SSG - Zgodovinska monodrama, ki prikliče ^ nasmešek Tržaški poslanec Massimiliano Fedriga o aktualnih odnosih med Severno ligo in slovensko manjšino /3 V slalomu Tina Maze 9., »azzurra« Gius 8. Primorski Etične razsežnosti italijanske krize Martin Brecelj V Italiji se zaskrbljujoče širita korupcija in mafija. Na to opozarjajo škandali, ki te dni pretresajo italijansko javnost. Korupcija je dosegla celo vrh civilne zaščite in, kot je potrdil primer Mills, ni tuja niti podjetju predsednika vlade Silvia Berlusconija. Mafija pa razteza svoje lovke po vsem polotoku, od Sicilije do Lombardije, če je npr. res, kot zatrjujejo preiskovalci, da botruje tudi sabotaži, ki je izlila nafto iz nekdanje rafinerije blizu Mon-ze v reko Lambro. Povrh ima svoje zastopnike v parlamentu, kot potrjuje primer senatorja Nicole Di Girolama, ter najbrž celo v vladi, kot bi se dalo sklepati iz primera podsekretarja Nicole Cosentina. To so v resnici le etične plati širše krize, s katero se sooča italijanska stvarnost. Mnogi opozarjajo, da se v Italiji širita korupcija in mafija konec koncev zato, ker je italijanski gospodarski sistem vse manj konkurenčen na mednarodni ravni. Italijanski podjetniki in poslovneži pač skušajo krčiti razkorak, ki jih vse bolj ločuje od konkurentov iz razvitih in hitro se razvijajočih gospodarstev, z bližnjicami, ki si jih je mogoče utirati s podkupninami in z mafijskimi metodami. Po podobni logiki naj bi ravnali ostali. Šlo naj bi torej za nekakšen italijanski odgovor na izziv globalizacije. Toda korupcija in mafija sta po drugi strani tudi vzrok italijanskega gospodarskega in siceršnjega zaostajanja. Kot je opozoril že Max Weber, tržno gospodarstvo zahteva neko etiko. Predpostavlja, da so vsi udeleženci v njem svobodni in enaki, in to s formalnega, a do neke mere tudi s substancialnega vidika. Drugače je načeto temeljno načelo proste konkurence, ki je prava duša trga. Kot rečeno, pa korupcija in mafija kršita prav to temeljno načelo in s tem dušita gospodarski razvoj. To resnico nazorno dokazuje nesrečni italijanski jug. Berlusconijeva vlada je konec januarja na slovesnem zasedanju v Reggiu Calabrii sprejela program za »dokončno uničenje« mafije, zdaj pa napoveduje odločne pobude proti korupciji. Če upoštevamo gori rečeno, ni težko razumeti, da gre v resnici le za kozmetične ukrepe ali v najboljšem primeru za mašila. Boj proti korupciji in mafiji bi zahteval nenehno skrb za učinkovito javno upravo ter v tem sklopu ne nazadnje krepitev pravne države in sodstva. Poleg tega bi zahteval pospeševanje konkurenčnosti gospodarskega sistema, in to tudi z strateškimi vlaganji v raziskovanje in izobraževanje. Žal pa je sedanja vlada posebno pomanjkljiva prav na teh področjih. dnevnik SOBOTA, 27. FEBRUARJA 2010 Št. 49 (19.756) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Po razsodbi o primeru Mills premier ponovno napadel sodnike Berlusconi: V sodstvu odloča banda talibanov Bersani: Zastaranje zločina ni oprostitev - Di Pietro: Premier naj odstopi GORICA - Ob stoletnici rojstva pesnice Občuten poklon Ljubki Šorli, njenemu pogumu in dobrosrčnosti GORICA - Pesnici Ljubki Šorli v spomin ob 100-letnici rojstva je bil naslov večera, ki je v četrtek privabil v veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici lepo število ljudi. Uro trajajoča kulturna prireditev je dokazala, da je spomin na goriško pesnico še živ, prepletanje petja z recitacijami njenih pesmi pa je potrdilo, da sta slovenski jezik in lepa pesem na Goriškem vedno dobro uspevala. V preddverju centra Bratuž je obiskovalce pričakalo presenečenje. Prvič na ogled je bil nov portret Ljubke Šorli, ki ga je naslikal goriški umetnik Franko Žerjal, založbi Mladika in Goriška Mohorjeva družba pa sta prvič predstavili javnosti miniaturno izdajo njenih pesmi. Na 17. strani TURIN - »Resnična bolezen Italije je zloraba sodstva v politične namene. Sicer pa obstaja velik del sodnikov, ki ne pripada tej bandi talibanov. A usoda naše demokracije je v njihovih rokah.« Tako je dejal premier Berlusconi, ko je včeraj na volilnem srečanju v Turinu komentiral razsodbo kasacijskega sodišča o primeru Mills. Voditelj demokratov Bersani je opozoril, da je sodišče Millsa prepoznalo za krivega korupcije, le da je zločin zastaral, in Berlusconija pozval, naj se ne zadovolji s takšnim sodnim razpletom. Prvi mož Italije vrednot Di Pietro pa je premierja pozval, naj odstopi, saj je bil moralno obsojen. Na 6. strani Kdaj slovenski veleposlanik v Rimu? Na 3. strani Beograjski turistični sejem prvič po odpravi vizumov za EU Na 4. strani Direktorji zaporov zasedali v Trstu Na 7. strani Dan odprtih vrat na liceju Prešeren Na 8. strani Slovenka Gizela Reja nova občinska odbornica v Krminu Na 16. strani Aleksandrinka v Gorici upihnila sto svečk Na 18. strani UPLINJEVALNIK Javno mnenje popolnoma razdeljeno TRST - Le polovica ljudi, ki so se udeležili spletne javnom-nenjske raziskave družbe SWG o plinskem terminalu, je dovolj seznanjena s podatki o njegovi gradnji in morebitnih posledicah. V povprečju sta zato naklonjenost oziroma nasprotovanje gradnji uplinjevalnika enakomerno porazdeljena in to pomeni, da niso stvari v očeh občanov še dovolj jasne. Prebivalci skratka niso sposobni pravega mnenja, ker ne razpolagajo z do-voljšnjimi informacijami. Na 8. strani AFGANISTAN - Napad izvedli talibani, vseh žrtev je 16 V atentatu v Kabulu umrl tudi italijanski diplomat KABUL - V središču Kabula se je včeraj zjutraj razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je po podatkih afganistanskega ministrstva umrlo 16 ljudi, med njimi tudi tujci, vključno italijanski državljan. Odgovornost za napad so že prevzeli talibani. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je napad ostro obsodil. Ob tem je izrazil prepričanje, da kljub smrti šestih Indijcev napad ne bo vplival na afganistansko-indijske odnose. Umrli italijanski državljan je 48-letni Pietro Antonio Colazzo. Bil je diplomatski svetovalec na italijanskem veleposlaništvu v Kabulu. Sprva je kazalo, da je pripadal italijanskim obveščevalnim službam. Na 13. strani 2 Sobota, 27. februarja 2010 ALPE-JADRAN / gorica - Načrt Izvršnega odbora SKGZ za prihodnje obdobje Udejanjiti vsebinske in finančne reforme v organiziranem sistemu »Novi jeziki«, ki si jih izmišlja deželna večina v videmski pokrajini, so brez vsake osnove GORICA - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza je prepričana, da manjšina potrebuje resen pristop na poti vsebinskih in finančnih reform, ki jih bo treba udejanjiti predvsem v organiziranem sistemu. Na seji Izvršnega odbora SKGZ, ki je potekala v Gorici, so odločili, da bodo v naslednjih mesecih izpeljali potrebne postopke in organizirali programska izhodišča, da bi ponudili svoj pogled na problematiko. Nekajmesečno delo, ki bo potekalo po delovnih skupinah, bodo sklenili z razširjeno sejo Deželnega sveta, ki bo odprt vsem tistim sredinam manjšinske družbe, ki zagovarjajo potrebo po konkretnih spremembah v manjšini. Predsednik Rudi Pavšič je podčrtal, da se je za takšno izbiro opredelil deželni kongres organizacije, obenem je potrebo po racionalnejšem in učinkovitejšem delovanju ustanov in organizacij nakazala velika večina anketirancev (teh je bilo nad 500 in so bili izraz aktivne manjšinske organiziranosti), ki so sodelovali pri raziskavi, ki jo je po naročilu SKGZ pripravil Slori. Na seji Izvršnega odbora je podal nekaj osnovnih izhodišč za nadaljnja razmišljanja predsednik za tržaško pokrajino Ace Mermolja. Opredelil se je za odprto in neobremenjeno skupnost, kjer je človek osnovna vrednota in središče skupne pozornosti. Odprta skupnost je dialoška, zna poslušati in nagovoriti druge, ki prihajajo, trajno ali za krajši čas in skuša premagovati individualno osamljenost. Poudaril je, da je težko sprejeti, da je npr. narodna zavest ideologom pred jezikom, pred kulturo, skratka, pred zgodovino in svetom človekovega življenja. Čustva pripadnosti se udejanjajo v svetu življenja in nam niso dane od narave ali boga. Razne resnice a priori so bile za mnoge tolažilne, je povedal Mermolja. Poceni so kupovale zvestobo in dolžnost. Zlahka so se spremenile v drastičen odklon do drugega, v zaprte drže, ki so slonele na dvojici »zunanjega in notranjega« sovražnika. Vsi ti elementi so danes še zelo prisotni. Mermolja je obenem mnenja, da SKGZ ne more sprejeti »čiščenja« zavesti in militantnega priseganja na narod kot vrhovno resnico človeka, saj je človek raznoliko bitje. »V trenutku, ko smo sebe kot posameznike in skupnost postavili v obtok različnih zavesti, čutenj in občutljivosti, je razmerje z Italijani nekaj, kar ni nujno, da ponavljamo, kako mora biti dobro. Ciljati je treba na naravne pretoke in srečanja ljudi, ki živijo na skupnem prostoru. Seveda ne gre prezreti vseh političnih in drugačnih težav in blokad. Bistveno pa je, da ločujemo politična stališča, dejanja in predsodke skupin, strank in celo institucij od tiste bližine, ki jo želimo ustvarjati in soustvarjati z ljudmi: tako med sabo kot z drugimi.« Mermolja je dodal je, da so med samimi Slovenci glede tega stališča zelo različna. Zanj ostajajo nacionalni spori blodnje duha in bolnih misli, enako kot so to ksenofobija, rasizem ali gradnja strmih stopnic za tiste, ki jih je usoda priklenila na voziček. Prisotnost italijanskih otrok v slovenskih šolah je pedagoško rešljivo vprašanje, ne sme pa biti politično vprašanje ali celo »teokratska« skrb za čistočo »zavesti«. Odnos do sebe, do skupnosti, do »drugih« bi moral opredeljevati tudi naše prioritete je nadaljeval Mermolja in poudaril, da se je treba razbremeniti narodno-pre-porodne tradicije kot tudi od fašistične travme. To so spomin, ki ne sme v pozabo, a ne sme nadgrajevati sedanjosti. Prioritete so tiste, ki jih danes zmoremo, od katerih imamo korist in jih lahko delimo z drugimi. V nadaljevanju seje so se seznanili s pobudami, ki jih krovna organizacija uresničuje pri včlanjevanju posameznikov v SKGZ. Na to temo je spregovoril deželni tajnik Livio Semolič, ki je napovedal, da bo v kratkem o tem informirana širša javnost. Predsednik Rudi Pavšič je posebej izpostavil vprašanje učinkovitejše in racionalnejše uporabe nekaterih struktur v Trstu. SKGZ se zavzema za načrt, da bi v mestu nastala dva funkcionalna pola, iz-obraževalno-mladinski in družbeno-poli-tični. Sicer o tem bodo poglobljeno analizo in predloge izpostavili na naslednji seji Izvršnega odbora SKGZ. Potrebo po spremembah so nakazali tudi rezultati ankete, ki jo je SKGZ izvedla med članstvom s pomočjo Slorija bumbaca V uvodnem delu seje vodstva krovne organizacije je bila izražena velika zaskrbljenost nad zadnjo pobudo predstavnikov deželne večine, ki so pripravili zakonski predlog, s katerim bi posebej zaščitili »zgodovinske jezike« v Benečiji, in sicer rezijanščino, po našim in na-diščino. Pobuda v bistvu želi izničiti slo- vensko prisotnost v teh krajih in jo zamenjati s povsem izmišljenimi novimi zgodovinskimi jeziki, ki nimajo nikakršne osnove, saj gre le za strokovno dokazljiv primer treh narečnih oblik slovenskega jezika. SKGZ si je veliko prizadevala, da je SSG začelo sezono. Kako ta poteka, kje so težave in kakšna bodočnost se piše tržaškemu teatru, pri krovni organizaciji niso primerno poučeni, so povedali na seji izvršnega odbora. Posebna pooblaščenca, ki vodita SSG, nista doslej našla priložnosti za srečanje s krovnima organizacijama, ki sta pooblaščenca tudi predlagala in imenovala. MANJŠINA - Izjava deželnega svetnika Mavrične levice Kocijančič: Manjkajoči milijon kratkoročna, a pozitivna rešitev TRST - »Priznam, da se včasih težko znajdem v naši stvarnosti. Kategorični in kratkoročni imperativ, ki smo si ga v okviru lastnih zmožnosti in sposobnosti zadali vsi kot prvenstven cilj, od politike do civilne družbe - preko tesne povezave z vlado in institucijami Republike Slovenije - je bila ponovna vzpostavitev "manjkajočega milijona'. Ob