slovenskih jamarjev je raz­ iskati jamo, globljo od magične meje — 1000 metrov, ki ima v jamarstvu podobno veljavo kot v alpinizmu višina 8000 me­ trov. V svetu je zdaj raziskanih 32 jam, globljih od 1000 metrov, najgloblji pa je Sistem Jean Bernard v Franciji z globino 1535 metrov. V elitnem klubu — 1000, v katerega si prizadevamo priti tudi mi, pa je le 8 držav, in sicer Francija, Španija, Av­ strija, Italija, Švica, Sovjetska zveza, Me­ hika in Alžirija. V katastru Jamarske zveze je trenutno re­ gistriranih 6025 jam. Častna katastrska številka 6000 je pripadla prav Skalarjeve- mu breznu. Raziskana najgloblja jama v Jugoslaviji in registriranih več kot 6000 jam v Sloveniji sta najlepša prispevka slo­ venskih jamarjev ob stoletnici organizira­ nega jamarstva na Slovenskem, ki jo praznujemo letos. KLJUB VSEMU JE V SLOVENIJI VEDNO VEČ PLANINCEV DECEMBER 1988: 106528 ČLANOV PZS JOŽE DOBNIK 148 Ob koncu leta 1988 je bilo v slovenska planinska društva v naši republiki včlanje­ nih 106 528 planincev, kar je 575 več kot ob koncu leta 1987. Članov je bilo 75 in mladincev 650 več, medtem ko se je šte­ vilo pionirjev zmanjšalo za 150. Skupno število članstva se je povečalo v 98, zmanj­ šalo v 77, nespremenjeno pa je ostalo v 5 planinskih društvih. Konec lanskega leta je bilo v Planinsko zvezo Slovenije včlanjenih 180 planinskih društev. To leto sta bili na novo včlanjeni planinski društvi Kres iz Ljubljane in Sliv­ nica pri Celju (pošta Gorica pri Slivnici). Štiri planinska društva lani niso dvignila članskih znamkic in so torej ostala brez članstva s plačano članarino; to so PD Kompas, PAP in Žičnica iz Ljubljane ter Triglav iz Sevnice. Ta društva bo treba črtati iz članstva PZS. STATISTIKA POVE SKORAJ VSE Pregled članstva po planinskih društvih kaže razveseljive podatke, da se je število članstva najbolj povečalo v planinskih dru­ štvih z malo člani in v manjših krajih, na­ dalje v krajih, ki so oddaljeni od gora, na območjih, kjer se je planinstvo šele začelo razvijati in tudi v nekaterih pla-