tem seveda smo in še vedno opozarjamo na nujnost neke sistemske in trajne rešitve in na tem je treba seveda delati naprej,« piše v sporočilu deželni svetnik Igor Kocijančič. Zastopnik Mavrične levice ne razume, zakaj prevladujeta malodušje in nezadovoljstvo ob doseženem uspehu. Bi bilo bolje, če Berlusconi ne bi podpisal odloka in bi za leto 2010 lahko razpolagali z 20 odstoto-kov manj razpoložljivih sredstev? Igor Kocijančič »Druga zadeva, ki meji že na podlost, so namigovanja in neposredni napadi na Boruta Pahorja. Ne sodim v krog Pahorjevih privržencev in kot zunanji opazovalec bi lahko kritiziral marsikatero njegovo potezo in sedanje slovenske vlade. Pa vendar. Če je bilo njegovo posredovanje v tej zadevi odločilno, za- kaj namigovanja na ne vem kakšna barantanja in podrejeno vlogo? Slovenija ima zaenkrat glede uplinjevalnika v Za-vljah zelo jasno stališče in nadaljuje z nasprotovanjem načrtu in svojimi legitimnimi zahtevami po soudeleženosti pri postopku,« piše Kocijančič. Predvčerajšnjim je Slovenija zavrnila obstoječi projekt trase za hitro železnico, ki jo predlaga Italija za čezmejno traso. »Je to znak podrejenosti? Ne bi rekel,« meni deželni poslanec. Zunanji opazovalec bi si na osnovi nekaterih izjav in zapisov v teh zadnjih 24 urah lahko ustvaril lažen vtis, da slovenska manjšina ni, kot smo nekoč pravili, noben talec večinske in matične države, ampak da je v resnici tisti dejavnik, ki pogojuje meddržavne odnose in zunanjo politiko Italije in Slovenije, zaključuje vodja Mavrične levice v deželnem svetu. Senatorka Blažina • • «V« I na omizju o manjšinah RIM - Senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina je v senatu sodelovala na okrogli mizi o položaju jezikovnih manjšin deset let po odobritvi državnega zakona 482 (zaščita jezikovnih skupnosti). O tem vprašanju sta govorila še priznani strokovnjak za jezike in manjšine Tullio De Mauro in funkcionar senata Luigi Ciaurro. Blažina je obravnavala ne samo izvajanje zakona 482, temveč tudi vprašanja, ki so vezana na izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Opozorila je na nujnost sistemskega in trajnega financiranja slovenskih kulturnih ustanov ter predlagala ustanovitev državnega sveta za manjšine, ki bi deloval v sklopu predsedstva vlade. Slovenska senatorka je tudi izpostavila pomen, ki ga imajo za našo manjšino čezmejni evropski projekti, pri čemer je omenila nedavno odobreni načrt Jezik-Lingua. Slovenska komponenta DS o vidljivosti slovenskih oddaj »Čeprav z dokajšnjo zamudo vsekakor želimo pojasniti g. Milošu Čotarju vsebino zadnjega tiskovnega sporočila v katerem je bilo poleg ostalega, omenjeno tudi delo in naprezanje najvišjih slovenskih predstavnikov sedanje Demokratske stranke, prej Levih demokratov, za rešitev problema vidljivosti slovenskih oddaj Raia v videm-ski pokrajini«, sporoča v tiskovni noti slovenska komponenta Demokratske stranke. »S poudarkom na opravljeno delo podtajnika sen. Miloša Bu-dina in senatorke Tamare Blažina, ni bilo nobenega namena zmanjševati vloge vseh tistih političnih akterjev, ki so si in si še vedno prizadevajo za dokončno rešitev tega vprašanja. Zeleli smo samo s konkretnimi dejstvi odgovoriti na nesprejemljivo in žaljivo natolcevanje, ki se je pojavilo na štirinajstdnevniku Dom z naslovom »Slovenski veto slovenski televiziji?« prav na račun najvišjih slovenskih predstavnikov Demokratske stranke, ki so bili celo obtoženi, da delujejo proti interesom Slovencev na videmskem. Taka neosnovana natolcevanja škodujejo predvsem sami manjšini, še posebno pa prizadene cenzura štirinajstdnevnika Dom, ki je zamolčal repliko sen. Blažine na omenjeni članek. Na ta način se konkretno potrjuje, da je dejansko med nami kdo, ki igra čudno in nevarno igro, zlorablja svojo funkcijo ter spletkari na koži interesov naše skupnosti, kot je sicer zasumil tudi deželni svetnik Gabrovec v pismu uredništvu na to temo 19. januarja in od katerega sicer že precej časa pričakujemo izsledke njegovega napovedanega uradnega pogovora z odbornikom Molinarom, s katerem naj bi razčistil celotno zadevo,« se zaključuje tiskovna nota. celovec - Ugled Koroške po anketi Gallup zelo načet Porazni rezultati za koroško politiko Vsak petek vse bolj množični protestni shodi CELOVEC - Ugled Koroške je tako v deželi kot tudi izven nje močno načet. To je rezultat javnomnenjske raziskave, ki jo je po naročilu koroške Zveze industrijcev (IV) konec januarja izvedel inštitut Gallup in ki je bila v sredo zvečer predstavljena v Celovcu. V anketi je sodelovalo 400 oseb, od tega je bila polovica Korošcev. Velika večina anketiranih oseb je prepričana, da so dramatično padanje ugleda dežele povzročili predvsem finančni debakel nekdanje deželne banke Hypo Alpe Adria, razkov v tretjem taboru z odcepitvijo nove stranke FPK od nekdanje Haiderjeve stranke BZÖ, ter rekordna javna zadolžitev dežele. Nadalnji rezultat javnomnenjske raziskave je tudi, da večina vprašanih meni, da so za nastalo situacijo odgovorni predvsem politiki. Pri tem so najpogosteje imenovali rajnega bivšega deželnega glavarja Jörga Haiderja ter njegove naslednike v koroški deželni vladi, ki da ne znajo gospodariti. Vsekakor je večina Korošcev in Korošic proti sedanji deželni vladi katero vodi deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK). Shodi potekajo od poslopja deželne vlade do deželne hiše v Celovcu Izraz nelagodja s sedanjo politično oblastjo v deželi je tudi protestni shod vsak petek od poslopja koroške deželne vlade do deželne hiše v Celovcu, v kateri zaseda koroški deželni zbor. Demonstracijo sicer prirejajo Zeleni, toda število protestnikov iz drugih političnih taborov, predvsem socialdemokratskega, je iz tedna v teden večje. Na protestnih shodih, na katerih udeleženci zahtevajo odstop vladnih članov FPK in tudi ljudske stranke (OVP) ter predčasne deželne volitve, pa je iz tedna v teden videti tudi vse več pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem. Predstavitvi za deželno politiko poraznega rezultata ankete je v sredo v hiši deželnega studia Avstrijske radiotelevizije (ORF) sledila še okrogla miza, na kateri so se ugledni strokovnjaki s področja koroškega gospodarstva strinjali, da poškodovani ugled škoduje predvsem tudi gospodarskemu razvoju dežele. Tako se je zaradi pomanjkljive stabilnosti in nepredvidljivosti že zmanjšala pripravljenost tujih investitorjev, da se gospodarsko in finančno angažirajo na Koroškem, je bilo poudarjeno. Konkretno je bilo mdr. povedano, da se na Koroškem vsak dan zviša dolg v deželni blagajni za milijon evrov, vsak dan se s Koroške odselijo štirje ljudje, brezposelnost pa je na Koroškem medtem dosegla 13 odstotkov, pri čemer pa vrhunec še ni dosežen, je dejal predstavnik zveze industrialcev na Koroškem. Večina udeležencev okrogle mize je bila mnenja, da je na Koroškem nujno potrebna vsestranska obnova. Pot do takšne obnove bi nedvoumno odprle predčasne deželne volitve. Zahtevana pa je bila tudi takojšnja rešitev vprašanja dvojezične topografije na Koroškem, ki prav tako močno vpliva na poškodovan ugled dežele Koroške predvsem v mednarodni javnosti. Ivan Lukan il / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 27. februarja 2010 3 trst - Poslanec Lige Fedriga obiskal Primorski dnevnik »Tudi v manjšini preveč ideoloških predsodkov« Veliki dvomi v načrtovani žaveljski terminal - »Mestna občina Trst ne bo zadušila okolice« TRST - Ideološki predsodki, ki zavirajo normalne odnose v teh krajih, niso doma samo v nekaterih segmentih večinskega naroda, temveč tudi v nekaterih krogih v slovenski manjšini. Tako razmišljata poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga in član vodstva Bossijeve stranke Danilo Slokar, ki sta včeraj obiskala Primorski dnevnik. V »kolektivnem« intervjuju z uredništvom je tekla beseda o odnosih med Ligo in Slovenci, plinskih terminalih, petem evropskem koridorju in t.i. mestni (ali metropolitanski) občini Trst. 29-letni Fedriga je prepričan, da se je Trst dolgo časa naslanjal na napetosti in v bistvu životaril z državno mejo, ki ni bila tako odprta, kot se morda komu zdi. To je bila politika, ki je škodovala ljudem in koristila vodilnim politikom. Danes so se razmere spremenile, ta politika pa je v Trstu še prisotna in žal tudi vplivna, nima pa več nobene prihodnosti, je dejal poslanec. Fedriga verjame v sistem sever-nojadranskih pristanišč in v sodelovanje med Trstom, Tržičem in Koprom. Glede plinskih terminalov Severna liga čaka na odločitve italijanske vlade, osebno pa je poslanec prepričan, da ža-veljskega terminala ne bo in da ima v bistvu več možnosti uplinjevalnik sredi Tržaškega zaliva. Ob tem je kritiziral ekspertize družbe Gas Natural, ki npr. glede vplivov terminala na morje in podmorskega plinovoda ne nudijo jasne in verodostojne slike o realnem stanju. Severna liga pozorno spremlja italijansko-slovenske zaplete o načrtovani čezmejni hitri železnici. Fedriga je glede tega v stalnem stiku s podmini-strom Robertom Castellijem, ki v imenu italijanske vlade spremlja ta vprašanja. »Italija noče nagajati Sloveniji ali Evropski uniji, ampak se zavzema za železniško traso, ki bo povzročila čim manj škode okolju,« je dejal parlamentarec, ki podpira železniško povezavo med Trstom in Koprom. Velika pozornost je bila med pogovorom namenjena odnosom med Severno ligo in slovensko manjšino. Fe-driga je priznal, da je imela Liga zaradi odprte politike do Slovencev večkrat težave v desnosredinski koaliciji. To se je zgodilo tudi na zadnjih občinskih volitvah v tržaških okoliških občinah. Liga je pri svoji politiki zbliževanja do slovenske manjšine vedno zelo spoštljiva do zgodovine narodne skupnosti. Ponekod je bilo to zbliževanje uspešno, ponekod ne, je pristavil Slokar, ki je pre- Danilo Slokar in Massimiliano Fedriga sta bila gosta Primorskega dnevnika kroma pričan, da smo v naših krajih dokončno pokopali fašizem in komunizem. Tudi slovenski volilci bi se morali po njegovem opredeljevati za sposobne upravitelje in ne za tiste z »ideološkimi predznaki«, ki so vrh vsega še nesposobni. Kot sposobne upravitelje je omenil deželna odbornika Federico Seganti in Claudia Violina, »ki delata v dobrobit celotnega deželnega teritorija.« Slo-karja boli, da marsikdo v slovenski manjšini zaradi stališč do priseljencev gleda na ligaše kot na fašiste. Kot primer dobrega sodelovanja s Kraševci je Fedriga navedel konsenz, ki ga je Liga doživela na Padričah, ko je šlo za skup- LJUBLJANA - Potrditev sedanje funkcije Bo Iztok Mirošič sploh veleposlanik v Rimu? LJUBLJANA - Slovenskav vlada je včeraj na dopisni seji Iztoka Miro-šiča za največ šest mesecev imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo na zunanjem ministrstvu. To funkcijo je Mi-rošič opravljal že doslej. Časopis Dnevnik je sicer januarja poročal, da naj bi Mirošič odšel za veleposlanika v Rim.Mirošič bo položaj opravljal do imenovanja generalnega direktorja po ponovljenem natečajnem postopku. Položaj v.d. generalnega direktorja di-rektorata za evropske zadeve sicer opravlja že od februarja 2009. Mirošič ima že 14 let delovnih izkušenj na zunanjem ministrstvu. Med drugim je bil med letoma 2000 in 2003 vodja kabineta tedanjega ministra Dimitrija Rupla. Opravljal je tudi funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu in v uradu predsednika AJDOVŠČINA - Pobuda Civilne iniciative za Primorsko Izjava v podporo novinarki RTV Slovenija Mirjam Muženič AJDOVŠČINA - Skoraj tristo profesorjev, kulturnikov in javnih delavcev iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine je doslej podpisalo peticijo v podporo novinarki Mirjam Muženič, dopisnici RTV Slovenija za Furlanijo-Julijsko krajino, ki že nekaj časa ne more opravljati svoje poklicne dolžnosti. Novinarka je na zadnjih evropskih volitvah kandidirala na listi LDS, kljub temu, da ni bila izvoljena v Strasbourg ji vodstvo RTV ne priznava pravice do opravljanja do-pisniških dolžnosti. Pristojno sodišče je dalo prav Muženičevi, vodstvo RTV pa to odločbo ignorira, piše v pozivu, ki so ga naslovili raznim ministrstvom, parlamentu, vodstvu radia in televizije ter tudi varuhu človekovih pravic. Prva podpisnika protestne izjave sta Maca Jo-gan in Božo Novak. S svojim dolgoletnim uravnoteženim in celovitim obveščanjem slovenske javnosti o položaju Slovencev v Italiji je Mirjam Muženič izoblikovala lik, ki je lahko za zgled vsem samohvalnim »nepristranskim« in (enostransko) »obje- ktivnim« novinarjem na RTV Slovenija. Bila je glas slovenske manjšine, ko je »profesionalno ter umirjeno« poročala o dogajanjih slovenske manjšine v Fur-laniji Julijski krajini oz. Italiji. Kot kandidatka na volitvah za evropski parlament je kot prednostno skrb svojega (morebitnega) političnega delovanja v EP določila zavzemanje za spoštovanje temeljnih človekovih pravic, med njimi posebej narodnih manjšin ter pravic žensk in otrok, beremo v izjavi. »Glede na to, da poklicno delovanje Mirjam Muženič in njeno časovno omejeno izražanje političnih ciljev v času kandidiranja nikakor ni in ne more biti v nasprotju s temeljnimi etičnimi in pravnimi pravili (katere koli) demokratične države, temveč je skladno z vsemi zahtevami različnih dokumentov (OZN, Sveta Evrope in Evropske unije ter končno Republike Slovenije) o človekovih pravicah, odločno obsojamo dolgotrajno kršenje pravic, trpinčenje, stigmati-ziranje in izključevanje novinarke Mirjam Muženič, odločno zavračamo sa- movoljno, oholo in predrzno protiustavno in protizakonito delovanje vodstva javne RTV Slovenija ter zahtevamo od pristojnih državnih teles, da se do tega primera jasno opredelijo ter da glede na svoje pristojnosti ustrezno in nemudoma ukrepajo ter odpravijo sedanje stanje,« piše še v izjavi. no nasprotovanje romskemu naselju. Mestna občina, ki jo predlaga deželna odbornica Seganti, ne bo zadušila manjših občin in uveljavila prevlade Trsta. Fedriga je prepričan, da je tako majhna Pokrajina kot je tržaška nesmiselna in da je treba zato razmisliti o upravnem preustroju tržaškega ozemlja. V nekaterih vidikih bi mestna občina jamčila več avtonomije manjšim stvarnostim, kot je npr. tržaški Kras, kjer bi se dalo dobiti primerne upravne rešitve za sedanja kraška sosveta. Fedriga je priznal, da majhne občine nudijo občanom boljše življenjske standarde občanom, ki tam plačujejo tudi manj davkov kot npr. občani Trsta. Treba pa je tudi upoštevati - tako poslanec - da manjše občine dobijo od Dežele v povprečju na prebivalce dosti več prispevkov kot večje občine, kar se bo prej ali slej končalo. Liga je vsekakor pripravljena na vsesplošno soočenje o mestni občini (tudi s slovensko manjšino), do občinskih in pokrajinskih volitev prihodnje leto pa se itak ne bo spremenilo nič. Kaj bo potem pa ni ja- S.T. Iztok Mirošič vlade, od leta 2004 do leta 2008 pa je bil slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji. Dnevnik je januarja poročal, da naj bi vlada Boruta Pahorja Miroši-ča imenovala za veleposlanika v Rimu. To veleposlaniško mesto je po odhodu Andreja Capudra izpraznjeno že več mesecev, trenutno pa ga vodi odpravnik poslov Gregor Šuc. (STA) TURIZEM Tudi Koper na borzi BIT v Milanu Minulo nedeljo, se je v Milanu zaključila 30. mednarodna turistična borza (BIT Milano), kjer se je predstavilo več kot 5.000 razstavljavcev iz 130 držav, med katerimi tudi Slovenija in Koper v sklopu Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Znano je, da sodi BIT Milano med največje in najpomembnejše turistične borze ne le v Italiji, temveč tudi v svetovnem merilu. Letošnja borza je po podatkih organizatorjev pritegnila okoli 850 poslovnih partnerjev in 150.000 obiskovalcev. Zanimanje obiskovalcev so pritegnili z masažo, slovenskim vinom, glasbo, gastronomijo, nagradnimi igrami in drugimi zanimivimi dogodki. Med njimi je poleg klekljarice iz Idrije zagotovo izstopala tudi koprska maskota kozice ter ostali predstavniki Združenja zgodovinskih mest Slovenije oblečeni v značilne slovenske noše iz 19. stoletja. Statistični podatki potrjujejo izjemno velik pomen italijanskega trga za slovenski turizem, saj je eden redkih tujih trgov, ki v lanskem letu ni zabeležil upada števila gostov in nočitev, kvečjemu se je število prihodov povečalo za 5%, število nočitev pa za 4%. Za najbližje sosede so na Koprskem postali idealna destinacija za preživljanje podaljšanega vikenda. Spletni časopis Iskraonline spet vidljiv Uredništvo spletnega časopisa Iskraonline sporoča, da je administratorju vendarle uspelo preseči okvare, nastale zaradi hackerskega napada, ki je po celem svetu poškodoval kar 75 tisoč strežnikov. Posledično bo Iskraonline poslej delovala s pomočjo novega slovenskega strežnika v Kopru. Spleni časopis Iskraonline je tako spet vidljiv na spletni strani www.iskraon-line.eu. Oddaja Ljudje in zemlja jutri na TV Koper V oddaji Ljudje in zemlja se bomo najprej posvetili zelenjadarjem, ki so imeli v Portorožu svoj prvi kongres, na katerem so napovedali tesnejše sodelovanje vseh pridelovalcev zelenjave. Obiskali smo tudi sejem GAST EXPO v Ljubljani. Šli smo do Coljave na Krasu, kjer so stiskali pikolit, pa do Čenturja v slovenski Istri, kjer cela vas ohranja tradicijo, katere pomemben del so pustne norčije. Predstavili pa vam bomo tudi novo slovensko vinsko kraljico, ki prihaja iz Goriških Brd. Ljudje in zemlja - zadnjo nedeljo v februarju. Dijaški dom S. Kosovel v današnji oddaji Brez meje Delovanje tržaškega slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel bo prikazano drevi ob 18. uri v oddaji koprske televizije Brez meje. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trsu je leta 1946 ustanovilo Podporno društvo Dijaška matica. V današnji stavbi je zaživel leta 1960 in slovenskim šolarjem iz celotne Furlanije Julijske krajine ponudil 120 ležišč. Z leti so se potrebe skupnosti spremenile. Nekdanjo primarno vlogo so zamenjale številne vzgojno izobraževalne dejavnosti namenjene otrokom od enega pa do osemnajstega leta starosti. Življenje v dijaškem domu in njegov današnji pomen za narodno skupnost nam bo približal ravnatelj doma Gorazd Pučnik. Literarni večer v koprski knjigarni Libris v koprski knjigarni Libris se vnovič obeta zanimiv literarni večer. Tokrat ga bodo namenili poeziji Istre. V goste soo povabili pesnika Vlada Pernica iz Roča (Hrvaška) in Alfe-rijo Bržan (Slovenija). Prireditev, ki bo v sredo, 3. marca, ob 19. uri v knjigarni Libris v Kopru so poimenovali Človok človeki, večer poezije v narečjih Istre. Z zvoki flavte bodo večer obogatile učenke Glasbene šole Koper iz razreda prof. Alenke Zupan. Vlado Pernič je pesnik, organizator kulturnih prireditev, publicist in novinar iz Roča v bližini Buzeta. Njegove pesmi so v istrskem narečju in v knjižni hrvaščini. Izpoveduje posebno, istrsko izkušnjo preživetja, kjer se prepletata trpen in humoren pogled na življenje v izvirni pe-semski obliki, kjer se srečujeta klasična in modernistična forma. Alferija Bržan piše pesmi v istrskem narečju, v govoru iz Sv. Antona in v knjižnem jeziku. Objavila je dve pesniški zbirki in pogosto v javnosti predstavlja istrsko ustvarjanje. 4 Sobota, 27. februarja 2010 GOSPODARSTVO SEJMI - Danes se na beograjskem sejmišču končuje 32. turistični sejem IFT Srbi razočarani zaradi medlega odziva iz držav EU Najbolj zastopana Slovenija, Italije skoraj ni - Trst s smerokazom na standu Portoroža BEOGRAD - Na sejmišču ob Savi v Beogradu se danes končuje 32. turistični sejem IFT. Pričakovanje za predstavitve držav Evropske unije je bilo po decembrski odpravi vstopnih vizumov za schen-gensko območje za državljane Srbije veliko, a so bili mnogi nekoliko razočarani. Poleg Grčije, sicer klasične turistične desti-nacije za Srbe, je konkretneje navzoča le Slovenija, ki je letos država partnerka, o čemer smo poročali včeraj. Z manjšimi prostori se obiskovalcem sejma IFT predstavljajo še Avstrija, Madžarska, Bolgarija in prvič Španija. Kar veliko prostora so napolnili predstavniki turističnih organizacij Hrvaške, na katere so Beograjčani kar navalili. Predstavljajo se še tradicionalni letovičar-ski detinaciji Turčija in Tunizija, »srbske« plaže Črne gore, ZDA in še nekaj eksotičnih detinacij, kot Singapur, Indonezija, Tajska, Brazilija in Peru. Druge evropske države predstavljajo v glavnem domače turistične agencije, ki so zasedle najboljše pozicije v posameznih halah in ponujajo vrsto paketov z zares ugodnimi, tudi do 35-odstotnimi sejemskimi popusti. Krizo je v Srbiji še posebej čutiti in denarja za letovanja je bolj malo, želja po spoznavanju in potovanju pa Srbe spodbuja k iskanju najrazličnejših rešitev, tako da prodaja aranžmajev s popusti poteka s polno paro. Žal moramo zabeležiti skoraj popolno odsotnost Italije in naše dežele. Prisotni sta le stojnica Kalabrije in neke rimske turistične agencije. V času odprave vizumov je to še bolj nerazumljivo. Odpoved letov v Ronke je sicer hud udarec za turistično ponudbo v FJK. Smo pa v Beogradu kanček naše dežele zasledili na stojnici Portoroža (smerokaz za Trst), ki se predstavlja ločeno od uradne slovenske stojnice, in sicer tudi zato, ker bo na portoroško letališče srbska družba Jat od 14. aprila letela dvakrat tedensko za začetnih zgolj 144 evrov. Izredno pester je bil tudi program spremnih prireditev, v prvi vrsti predstavitev ponudbe številnih krajev Srbije, kamor vabijo predvsem na odmor v naravi. Turistične organizacije in posamezne občine so svojo ponudbo predstavile v največji hali beograjskega sejmišča, kamor so se prebivalci več miljonskega glavnega mesta Srbije zatekli na ogled gostoljubne in vse obsegajoče ponudbe domačih krajev. Letošnji sejem IFT je dopolnil še paviljon z gostinsko opremo, prvič pa ga je spremljal tudi specializiran vinski sejem Beowine, na katerem pa so razstavljali v glavnem domači vinarji. (aw) Stojnica Portoroža s smerokazom za Trst na sejmu turizma IFT aw BEOGRAD - Okrogla miza o pripravah na vstop v EU Miselnost Srbov se spreminja, vendar je časa malo, dela pa veliko BEOGRAD - V srbski prestolnici se je včeraj končal dvodnevni posvet o poti do vključitvije Srbije v EU. Zasedanje v organizaciji italijanskega veleposlaništva, ministrstva za gospodarski razvoj in zunanjetrgovinskega zavoda ICE je potekalo v prostorih Narodne banke Srbije, udeležili pa so se ga člani italijanske diplomacije v Srbiji, visoki funkcionarji državnih institucij in predstavniki več kot petdeset italijanskih podjetij. Posvet z naslovom Mednarodne perspektive in finančni inštrumenti, je bil namenjen predvsem pregledu stanja pogajanj in prehojene poti do evropske integracije Srbije. V zadnjih dveh letih so Srbi začeli konkretneje in tesneje sodelovati z institucijami EU, vendar bo treba precej pohiteti, kajti časa ni veliko. Miselnost Srbov se sicer spreminja v pozitivno smer, kot so poudarili predvsem poznavalec mednarodnih pogajanj in strategij, nekdanji italijanski zunanji minister Gianni De Miche- lis, italijanski ambasador Armando Varricchio in vodja operativnega urada evropske delegacije v Srbiji, Madžar Ferenc Simon, zavihati pa si bo treba rokave, in to večkrat. Srbija mora usposobiti več mladih kadrov, ki bodo sposobni hitre komunikacije z Brusljem. Brez tega ne bo šlo, neumno pa bi bilo, da se zaradi obotavljanja investicije nekaj milijonov evrov v kadrovanje iz-bugi milijarde Evropske unije. Dejstvo, da bo Srbija stopila v današnjo sede-mindvajesetirico med zadnjimi, je lahko tudi prednost. Iz napak predhodnikov se namreč lahko marsikaj nauči, in to smo tudi v posegih srbskih razpra-vljalcev jasno zaznali. Svetovna gspo-darska kriza lahko samo dodatno spodbuja k hitrosti sprejemanja teh odločitev. Absolutno povečanje jasnih in trajnih sosedskih odnosov, normiranje notranjih postopkov (samo lani so v tej smeri sprejeli 273 novih zakonov) ter odprtost in lojalnost v pogajanjih morajo postati podlaga delovanja v pri- hodnjih mesecih. Prav letošne leto bo po splošni ugotovitvi bistveno za doseg uradne kandidature Srbije za vstop v EU. O tem bo po vsej verjetnosti dano kaj več vedeti 8. in 9. marca v Gorici, ko bo International Desk razpravljal prav o terminskih planih vključitve balkanskih držav v EU. V posameznih sklopih posveta so tako predstavniki srbske vlade kot direktorji nekaterih evropskih uradov predstavili dosedaj opravljene korake, zahteve Bruslja in možne vire finansi-ranja, ki jih za sedaj ni veliko (približno 200 milijonov letno, brez infrastruk-turnih vlaganj in posojil EBRD), se pa bodo po vsej verjetnosti bistveno povečali konec naslednjega leta, ko bi morala Hrvaška spremeniti status kandidatke in posledično sprostiti nekatere finančne vire. Zasedanje so včeraj popoldne sklenile delavnice na področju kmetijstva in podeželskega razvoja, civilne družbe in gospodarskega okolja za srednja in mala podjetja. (aw) OPČINE - Zadružna kraška banka (ZKB) se od nekdaj zaveda, kako pomembni so njeni člani. So namreč največje premoženje in obenem prve stranke banke, torej nosilni stebri njenega delovanja in tudi najboljša izkaznica. Trdnost razmerja med banko in člani, kot tudi recipročnost odnosov med člani samimi sta za banko odločilnega pomena, zato je treba to bogastvo še naprej razvijati s še večjim sodelovanjem članov in z utrjevanjem banke v prostoru. Upravni odbor ZKB se je zato odločil za strategijo in politiko vse večjega odpiranja in razvijanja članstva ter čim bolj konkretnega sodelovanja s člani. Za dosego teh ciljev so upravitelji banke sprejeli dva pomembna sklepa. Prvi zadeva ustanovitev urada za člane, ki bo skrbel za vzpostavitev tesnejših stikov med banko in članstvom. Urad bo na voljo za informacije o poslovanju banke, predvsem pa bo skušal izboljšati in okrepiti delovanje s člani ter povečati medsebojno sodelovanje. Urad bo vodila Sabina Citter. Drugi sklep upraviteljev zadeva organizacijo vrste območnih sestankov s člani, tako da bi jih še bolj vključili v ekonomsko in socialno življenje kreditne zadruge. Na teh srečanjih bodo vodilni predstavniki banke člane najprej seznanili z doseženimi rezultati, z načrti in strateškimi izbirami. V drugem delu pa bo prostor za razpravo o že omenjenih temah in o ostalih problemih ozemlja, predvsem pa bodo člani lahko predlagali kako no- vo zamisel za ovrednotenje našega prostora. Kot je izjavil predsednik Sergij Stancich, bi želeli s temi srečanji še povečati občutek pripadnosti kreditni zadrugi in s tem navezanost članstva nanjo. Da bi omogočili čim večjo udeležbo članov, so v banki pripravili sedem območnih se- EVRO 1,3570 $ +0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 26.2. 25.2. ameriški dolar japonski jen 1,3570 120,92 9 2629 1,3489 120,66 9,2087 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 40,7305 62 5640 40,5950 62,5000 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4428 0 89270 7,4427 0,88090 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\Q 1/^ 9,7260 8,0435 9,7496 8,0405 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 25,970 1 7260 25,935 1 4633 jVIV-CIIjM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 269,90 15,6466 270,45 1 1 \0\Ji.01 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9926 1,4354 3,9926 1,4278 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5240 1,9558 1,5186 1 9558 ICV romunski lev liff\\/cH itac 4,1145 3,4528 4,1260 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7092 2,4719 0,7093 2,4678 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti ircki lira 290,00 21016 290,00 2,0894 LUI jIVCI lil 0 hrvaška kuna 7,2756 7,2700 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 26. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2287 0,2519 0,3968 0,8393 LIBOR (EUR) 0,3825 0,6012 0,9125 1,1962 LIBOR (CHF) 0,0916 0,25 0,3166 0,6183 EURIBOR (EUR) 0,416 0,656 0,958 1,215 ■ ZLATO DM (999,99 %%) za kg ,_, 26.321,30 € +249,74 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. februarja 2010 BANKE - Upravitelji Zadružne kraške banke se zavedajo dragocenosti članstva ZKB za tesnejši dialog s člani Steklo bo sedem območnih srečanj, s katerimi po besedah predsednika Stancicha želijo povečati občutek pripadnosti kreditni zadrugi stankov po naslednjem razporedu: - torek, 2. marca ob 20.00 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini za člane iz de-vinsko-nabrežinske občine; - četrtek, 4. marca ob 20.00 v dvorani Ljudskega doma (Bita) v Križu za člane iz Križa, Proseka in okolice; - torek, 9. marca ob 20.00 v dvorani SKD Tabor na Opčinah za člane z Opčin in okolice; - četrtek, 11. marca ob 20.00 v dvorani KD Kraški dom na Colu za člane iz re-pentaborske in zgoniške občine; - petek, 19. marca ob 20.00 na sedežu Gospodarske zadruge v Bazovici za člane iz Bazovice in okolice; - torek, 23. marca ob 20.00 na sedežu SKD Prešeren v Boljuncu za člane iz dolinske in miljske občine; - petek, 26. marca ob 20.00 na sedežu TPK Sirena v Trstu za člane iz Trsta in predmestja. Upravni odbor ZKB toplo vabi člane, da se srečanj udeležijo in da uradu za člane potrdijo svojo udeležbo najpozneje dva dni pred izbranim srečanjem. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,20 +0,15 KRKA 64,50 23,80 -0,54 +2,90 MERCATOR 160,04 301,19 -0,13 TELEKOM SLOVENIJE 117,27 -5,02 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,04 DELO PRODAJA - -0,17 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR - -MLINOTEST - - KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 25,32 10,47 -2,31 -2,24 +0,22 SAVA 243,03 -0,58 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 99,90 23,25 +2,67 -2,92 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 26. februarja 2010 +1,°8 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,269 +1,76 84,47+2,64 BANCO POPOLARE 4,67 -2,86 +0,55 BCA POP MILANO 4,32 +1,23 +3,71 ENEL 3,98 +2,12 +0,98 FIAT 7,73 9,49 +0,00 GENERALI 16,66 +1,65 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,58 -0,19 -0,38 LUXOTT1CA 19,2 5,56 +0,58 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,70 -1,41 PIRELLI e C 0,37 -3,36 -2,72 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,09 3,44 -1,19 +0,00 STMICROELECTRONICS 6,27 0,87 -2,84 TENARIS TERNA 15,25 3,01 1,26 +0,50 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,15 9,09 +0,86 UNICREDIT 1,85 +1,48 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 79,63 $ -0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. februarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.953,14 960,01 -1,11 -1,33 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.138,12 -0,24 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 300,02 1.713,55 -0,59 -0,60 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.872,12 -0,82 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.330,40 1.819,08 +0,09 +0,34 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.104,56 1.124,02 5.598,46 5.354,52 +0,15 -0,81 +1,20 CAC 40, Pariz 3.708,80 2.438,95 +1,87 -0,06 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.138,7 2.728,47 +1,13 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.126,03 2.750,86 20.608,70 3.051,94 16.254,20 +0,23 +0,06 +1,02 -0,28 +1,08 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 25. februarja 2010 5 SLOVENIJA TA TEDEN Semafor, na katerem bo dolgo rdeča Vojko Flegar Slovenski premier Borut Pahor je ta teden predstavil ti. semafor izstopne strategije, torej preglednico napovedanih »postkriznih« ukrepov vlade. Na veliki tabli v tiskovnem središču vlade rdeči ma-gnetki označujejo ukrepe, ki so napovedani, a se vlada še ni lotila uresničevanja, rumeni ukrepe, ki so v postopku bodisi na vladi bodisi v državnem zboru, zeleni ma-gnetki pa že sprejete ukrepe. To, da je bilo na tabli ta četrtek še vse rdeče, je po svoje razumljivo, ne pa tudi, da vlada niti ta teden še ni sprejela rokovnika ukrepov. V kakšnem vrstnem redu in kdaj namerava vlada na določenem področju ukrepati, tako še vedno ni jasno, državljani pa navzlic semaforju vlade pravzaprav ne morejo »držati za besedo«. Če bo glavnina predvidenih ukrepov, za katere prvi minister Pahor zagotavlja, da bodo Slovenijo do konca leta pripeljali med »zmagovalke krize«, torej države Evropske unije, ki so obdobje recesije izkoristile za prestrukturiranje gospodarstva in dvig njegove konkurenčnosti, nastajala tako počasi kot zakon o zdravstveni dejavnosti, lahko Pahor svoj semafor ugasne že zdaj. Omenjeni zakon, enega od dveh krovnih na zdravstvenem področju, pristojni minister namreč usklajuje - s socialnimi partnerji in znotraj koalicije - že kakšno leto, a ga vlada tudi ta teden še ni sprejela v celoti in zato tudi ne poslala v parlament. Na drugi strani je iz enega prvih osnutkov drugega temeljnega zdravstvenega zakona, o zdravstvenem varstvu in za- varovanju, jasna namera vlade, da na zavarovance prevali dodatna bremena financiranja zdravstvene blagajne in nesmotrno organiziranega zdravstva. Zaradi izgube zdravstvene blagajne bi pravice zavarovancev vlada zoževala, širila pa prispevno osnovo. Sindikati so kajpak brez odlašanja povzdignili glas in ni težko predvideti, da bo ta zakon eden od tistih, ki bo na semaforju le počasi napredoval oziroma spreminjal barvo. Pa ta zakon seveda ni edini, ki bo od državljanov zahteval odrekanja, da bi država spravila v red svoje finance (torej znižala proračunski primanjkljaj pod maa-strichtsko mejo treh odstotkov), hkrati pa omogočila gospodarstvu nov zagon. Na področju delovnopravne zakonodaje, denimo, vlada predvideva znižanje odpravnin in skrajšanje rokov za odpuščanje, z dvigom minimalne plače (za dobro petino, na 562 evrov) je že »samodejno« povišala socialne prispevke samozaposlenim, ustaviti namerava zaposlovanje v javnem sektorju, odpraviti brezplačne malice v srednjih šolah in tako dalje. Državljani bi vse to najbrž lažje razumeli in sprejeli, če ne bi vlada hkrati z napovedmi odrekanj vztrajala pri nekaterih izdatkih in nakupih, ki se zdijo za leta suhih krav povsem nepotrebni. Ali pa tudi ne? Slovenska policija, denimo, je ta teden odprla ponudbe, prispele na razpis za nakup novega - vodnega topa. Vodni top ima bolj ali manj vsaka spodobna policija na svetu, tudi slovenska. A ga že dvajset let ni uporabljala, zastarel oziroma do- trajal ji je dobesedno v garaži. Opozicija je iz razpisa takoj naredila politični kraval, češ vlada policiji kupuje vodni top za ra-zganjanje demonstracij, ki ji grozijo, ker da so njeni protikrizni ukrepi bodisi napačni bodisi prepočasni. Slednje sicer drži, a ne v povezavi s prvo trditvijo. Tako kot pri razvpitih osem-kolesnih finskih oklepnikih gre tudi v tem primeru za nekakšen avtomatizem »za vsak primer«: odločitev o nakupu policijskega vodnega topa je bila sprejeta v »boljših časih« in je šla po birokratski logiki »v izvrševanje« ne glede na to, da so se okoliščine medtem temeljito spremenile in celo ne glede na to, da se je medtem zamenjala vlada (in v primeru oklepnikov ne glede na to, da od samega začetka obstaja dvom v korektnost pri sklenitvi posla). Podobne so zgodbe o organizaciji zimske univerzijade v Mariboru, o ustanavljanju (državnih) fakultet v vsakem malo večjem mestu, o dveh univerzitetnih kliničnih centrih in splošnih bolnišnicah z vsemi oddelki v vsaki regiji ... V nič od tega, za kar se je država z »velikimi očmi« - in, resnici na ljubo, tudi brez omembe vrednega nasprotovanja državljanov -odločila v letih, ko se je zdelo, da denarja nikoli ne bo moglo zmanjkati, si Pahor-jeva vlada doslej ni upala odločno zarezati. Odpor proti klestenju javnih izdatkov na račun posamičnega državljana bo zato nedvomno odločen in v marsičem utemeljen, zaradi njega pa bodo magnetki na semaforju težje spreminjali barvo, kot si optimistični premier to predstavlja. odprta tribuna K razpravi o slovenski šoli v začaranem krogu nekaterih dilem (2) Razprava o slovenski šoli se odvija v času, ko se v Italiji javnemu šolstvu nevarno oži prostor. Sredi gospodarske krize in z namišljenimi trditvami, da v tej državi ni denarja, se opravlja obračun z vsem, kar so širše množice ljudi in nekatere družbeno različno podrejene skupnosti pridobile v preteklih desetletjih. V Evropski Uniji tudi desne konservativne politične sile nasprotno opozarjajo na pomen izobraževanja. Ponekod so prav zaradi ekonomske krize investicije povečali. Čeprav cilji desetletne Lizbonske strategije niso bili doseženi, pa ravnokar v organih EU poteka razprava o tem, kako je treba strategijo zastaviti za naprej. Paziti moramo, da ne bomo iz te evropske strategije iz-viseli, ko pa so se prav v naših krajih in tudi med Slovenci v Italiji nekateri njeni cilji že uresničevali: npr. v velikem odstotku mladih, ki dokončajo višjo srednjo šolo; ali pa v deležu žensk med študirajočimi in zaposlenimi; in predvsem v pomenu, ki ga šoli pripisujemo. Na znamenitih mednarodnih testiranjih OECD/PISA (it. OCSE) so se dijaki naše dežele in tudi naših šol zelo dobro odrezali. Sedanja vladna politika pa pelje v nasprotno smer. Vendar je javna šola v Italiji še dovolj državljansko, družbeno in kulturno odprt prostor. Slovenska šola je verjetno še bolj povezana s svojimi ljudmi in svojim družbenim tkivom (in prav v tistih krajih je tudi »stala in obstala«). Šola je od nekdaj kraj, v katerem se srečujemo različni, pa čeprav nimamo vsi v njej enake moči in iste vloge. Tudi različne politične kulture lahko vsaka iz svojega zato šoli veliko doprinesejo. Kaj lahko vsaka ponudi v tem trenutku? Malokdaj povemo, kaj je za nas kvaliteta. Vsakdanje delo in učenje že dolgo v javnosti nista cenjena. Mnogo dobrega ostaja v okviru vsake šole, učilnice, pri vsakem učencu, v družinah, društvu ali v priložnostnih pobudah in kratkotrajnih projektih. Bi kdo pomagal, da npr. odpremo skupno šolsko spletno stran? Objavljali bi različno: predstavitve šol, klepetalnice, članke, gradi- va, povezave. Na splet bi dali pravna besedila, študije Slorija, ipd. Izmenjevali bi si informacije o uslugah za šolo: s kom se lahko dogovoriš za slovensko vodenje po mestni razstavi ali muzeju (za italijansko izvemo že itak); kakšni so že preizkušani programi ekskurzij; kje se dobijo raznovrstni slovenski lepaki (italijanski pridejo kar po utečenih kanalih), ipd. Objavili bi didaktično gradivo naših učiteljev, posnetke seminarjev in strokovnih predavanj. Naslove, kam se lahko obrneš, ko je hudo in se ti zdi, da ni pomoči. Opozorili bi na prispevke iz svetovnega spleta. Ne pa da vse to sedaj vsak zase počenjamo. (Vprašanje. Kako se pride na spletni strani šolskega deželnega skrbništva do uslug in informacij o slovenskem šolskem uradu?) Šole bi lahko včasih delovale v mreži: na eni bi nastal pedagoški in didaktični center za eno temo ali predmet, na drugi za kaj drugega. Sicer so sedaj še splošne šolske knjižnice in zbirke prepuščene bolj dobri volji posameznikov, a veljalo bi poskusiti (čeprav sem z zgodovinsko učilnico imela več nespodbudnih institucionalnih izkušenj, tako da sem jo trikrat postavljala, že izdelan evropski načrt INTERREG pa je moral ostati v predalu). Mnoge so že opravljene študije in analize: kaj lahko še iz njih potegnemo? Kaj pa besedilo »programske konference«? Bi kdaj javno pretehtali nekatere predloge, o katerih smo kdaj slišali? Recimo o someščanih drugih slovanskih narodov in jezikov, katerih naravno mesto bi vendar morala biti slovenska šola (to bi bilo, med drugim, čisto v skladu s tradicijo stare Edinosti!). Kateri so, kar zadeva šolski ustroj, primeri dobrih rešitev? Katere so okoliščine, ki so jih narekovale in katere so njihove slabše plati? Večkrat slišimo o Koroški in Prekmurju, velja spoznati in skupno pretehtati te ureditve, tudi če jih ne nameravamo sprejeti. Kar nekaj naših mladih je obiskovalo trojezične Ku-gyjeve razrede v Celovcu ali mednarodno angleško šolo. Nisem zasledila, da bi kdo, ki je to preizkusil, povedal, za- kaj se je zanje odločil in ali bi mi kaj od tega sprejeli. (Če je v teh besedah zaznati neko ost, tudi prav. Saj: kdo je torej za večjezično šolo? Res levica?!) Naša skrb, da bi ohranili vse smeri višjih srednjih šol in pridobili nove smeri, je potisnila v ozadje druge plati napovedanega preustroja: ponovnega poglabljanja razdalje med liceji, tehničnimi in strokovnimi šolami, med humanističnim in znanstvenim, teoretičnim in praktičnim, sistematskim in sprotnim. Bomo mlajše profesorje različnih predmetov, ki bodo zaradi zmanjšanja učnih ur ostali brez imenovanj, prepustili lastni usodi? Ne potrebujemo jih? Tudi njihovega znanja ne? Na šolah bi bilo zanje veliko dela: npr. za koordiniranje dejavnosti in mentorstvo; za daljnosežnejše evropske in čezmejne projekte (spoznavanje zamejskih Slovencev je v Sloveniji, med drugim, obvezna učna vsebina); za vseživljenjsko izobraževanje odraslih (kam se je izgubila napoved o njegovem vsevečjem pomenu?). Pred leti je Sindikat slovenske šole koordiniral enotno šolsko delegacijo slovenskih političnih predstavnikov. Navezal je tudi trajne stike in sodelovanje s tremi sindikalnimi zvezami, ali pa z nemškim južnotirolskim sindikatom. Še prej je vodil šolnike v svojih sindikalnih zahtevah, vse do Rima, ko so naši takratni profesorji manifestirali pred parlamentom, da bi dosegli dopolnila k zakonu o slovenski šoli. Ob občnih zborih je bila dvorana polna. Potem je bilo sindikata vse manj, vzporedno s podobnim, a manj drastičnim trendom v vsedržavni stvarnosti. Lani so kolegi šli v Rim manifestirat v spontanih skupinah! Razlogov je več, a v Trstu je Sindikat slovenske šole poniknil, njegova vloga je neprepoznavna in nejasna. Kaj torej? Čeprav je pedagoška in didaktična raven tako zelo pomembna, z njo ne moremo odtehtati praznin na institucionalni, sindikalni in politični ravni. (se nadaljuje) Marta Ivašič SKLAD MITJA CUK SVETUJE Gibanje za zdravje Otrok ima nekakšno predpri-pravljenost za motorično dejavnost. To je treba izkoristiti in razvijati. Pri tem je zelo pomembno, da te naravnanosti okolje ne omejuje: varnost pred cestnim prometom lahko zagotovimo tudi drugače, ne le s prepovedjo prehoda. Okolje naj bi bilo urejeno tako, da bi človeku omogočalo vseživljenjsko zdravo in zadovoljno gibalno in športno aktivnost. To bi bilo možno, če bi bili posegi vanj dejansko zapisani samo ekološkemu in človeku prijaznemu uravnavanju. Gibalne dejavnosti so nujno potrebne za otrokov zdrav razvoj. Ko otrokova pravica do prostega gibanja trči ob druge interese, pa je situacija problematična. Zelo rado se dogaja, da je potreba po stanovanjskem miru in redu postavljena nad pravice otrok, da se zato stanovanjska pravila sestavljajo enosmerno. V šoli se je laže odpovedati uri gibalne vzgoje, kot pa uri drugega predmeta, in pri tem starši navadno ne protestirajo. Poleg naravnih kotičkov, kjer se lahko otroci prosto igrajo in gibajo, so potrebna tudi igrišča in druga specifična mesta za življenje otrok na prostem, kjer bi se lahko najmlajši brez prisile pravil prosto zabavali, tekali, plezali in tekmovali med seboj. Komercialni zabaviščni parki pa navadno služijo bolj pro-fitu kot pa v zdrave gibalne namene. Kolesarskih stez je npr. tudi pri nas še vedno premalo, zlasti takih, ki bi bile varne tudi za otroške uporabnike. Tudi tam, kjer obstajajo prepovedi za motorna vozila, ali rdeča luč, ki prepoveduje prehod, se jih odrasli vozniki še prevečkrat ne držijo in tako - na papirju sicer varno območje - dejansko to ni. Mnogi otroci zahajajo k organiziranim športnim dejavnostim, ki jih ponujajo športna društva. Te dejavnosti so dobro organizirane, služijo pa zlasti zbiranju podmladka za šport, s katerim se društvo ukvarja. Največkrat ne gre za dejavnost na prostem in tudi za prosto dejavnost ne, saj so, kakor je razumljivo, te dejavnosti v končni fazi podvržene pravilom igre. Možnost za svobodno gibanje pa je nekaj drugega. Medijsko osveščanje o tem, kako škodljivo je večurno otrokovo in mladostnikovo posedanje pred televizorjem, je pomanjkljivo, politiki, ki bi morali skrbeti za zdravo odraščanje otrok, imajo bržkone druge interese, ki se bije-jo z odvračanjem otrok in mladostnikov izpred malega zaslona. Podobno je z računalnikom in internetom - psihologi čedalje bolj pogosto opozarjajo, da lahko pride tudi pri uporabnikih svetovnega spleta do zasvojenosti. Žal so projekti za zdravo otroštvo in mla-dostništvo prevečkrat le kampanjski, vezani na razpis priložnostnih sredstev in ne omogočajo tiste trajnosti, ki bi bila potrebna za res zdravo otroštvo. Mnogi podobni družbeni dejavniki negativno vplivajo na razvoj sedanjih otrok, zlasti na njihovo kasnejše zdravje. Zlasti so na prepihu otroci, ki izhajajo iz kulturno in ekonomsko šibkejših družin. Ti nimajo veliko možnosti, da bi se vključevali v mnoge gibalne dejavnosti, po eni strani zaradi tega, ker sama družina o tej otrokovi potrebi ni ozaveščena, po drugi ker tudi če bi bila, nima dovolj sredstev za preživljanje, kaj šele za morebitne »extra« izdatke. Tako bi si morali, čeprav smo morebiti prepričani, da v okviru naše skupnosti takih primerov ni, saj živimo v nekakšni zaščiteni topli gredi, vsekakor prizadevati za boj proti neznanju in vsakovrstni revščini, kar bi posredno pomagalo k bolj zdravemu življenju vseh otrok. Saj primeri, ko doma nimajo dovolj denarja niti za plačilo elektrike, obstajajo tudi med nami, tako ni dovolj, da šola načrtuje npr. zimski teden na snegu, pač pa se mora prepričati, da ga lahko omogoči vsem svojim učencem. Kaj torej lahko storimo za izboljšavo gibalnih možnosti otrok in za njihov zdrav razvoj? Kakor že rečeno, potrebujejo otroci dovolj prostora za gibanje tako doma kot zunaj doma: na cesti, na zelenicah, na igriščih. Ta prostor pa naj jim bo dosegljiv in dovolj varen. Zakaj bi jim ne omogočili varno pešpot do šole, igrišča, vrtca, ter drugih otroških in mladinskih zbirališč, namesto da jih vztrajno prevažamo z avtom, tudi ko to ne bi bilo potrebno? Tudi samostojna (in seveda varna) pot do šole ali drugam je priložnost za zdravo gibanje, opazovanje okolice in za zadostitev naravne otroške radoživosti pri spoznavanju okolja. Če se za okolje zavzemamo, če nas skrbi škoda, ki mu ga povzročajo prometne nesreče, izpušni plini in trušč, lahko kar sami pri sebi začnemo s prevzgojo. Najprej se moramo znati odreči svojemu vozilu, ki naj nam ne bo več fetiš. Marsikdaj se mu lahko odpovemo na račun javnih prevozov. Glavna skrb javne uprave naj bi bila, da jih ustrezno okrepi in da primerno omeji hitrost na cestah ter nadzoruje, da se ta omejitev tudi spoštuje. Vsaj krajše poti skušajmo prepešačiti. Pomembno pa je tudi, da je že od vrtca dalje ponudba tako za gibalno vzgojo kot za prosto gibanje otrok vse bolj kvalitetna. Vrtci naj postanejo »gibalni vrtci«, kjer naj bodo izboljšani pogoji za gibanje ne le v stavbi, pač pa tudi na prostem. Športno udejstvo vanje pa naj temelji bolj na zdravem razvoju kot pa na dosežkih, zlasti ko gre za »atlete v odraščanju«. V času, ko se vse več otrok premalo giblje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ugotavlja, da sta kar dve tretjini otrok na svetu premalo telesno dejavni, zlasti zaradi velikega razvoja prometa in vse večje pozidave površin. Vplivajo pa tudi spremembe pri preživljanju prostega časa otrok - zloraba medijev zmanjšuje spontano naravnanost otrok k gibanju na prostem. K temu pripomore dejstvo, da je vse več otrok edinčkov, da so njihovi starši prezaposleni in si torej ne vzamejo prostega časa z otroki. Ena izmed zelo vidnih posledic je naraščanje telesne teže: na splošno je vse več prekomerno »zalitih« otrok. V zadnjih dvajsetih letih naj bi se njihovo število po-trojilo. Prevelika telesna teža prinaša s seboj še druge težave: neprimeren krvni tlak in metabolične motnje, kakor tudi probleme z ravnotežjem in poškodbe, katerim botrujejo premalo razvite mišice. Motorična negotovost pa lahko trajno prizadene tudi otrokovo gibalno sposobnost. Raziskave kažejo, da danes ima vse več otrok tudi kronične bolečine v hrbtu. Tako poslabšano zdravstveno stanje otrok in mladostnikov nosi svoje posledice tudi v odraslo življenje. Potrebno je torej veliko vsakodnevnega gibanja, kar koristi ne le telesu, temveč tudi razvoju mentalnih sposobnosti, čutnih in družbenih veščin. Mnogi se npr. pri nas zatekajo le v športno dejavnost. Tam se, zlasti pri športnih dejavnostih tekmovalnega značaja, mnogi otroci in mladostniki večkrat poškodujejo. Zelo pomembno bi bilo torej zavestno odstranjevati vzroke za poškodbe. Ko gre za otroke in mladostnike, je treba zagotoviti vse pogoje za varno opravljanje športnih dejavnosti in uveljavljati tako športno »politiko«, ki bo prioritetno usmerjena v zdravje otrok in ne le v brezkompromisni lov na rezultate. (jec) 6 Sobota, 27. februarja 2010 ITALIJA / SODSTVO - Po razsodbi o primeru Mills premier znova napadel sodstvo Berlusconi: Naša demokracija je v rokah bande talibanov Bersani: Upam, da se premier ne bo zadovoljil z zastaranjem zločina - Di Pietro: Premier naj odstopi TURIN - V središču italijanske politične pozornosti je včeraj bila četrtkova razsodba kasacijskega sodišča, ki je odvetnika Silvia Berlusconija Davida Millsa sicer prepoznala za krivega korupcije, a je zaporno obsodbo proti njemu razveljavila, ker je zločin zastaral. Med drugimi jo je komentiral sam Berlusconi, in to v Tu-rinu, kamor je prišel, da bi predstavil kandidaturo severnoligaša Roberta Cota za predsednika deželne uprave Piemonta. Berlusconi je bil resnici na ljubo nekoliko protisloven. Najprej je dejal, da Mills v nasprotju z razsodbo ni bil skorumpiran. »Nihče mu ni dal podkupnine, funkcionar Fininvesta, ki naj bi to storil, je med drugim umrl. Jaz se bom zavzel za svojo popolno oprostitev,« je dejal premier, nanašajoč se na dejstvo, da se bo proces proti njemu, na katerem je obtožen podkupovanja Millsa, v prihodnjih mesecih nadaljeval. Po drugi strani pa je Berlusconi zatrdil, da razsodba kasacijskega sodišča dokazuje, kako ga sodstvo že leta preganja po nedolžnem, saj je vrhovno sodišče razveljavilo Millsovo obsodbo. Premier je na- posled potrdil, da bo vladna večina izvedla načrtovane reforme pravosodnega sistema. »Resnična bolezen Italije je politizacija sodstva, se pravi zloraba sodstva v politične namene,« je dejal. »Sicer pa obstaja velik del sodnikov, ki ne pripada tej ban-di talibanov. A usoda naše demokracije je v njihovih rokah,« je zaključil. Na premierjeve besede se je takoj odzval tajnik sindikata sodnikov in javnih tožilcev (ANM) Giuseppe Cascini. »V nasprotju s tem, kar je povedal predsednik vlade, razsodba kasacijskega sodišča dokazuje prav to, da ne Mills ne Berlusconi nista bila žrtvi nobenega preganjanja, saj priznava, da je bil zločin storjen, le da je zastaral,« je dejal. Cascini je premierja tudi pozval, naj ne blati predstavnikov sodne oblasti. Berlusconijev odvetnik Niccolo Ghedini je medtem napovedal, da bo danes zahteval prekinitev procesa proti premierju v pričakovanju, da kasacijsko sodišče objavi utemeljitev razsodbe o Millsu. To je v Bruslju, kjer se je mudil na srečanju ministrov EU, naklonjeno komentiral pravosodni minister Angelino Alfano, češ da gre za povsem legitimno potezo. »Pošteni ljudje se zavzemajo za oprostitev, ne pa za zastaranje kaznivega dejanja,« je takoj repliciral voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersa-ni. »Upam, da se tudi premier s tem strinja in da se bo ravnal v tem smislu,« je pikro dodal. Veliko ostrejše stališče je zavzel prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pie-tro. Po njegovem četrtkova razsodba vrhovnega sodišča potrjuje, da je bil Mills podkupljen, da bi na dveh sojenjih krivo pričal v prid Berlusconija, kakor tudi, da ga je podkupil sedanji premier. Skratka, razsodba kasacijskega sodišča naj bi »moralno« obsodila Berlusconi-ja, zaradi česar bi ta moral odstopiti. Voditelj sredincev UDC Pier Ferdi-nando Casini pa je salomonsko ugotovil, da razsodba kasacijskega sodišče pomeni zmago pravice. »Jamstvene inštitucije delujejo in nima smisla govoriti o zarotah, ki ne obstajajo,« je menil. Silvio Berlusconi ansa OKOLJE - Pad Naftni madež naj bi bil pod nadzorom MILAN - Ogromen naftni madež, ki se je po torkovem izlitju nafte iz nekdanje rafinerije v bližini Monze po reki Pad širil proti Jadranskemu morju, je pod nadzorom, je včeraj sporočila civilna zaščita. Razmere so se občutno izboljšale, so še dodali. Kot znano, je nekdo v torek v reko Lambro, pritok Pada, namenoma izpustil milijon litrov nafte. Ta se je nato razlila tudi v Pad, kjer je nastal več kilometrov dolg madež, ki je močno ogrožal tamkajšnjo živalstvo in rastlinstvo. Delta reke Pad, ki se izliva v Jadran in je uvrščena na seznam svetovne dediščine Unesca, ima zelo občutljiv ekosistem. Teče skozi kmetijsko pokrajino Parma, kjer proizvajajo legendarni parmezan, pršut in druge delikatese. Okoliški prebivalci so se bali, da bi lahko naftni madež onesnažil pitno vodo, a jih je civilna zaščita včeraj mirila, da je voda pitna, tveganje onesnaženja pa praktično ne obstaja več. Okoljevarstveniki sicer v tovrstna zagotovila oblasti dvomijo. PRANJE DENARJA - Po včerajšnjem prihodu v Rim Scaglia za zapahi Poslovnež: Pojasnim vse - Odkrili»zaklad« združbe - Schifani zaradi Di Girolama za spremembo volilnega zakona MILAN - »Slišimo se čez nekaj dni, pojasnim vse in nadaljujemo s pogovori o novih načrtih.« Tako je ustanovitelj italijanskega telekomunikacijskega podjetja Fastweb in lastnik podjetja Babelgum Silvio Scaglia dejal sodelavcem malo pred vzletom letala, ki ga je iz Južne Amerike popeljalo v Rim, kjer je včeraj pristalo malo po polnoči. Scaglio so na letališču Ciampino pričakali agenti finančne straže, ki so poslovneža aretirali in ga prepeljali v rimski zapor Rebibbia, najkasneje do torka pa bi ga moral zaslišati sodnik za predhodne preiskave. Scaglia, ki je v središču afere, v okviru katere sta podjetji Fastweb in Telecom Italia Sparkle osumljeni, da sta za neobstoječe internetne in telefonske storitve zaračunali okoli dve milijardi evrov, pri tem pa naj bi se izognili plačilu davkov in prali denar, je dejal, da ni nikoli izvedel nezakonitih operacij in da Silvio Scaglia ansa je že pred tremi leti to obrazložil tožilcem. Medtem pa so karabinjerji specialnega oddelka Ros vedno v Rimu v nekem skladišču zasegli pravi manjši »zaklad« organizacije, ki naj bi se pod vodstvom Gennara Mokbela ukvarjala z zaračunavanjem omenjenih neobstoječih povezav in pranjem denarja. Agenti so našli veliko število umetnin, ki so jih izdelali znani moderni in sodobni avtorji. Preiskovalci so tudi začeli zasliševati druge osumljence. Preiskava je zajela kakih osemdeset oseb, 56 pa so jih aretirali. Zahtevo po aretaciji je sodstvo izdalo tudi na račun senatorja Ljudstva svobode Nicole Di Girolama, ki je bil izvoljen kot predstavnik zdomskih Italijanov, po trditvah preiskovalcev pa ga je v parlament izvolila kalabrijska mafija 'ndrang-heta. Zadeva močno odmeva v političnih in parlamentarnih krogih, kjer je predsednik senata in predstavnik Ljudstva svobode Renato Schifani poudaril potrebo po spremembi volilnega zakona, kar zadeva izvolitev parlamentarcev iz tujine. Z njim se strinjajo tudi opozicijske Demokratska stranka, Sredinska unija in Italija vrednot ter večina somišljenikov v vladni večini, ne pa vsi: odgovorni pri Ljudstvu svobode za Italijane po svetu Aldo Di Biagio namreč meni, da imajo zdomci pravico do glasovanja. Napadeni odvetnik Fragaia je včeraj izdihnil PALERMO - Nekdanji parlamentarec Nacionalnega zavezništva in zdajšnji občinski svetnik Ljudstva svobode v Palermu odvetnik Enzo Fragala, ki ga je neznanec napadel v torek zvečer s težkim kladivom v bližini pa-lermskega sodišča, je po treh dneh v komi v palermski glavni bolnišnici včeraj izdihnil. Vest so potrdili tudi karabinjerji, ki sicer še niso izsledili morilca. Tako predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini kot tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Ber-sani sta izrazila upanje, da bodo storilca čim prej odkrili. Preiskovalci, ki so sprva izključili, da bi napad ukazala mafija, so zdaj drugačnega mnenja. Fragala je namreč v zadnjem obdobju branil pet ljudi, ki so nameravali prijaviti svoje sodelovanje z mafijo. Pogovarjanje po teiefončku povzročilo rakasto obolenje MILAN - Še pred časom so trdili, da kdor se pogovarja po mobilnem telefončku ne tvega, da bi zbolel za možganskim tumorjem ali podobnimi rakastimi obolenji v glavi. Danes pa vse kaže, da to ne velja. Zaradi službenih dolžnosti je moral namreč 57-letni Innocente Marcolini iz kraja Carpendolo na mobitelu preživeti celo po 5 ali 6 ur dnevno. Pojavila se mu je obrazna neoplazija na živcu, zaradi katere je moral na operacijo. Po njej je ostal 80-odstotni invalid. Prizi-vno sodišče iz Brescie je obsodilo zavod Inail k poravnavi odškodnine, saj je določilo, da je bilo obolenje posledica večurnega telefoniranja z mobilnim telefonom. Prihodnjo soboto shod za enakost pred zakonom RIM - V soboto, 6. marca, bo v Rimu shod proti zakonu o »upravičeni zadržanosti«, ki ga vladna večina namerava odobriti v parlamentu za rešitev premierja pred sodnimi procesi. Potekal bo pod geslom: »Zakon je enak za vse«. Zanj je dalo pobudo t. i. vijolično gibanje (gre za spontano opozicijo, ki se združuje prek interneta), poleg izvenparlamentarne opozicije pa sta že pristopili Demokratska stranka in Italija vrednot. Prireditelji so na včerajšnji predstavitvi dejali, da računajo na veliko udeležbo iz vse Italije in da bo shod predvajala v živo televizijska mreža Rainews 24. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Namesto o škandalih tokrat o svobodi svetovnega spleta v Italiji, medtem ko se pustni Berlusconi nasmejano utaplja v morju ... Sergij Premru Novica iz Italije, ki je v zadnjih dneh najbolj odmevala v tujem tisku, ne zadeva številnih finančno-politično-spolnih škandalov zadnjih časov. Sicer mediji poročajo tudi o teh, vendar je ta teden največjo pozornost pritegnila obsodba voditeljev ameriškega spletnega velikana Googlea zaradi objave na YouTubu posnetka, ki prikazuje zlorabo prizadetega fanta. Posledice razsodbe so namreč zaskrbljujoče za prihodnost vsega svetovnega spleta. V Italiji, kjer je prvi minister Berlusconi lastnik večine zasebnih medijev in posredno nadzira tudi javne, je bolj kot kjerkoli v Evropi prisotna težnja po strožjem nadzoru interneta, piše The New York Times na svoji prvi strani. V italijanskem parlamentu so predstavili več predlogov, po katerih bi internetni providerji morali zagotavljati isti nadzor nad vsebino svojih strani kot tisk in televizija. To je praktično nemogoče, saj npr. YouTube vsako minuto prejme 20 ur novih posnetkov, posnetek nasilja nad dečkom pa je bil odstranjen, čim je vodstvo Googlea bilo ob- veščeno o zadevi. Svoboda na internetu je sestavni del človekovih svoboščin in jo je v svobodnih družbah treba braniti, piše NYT, ki med drugim navaja oceno, po kateri je Berlusconijeva večina »broad-cast-oriented«, torej bolj naklonjena obveščanju prek televizije kot pa po internetu, ki ga ne nadzoruje. Britanski The Guardian piše, da bi na podlagi italijanske razsodbe Google in drugi internetni providerji morali vnaprej pregledovati vsak video posnetek, da bi ugotovili, ali je v skladu s pravili o zasebnosti. To pa je nemogoče, ker bi terjalo nevzdržno visoke stroške za predhodni nadzor vseh vsebin. Težnja k večji kontroli interneta se je v Italiji uveljavila predvsem po napadu na premiera v Milanu, ko so se pojavile internetne skupine, ki so pozivale k nasilju. Londonski časopis navaja stališče Googlea, po katerem razsodba predstavlja napad na osnovna pravila svobode, na katerih sloni internet. Pa ostanimo pri napadu neuravno-vešenca, ki je pred milanskim duomom zalučal kipec proti premierju. Portugalski Diario de Noticias piše, da je »vrnila Ber-lusconiju nasmeh« in da zato kandidirajo mlado žensko, ki se je po napadu, v katerem si je poškodoval zobe, ukvarjala s premierjevo zobno higieno. 25-letna bivša subretka bo nastopila na listi Ljudstva svobode in na deželnih volitvah v Lom-bardiji, kar dnevnik iz Lizbone pripisuje težnji 73-letnega premiera, da izbira kandidate med mladimi in privlačnimi ženskami, pa čeprav brez vsake politične izkušnje. Kandidirala pa bosta tudi fiziote-rapevt Berlusconijeve nogometne ekipe Milan in njegov osebni geometer. Der Spiegel poroča o nedavnih pustnih sprevodih po Nemčiji. Med drugim navaja, da so si pustni vozovi privoščili tudi nekatere politične osebnosti: tako je kanclerka Merklova bila upodobljena kot naga Eva, ki poželjivo gleda jabolko javnega dolga, ameriški predsednik Obama kot krilati odrešitelj, ki pada z nebes na zemljo, Berlusconi pa se nasmejano utaplja v morju ... jošk. Italija je na slabšem kot Grčija in predstavlja najhujšo nevarnost za stabilnost evra. Oceno kanadskega ekonomista Roberta Mundella, ki ga imajo za enega od navdihovalcev skupne evropske valute, objavlja pariški Le Monde. Italijansko gospodarstvo je, z razliko od grškega, preveč pomembno, da bi ga lahko reševali s skupnim evropskim posegom, meni dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo leta 1999. Zaenkrat sicer ni posebne zaskrbljenosti glede Italije, ki ni pokazala posebnih težav, vendar sta njen javni dolg in javna potrošnja nevarno visoka. Po mnenju nobelovca je bistveno vprašanje, ali se je Italija zmožna prenoviti, ker državo že predolgo vodijo šibke vlade in je globoko razklana med severom in jugom. V takem okviru bi nov udarec lahko spravil Italijo na kolena, poroča pariški popoldnevnik. Benetke tonejo, pa ne samo zaradi naraščajoče vodne gladine, ki občasno preplavlja mesto, piše Financial Times, saj edinstveno mesto sredi lagune že nekaj let tone tudi z gospodarskega vidika. Nekoč je nedaleč od mestnega središča deloval pomemben industrijski center s 40 tisoč zaposlenimi in nekaj deset tisoč posrednih delavcev. Industrijska proizvodnja pa je propadla in župan, ki bo izvoljen na marčnih volitvah, se bo moral soočiti z nujno prenovitvijo beneškega gospodarstva, saj samo kandidatura skupaj z Rimom za olimpijske igre leta 2020 ne zadostuje, meni FT. El Pais piše, da je v 78-letu starosti umrl »el rey italiano del café« Emilio La-vazza. Družinsko podjetje je ustanovil ded leta 1895, vendar je vnuk »senor Emilio« pravočasno spoznal moč televizijske reklame, tako da je njegova kava postala najbolj znana v Italiji. Uveljavil pa se je tudi po svetu, saj je podjetje iz Turina prisotno v 90 državah in je lani zabeležilo promet več kot ene milijarde evrov, poroča madridski dnevnik. Povzel sem to kratko novico o uspešnem italijanskem podjetniku, ker take osebnosti prodirajo vedno manj v ospredje italijanskega dogajanja in kronike, medtem ko se škorenj utaplja - ne v morju jošk, pač pa v reki vsakodnevnega blata. Sobota, 27. februarja 2010 J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu kongres sindikata si.di.pe. - Včeraj ob prisotnosti številnih direktorjev zaporov in gostov Italijanski zaporniški sistem je nestabilen kot pručka ... Tajnik Sbriglia poziva k pogumnim in treznim rešitvam - Predstavili tudi plavajočo kaznilnico Po včerajšnjem posvetu bodo člani sindikata danes volili svoje vodstvo kroma SILVIA DELLA BRANCA - Direktorica zapora v Tolmeču »Paradoksalno se mafijcem bolje godi kot ostalim zapornikom« Med številnimi direktorji italijanskih zaporov, ki se udeležujejo tržaškega kongresa, je tudi Silvia della Branca, vodja zapora v Tolmeču. Slednji spada med tiste zapore, v katerih je poseben oddelek, namenjen članom organiziranega kriminala, jetnikom tako imenovanega režima 41bis. Pred nekaj meseci so se z njim ukvarjali tudi vsedrža-vni mediji, saj so bili v njem zaprti tudi skesanec Gaspare Spatuzza in brata Gravia-no. Kaj pomeni voditi tak zapor? »Največji problem je moralno nela-godje, s katerim sobivam vsak dan: na eni strani imam zapornike, ki so večkrat rezultat revščine in bede. Na drugi mafijce, kriminalce, ki so sejali smrt in uničili Južno Italijo. Poiskati moram ravnovesje, samo sebe prepričati, da mora nad kolektivno zagre-njenostjo prevladati racionalnost: nobenega maščevanja nad še tako krvoločnimi morilci, ampak aplikacija zakonov in pravil.« Kakšna pravila zaznamujejo režim »41bis«? »Ti zaporniki so veliko bolj izolirani od ostalih. Nekoč so mafijce zapirali na primer na otok Pianosa, danes pa v izolirane, geografsko oddaljene zapore kot je Tolmeč. V Tolmeču je njim namenjen poseben oddelek, nekdanja ženska sekcija, v katerem je trenutno dvajset zapornikov. Režim 41bis skuša zelo omejiti njihove stike z ostalimi jetniki in z zunanjim svetom: omejeni so telefonski klici, pošta, pogovori s sorodniki ... Paradoksalno pa se ma-fijcu bolje godi kot ostalim zapornikom: pod režimom 41 bis so zaporniki v samici, ostali pa se morajo stiskati v celicah, ki so kot vemo prenatrpane.« Kako si razlagate dejstvo, da večino italijanskih zaporov vodijo ženske? »Mislim, da gre izključno za naključje. Morda pa je res, da smo ženske bolj občutljive do nekaterih tem. A smo tudi bolj komplicirane, zato je naša senzibilnost bolj komplicirana ...« (smeh) Ste imeli kot ženska kdaj težave pri delu? Moje delovne izkušnje so podobne tistim vsakega direktorja. Odnosi so dobri, z vsemi dobro sodelujem, manjše težave sem kvečjemu imela s kako žensko. Zaradi svojega spola se nisem nikoli čutila diskriminirano, zaporniki so do mene spoštljivi. Nek Albanec pa mi je nekoč dejal: direktorica, srečo imate, da govorim z vami, ker z ženskami ne govorim. Tudi s svojo sestro ne. Poljanka Dolhar V zaporu v Tolmeču, ki ga vodi Silvia della Branca, je 20 zapornikov podvrženih režimu 41 bis gabriele crozzou »Zapornik ne razpolaga s stolom, ampak z leseno pručko. Dneve, tedne, mesece ali leta lahko sedi le na njej, v nestabilnem ravnotežju, ne da bi naslonil hrbta. Ta pručka lepo simbolizira »nestabilnost« zaporniškega sistema, neodločnost in ravnodušnost, ki ga spremljata. In pomanjkanje pogumnih izbir.« Enrico Sbriglia, direktor tržaškega zapora in tajnik sindikata zaporniških direktorjev SI.DI.PE, je zato želel za logotip kongresa »Ideazione penitenziaria« (Kaznilniški izum) izbrati pručko. Naposled je izbira padla na Minervo, boginjo moči, modrosti in znanja. Kajti zaporniška realnost želi stopiti iz ozadja in poiskati logične, koristne in lepe rešitve, ki naj izboljšajo pogoje v kaznilnicah. »Nad vsem pa mora prevladati dostojanstvo zapornikov in vseh, ki delajo v zaporih. Nočemo biti ravnodušni čuvaji življenja zapornikov, ampak poiskati ustrezne rešitve in alternative. Seveda ob spoštovanju zakonov in pravil.« Med perečimi problemi je v prvi vrsti prenatrpanost italijanskih zaporov, ki bi ga nekateri radi rešili z izgradnjo plavajoče kaznilnice. Tržiško podjetje Fincantieri je včeraj predstavilo maketo petnadstropne plavajoče stavbe s 320 celicami (za skupnih 640 ležišč), ki bi jo lahko namestili ob pristaniški pomol. Ostali problemi italijanskega zaporniškega sistema pa so bili v središču posegov deželnih politikov. Med številnimi, ki so nagovorili dvorano, je pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat spomnila, da ima njena uprava na voljo stavbo, v kateri bi lahko živeli zaporniki na polovični prostosti, in izrazila željo, da bi med mladimi bolj širili vrednote zakonitosti. Senatorka Tamara Blažina upa v globalen strateški načrt, ki naj sloni na pravičnosti in dostojanstvu, ter opominja, da so med zaporniki v dveh mesecih zabeležili že 13 samomorov. Polovica zapornikov preživi za rešetkami manj kot deset dni, 30% je na prostosti po 48 urah: to so v glavnem narkomani in priseljenci, za katere je potrebno poiskati alternativne oblike kazni. Deželo in Občino je tudi pozvala, naj uvedeta garanta zapornikov. Velika pozornost je bila posvečena tudi možnosti, da bi zapornikom omogočili zaposlitev, da bi tako bolj smotrno uporabili čas za rešetkami. Župan Roberto Dipiazza je predlagal, da bi podjetjem, ki bi jih zaposlili, omogočili davčne olajšave. (pd) APrimorski ~ dnevnik Franco Rigutti novi predsednik deželnega Confcommercia Tržačan Franco Sterpin Rigutti, podpredsednik tržaške pokrajinske stanovske organizacije trgovcev, je novi predsednik deželnega Confcommercia. Na tem mestu je zamenjal Pordenon-čana Giuseppeja Pavana. Novi podpredsednik z vlogo namestnika je Pio Traini iz Gorice, podpredsednik Giovanni Da Pozzo iz Vidma, direktor pa Alberto Marchiori iz Pordenona. Krizno stanje: skrajšani delavnik NŠK Narodna in študijska knjižnica v Trstu in Feiglova knjižnica v Gorici bosta zaradi kriznega stanja s 1. marcem začasno uvedli skrajšani urnik odprtja: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Iz istih razlogov bo Odsek za zgodovino odprt od 9. do 12. ure. «I «v v • Skrajšana vožnja openskega tramvaja Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bo danes openski tramvaj zaradi del v Ul. Martiri della Liberta vozil z Opčin le do Trga Casali in ne do končne postaje na Oberdankovem trgu. Trg Ca-sali in Oberdankov trg bo povezoval avtobus št. 2/. Cena steklenice je bila previsoka ... Za 50-letno C.P. je bila cena steklenice vina, ki jo je v četrtek zvečer hotela kupiti v nekem lokalu na Drevoredu D'Annunzio, očitno previsoka. Kaj previsoka - za žensko je bila cena kar sramotno previsoka, da ji je zavrelo in se ni več obvladala, rezultat pa so poškodbe na enem od gostov lokala, na vratih slednjega in na nekaterih tam parkiranih vozilih. To so ugotovili agenti letečega oddelka tržaške kve-sture, ki so na prizorišče prihiteli skupaj s kolegi iz Milj na klic osebja lokala. Tam je C.P., kot že rečeno, želela kupiti steklenico vina, zaradi cene pa je naravnost pobesnela: zgrabila je leseno palico in se lotila drugih gostov lokala, pri čemer je eden dobil udarec v glavo. To pa ni bilo še dovolj: ženska je potem poškodovala še roleto in nekatera vozila, ki so bila parkirana tam blizu. Po posegu agentov se bo C.P. morala zagovarjati zaradi povzročitve telesnih poškodb in poškodb predmetov. REPENTABOR - Sporočilo župana Marka Pisanija med zadnjo občinsko sejo Osebne izkaznice povsem dvojezične Do lani niso bile vse oznake v dokumentu prevedene, od 1. januarja je vse dvojezično - »Križ« z dvojezičnimi izkaznicami v tujini Repentabrska občinska svetnica večinske liste Skupaj-Insieme Martina Škabar je na zadnji seji v lanskem letu zastavila županu Marku Pisaniju aktualno vprašanje: zakaj ni v dvojezičnih osebnih izkaznicah vse, kar je zapisano, dvojezično? Ugotovila je, da nekatere besede oziroma oznake niso bile prevedene v slovenščino. Na prvi letošnji seji ji je Pisani odgovoril. Problem, ki ga je omenila Škabarjeva, je bil odvisen od programske opreme družbe Insiel. Tehniki so prilagodili program in odpravili »problem«. Tako je od 1. januarja vse v dvojezičnih izkaznicah, ki jih izdaja repentabrska občina, dvojezično, »razen višine, ki je zapisana numerično,« je pojasnil župan. Dvojezične osebne izkaznice pa so bile v ospredju tudi posega svetnika Angela Baranija. Načelnik svetniške skupine Skupaj-Insieme je opozoril, da ponekod smatrajo dvojezične osebne izkaznice kot lažne osebne dokumente in v potrditev ponudil primer, katerega je bil sam protagonist. Ko se je pred časom v družbi treh prijateljev pripeljal na hrvaško-bosansko mejo, mu tamkajšnji obmejni organi niso dovolili prehoda meje, češ da nima veljavnega osebnega dokumenta oziroma ima »lažnega«. Svojo trditev so utemeljevali s primerjavo njegove osebne izkaznice in izkaznicami prijateljev. Nje- gova je bila sive barve, osebni dokumenti prijateljev pa so bili svetlo rjave barve. Prijatelje, ki so imeli italijansko osebno izkaznico, so spustili čez mejo, Ba-rani pa je moral kar dolgo prepričevati obmejne organe, da pač živi v dvojezični občini in ima zato pravico do dvojezične izkaznice, ki je prav tako veljavna kot druge italijanske izkaznice. Po štirih urah so mu vendarle dovolili, da je nadaljeval pot. Podobne nevšečnosti z dvojezičnimi izkaznicami so na mejnih prehodih z državami zunaj Evropske unije imeli tudi nekateri drugi repentabrski državljani, zato se je kar samo po sebi zastavilo vprašanje, zakaj niso dvojezične italijansko-slovenske izkaznice enake barve kot enojezične italijanske. Svetnik Angelo Barani je vodja občinske skupine civilne zaščite. Župan Pisani je že med svojim poročilom pohvalil delovanje prostovoljcev, ki so se izkazali tako ob vremenskih neprilikah v preteklem mesecu, kot tudi pri prevozu popkovine iz bolnišnice Burlo Garofolo do zbirnega središča pri Pal-manovi. Prevozna ekipa iz repentabrske občine je bila tista, ki je lani opravila največ prevozov. Barani je poudaril, da prejema civilna zaščita deželne prispevke. S temi je nabavila opremo, prejela je potrebna protipožarna vozila. Več bomo delali, več prispevkov bomo prejeli, je poudaril Bara- ni. Svetnik stanuje na Fernetičih. Tudi na zadnji seji se je zavzel za ta, v občini najbolj »problematičen« zaselek. Spomnil je, da je v začetku mandata padel predlog o izredni seji občinskega sveta, ki naj bi jo opravili prav na Fernetičih, in sicer zato, da bi opozorili na nevzdržno prometno in bivanjsko stanje v zaselku. Predlog ni bil še uresničen. Barani je ponovno opozoril na pomanjkljivo javno razsvetljavo na nekdanjem mejnem prehodu, vprašal pa je, zakaj so bila dela za odstranitev obmejne strukture prekinjena. Naposled je še vprašal, ali bodo na Ferne-tičih res uredili avto odpad. Krajani mu nasprotujejo, ker bi povzročil še večjo prometno godljo. Župan Pisani se je ob koncu svojega posega »obregnil« ob domači pust. Po občini je bilo slišati kritike, češ zakaj je potrebno podpirati pust. Župan je poudaril, da je priprava pustnega voza združila najprej mlado generacijo, nato so se mladim pridružili še starejši. Ob odhodu voza iz garaže so bili vsi prisotni. Bil je to za domačo skupnost socialno pomemben dogodek. Voz je osvojil na Kraškem pustu na Opčinah odlično tretje mesto, za kar je re-pentabrski župan toplo čestital vsem krojilcem tega uspeha, še posebej pa je pohvalil domačo mladino. M.K. 8 Sobota, 27. februarja 2010 TRST / UPLINJEVALNIK - Spletna javnomnenjska raziskava družbe SWG O plinskem terminalu občani premalo obveščeni Mnenja so v bistvu razdeljena na 50-50% - Potrebno večje informiranje Le polovica ljudi, ki so se udeležili spletne javnomnenjske raziskave družbe SWG o plinskem terminalu, je dovolj seznanjena s podatki o njegovi gradnji in morebitnih posledicah. V povprečju sta zato naklonjenost oziroma nasprotovanje gradnji uplinjevalnika enakomerno porazdeljena in to pomeni, da niso stvari v očeh občanov še dovolj jasne. Prebivalci skratka niso sposobni pravega mnenja, ker ne razpolagajo z dovoljšnjimi informacijami. To je poudaril pooblaščeni upravitelj družbe SWG Maurizio Pessato včeraj na predstavitvi izsledkov spletne ankete, ki jo je opravila družba SWG med 11. in 22. februarjem v sodelovanju z Novinarskim krožkom in lokalnim italijanskim dnevnikom. Prvi del ankete so opravili na spletni strani dnevnika, drugi del pa je opravil SWG na osnovi lastne podatkovne baze. Pri raziskavi je sodelovalo skupno 1.400 ljudi nad 18. letom starosti. Skupno so odgovarjali na 15 vprašanj, ki so zadevala informiranje, pozitivne učinke in negativne posledice ter (ne)varnost plinskega terminala. Informacije so ljudje dobili pretežno prek tiska. Temu sledijo radijske in televizijske postaje, naravovarstvena združenja in odbori, raziskave prek interneta ter javne skupščine, ki so jih priredile javne institucije. Če je vsekakor po eni strani 67 odstotkov ljudi izjavilo, da je seznanjeno z načrtom (in to večinoma z okoljskega vidika, ki mu sledijo varnostni, gospodarski in nazadnje tehnični), je po drugi prišlo do izraza, da so občani manj seznanjeni s podrobnostmi. V primerjavi s podobno raziskavo iz leta 2007 se je vsekakor povečalo število oseb, ki so zaskrbljene. V odgovorih je prevladala pozornost do okolja in manj do vprašanj, vezanih na nevarnost objekta ali na možnost terorističnih napadov. Negativne posledice bodo na osnovi ankete po vrsti še posebej zadevale morje, ribištvo, krajino, turizem, pomorstvo, varnost občanov in možnost terorističnih napadov. V zvezi z varnostjo je 49 odstotkov bilo mnenja, da je uplinje-valnik nevaren za prebivalstvo (za 35% je varen, 16% je brez mnenja). Med pozitivnimi učinki pa je bila predvsem misel, da bo gradnja plinskega terminala prispevala k znižanju cene energije in zvišanja števila delovnih mest. Udeleženci javnom-nenjske raziskave so bili torej bistveno razdeljeni. Nove gradnje na energetsko-in-dustrijskem področju podpira 40 odstotkov ljudi, medtem ko jim 30 odstotkov oseb nasprotuje. Ostalih 30 odstotkov je še neopredeljenih. A.G. Izsledke ankete SWG so predstavili na sedežu Novinarskega krožka kroma WWF in LEGAMBIENTE Priziv na DUS iz Lacija so posredovali Ljubljani in Bruslju Priziv proti gradnji plinskega terminala v Žavljah, ki sta ga vložili naravovarstveni organizaciji WWF in Legambiente na Deželno upravno sodišče iz Lacija z zahtevo po preklicu pozitivnega mnenja o okoljski ustreznosti projekta, ki sta ga izdali ministrstvi za okolje in za kulturo, so člani dveh organizacij posredovali v vednost in v oceno tudi Bruslju in Ljubljani. Kot piše v tiskovni noti WWF in Legambiente, so dokumentacijo naslovili še predvsem na novega evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika in novega slovenskega ministra za okolje Roka Žarnica. Vsebino priziva so poslali tudi evropskemu parlamentu in drugim evropskim in slovenskim institucijam, županoma občin Dolina in Milje, italijanskim parlamentarcem ter deželnim svetnikom Furlani-je-Julijske krajine. Priziv, ki sta ga podpisala predsednika dveh okoljevarstvenih organizacij Stefano Leoni in Vittorio Co-gliatti-Dezza, so vložili na DUS iz Lacija novembra lani in decembra nadgradili z dodatno dokumentacijo. V njem je našteta vrsta nepravilnosti v postopku za izdajo ministrskega mnenja. Med temi je poudarek tudi na dejstvu, da je načrt »umetno« razdeljen na dva dela. Na eni strani je platforma, na drugi plinovod. Poleg tega niso sploh upoštevali mnenj naravovarstvenih organizacij in še posebej tistega, da naj bi bile študije družbe Gas Natural manipulirane, še piše v tiskovnem sporočilu organizacij WWF in Legambiente. GOZDNA STRAŽA - Okolje Odstranjevanje prikolic in barak Tudi letos bodo člani devinske gozdne straže poskrbeli za čiščenje okolja. Med primarne posege uvrščajo tudi tokrat odstranjevanje prikolic in pa barak, ki nedovoljeno kvarijo naravno okolje, saj nedopustno širijo divjo urbanizacijo in nesnago ter spreminjajo naš naravni prostor. Poveljnik gozdnih straž Lucio Ulian je v tiskovnem sporočilu pojasnil, da obstajajo določeni deželni zakoni, ki urejajo gradnjo. Parkiranje prikolic in postavljanje barak ali lop za piknike po Krasu pa se vključuje namreč med nedovoljene posege, saj so ti objekti brez ustreznega dovoljenja. Marsikje po Krasu je namreč opaziti najrazličnejše strukture, od prikolic in avtodomov na primer mimo zapuščenih čolnov do barak, ki jih nekateri uporabljajo za bivanje oz. kot skladišča. Njihova nedovoljena gradnja je lahko kazniva, tako da lastniku grozi celo dvoletna aretacija oz. globa od 10.328 do 103.290 evrov. Radioaktivni odpadki v južni Afriki V ponedeljek bo ob 16.30 na oddelku za geozna-nosti v svetoivanskem parku (poslopje O, Ul. Weiss 6, dvorana A) srečanje o geofizičnih in geoloških aspek-tih odstranjevanja radioaktivnih oz. nuklearnih snovi v južni Afriki. Srečanje bo vodil Marco Andreoli. Obvestilo izletnikom našega dnevnika Izletnike, ki so se prijavili za izlete Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v Rusijo in v Nemčijo prosimo, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot ob vpisu) v torek, 2. marca, med 9. in 13. uro v našem uredništvu v Trstu, Ul. Montecchi 6. Za prijavljene na potovanje v Indijo bo informativni sestanek isti dan, se pravi v torek, 2. marca, ob 17.30 v dvorani Slome-dia. V Boljuncu o pravično pridelani hrani Spontani odbor združenih staršev slovenskih in italijanskih jasli, otroških vrtcev in osnovnih šol v Občini Dolina, ki si prizadeva za promocijo šolske menze z biološkimi, tipičnimi in tradicionalnimi proizvodi, vabi starše na srečanje s Paolom Albanesejem, predsednikom združenja »Mosaico, per un comune avvenire«, ki bo v torek, 2. marca, ob 17. uri v Sprejemnem centru naravnega rezervata Doline Glinščica ob Gledališču F. Prešeren v Boljun-cu. Srečanje z dne 10. februarja je zaradi slabega vremena odpadlo. Beseda bo tekla o »pravično pridelani hrani,« o njenih prednostih v šolski menzi s stojnico pravičnih izdelkov in pokušnjo banan. Med predavanjem bo v dvorani v prvem nadstropju Gledališča F. Prešeren igralka Lara Komar zabavala otroke vseh starosti z dvojezično animacijo. b¿^JJ Ženske, ženske, ženske... Bliža se 8. marec in z njim mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! ŠOLSTVO - Na Liceju Franceta Prešerna včeraj dan odprtih vrat ob začetku vpisovanja V prihodnjem šolskem letu tri smeri Na šoli bodo delovale klasična, jezikovna in znanstvena smer - Pouk enega od nejezikovnih predmetov bo v tujem jeziku - Bo sobota pouka prost dan ? - Danes Prešernova proslava v parku bivše umobolnice Na liceju Prešeren ponujajo nižješolcem tri smeri - klasično, jezikovno in znanstveno kroma Tri smeri, pouk enega nejezikovnega predmeta v tujem jeziku, nižje število ur, vlaganje v prenovo tehnologije, morebitna uvedba proste sobote in pisana paleta pobud. To so novosti, s katerimi se je včeraj zvečer seznanilo večje število nižješolcev in njihovih staršev, ki so obiskali Licej Franceta Prešerna ob dnevu odprtih vrat, kjer so jim ravnateljica Loredana Guštin ter nekateri profesorji in dijaki orisali značilnosti in predmetnike posameznih smeri, poslanstvo in dejavnosti šole ter novosti v zvezi z reformo višjih srednjih šol, glede katere pa je še vedno precej nejasnosti. Ravno zaradi teh nejasnosti se je letos vpisovanje začelo zelo pozno, točneje prav včeraj, trajalo pa bo do 26. marca. Prav včeraj pa je na šoli potekal dan odprtih vrat, ki pa ne bo edini, saj se bo pobuda ponovila tudi prihodnjo nedeljo, 7. marca, od 10. do 12. ure in ni izključeno, da bodo kako informativno srečanje priredili tudi ob izteku roka vpisovanja, ko bi morale biti nekatere stvari, npr. glede možnosti uvedbe kratkega tedna, bolj jasne. Vsekakor so vpisni obrazci na voljo v tajništvih nižjih srednjih šol in tajništvu li-ceja, pa tudi na spletni strani www.preseren.it. V šolskem letu 2010-2011 bodo na liceju Prešeren delovale tri smeri - klasična, jezikovna in znanstvena, saj smeri uporabnih znanosti, ki bi bila morala v okviru reforme nadomestiti dosedanjo nara- voslovno-multimedijsko smer, v prihodnjem šolskem letu ne bodo uvedli nikjer, možnosti se odpirajo komaj čez dve leti. Druga novost, ki je prav tako vezana na reformo, je, da bodo od tretjega letnika naprej enega od nejezikovnih predmetov poučevali v tujem jeziku (na jezikovnem liceju morda od 4. letnika naprej tudi v drugem tujem jeziku), za kar trenutno potekajo dodatni pripravljalni tečaji. Šolanje bo trajalo pet let in bo razdeljeno na dva bienija in zaključni peti letnik: število tedenskih ur bo v prvem bieniju 31, v drugem bieniju in petem letniku pa 34 na znanstveni in jezikovni ter 35 na klasični smeri. Na šoli razmišljajo tudi o uvedbi t.i. kratkega tedna oz. proste sobote, vlagati pa nameravajo tudi v prenovo tehnologije z nakupom štirih novih projektorjev in nekaj prenosnih računalnikov. Poleg tega izvaja licej celo vrsto pobud in projektov: naj omenimo npr. projekt Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Didaktična prenova, dalje dveletni projekt Antarktika s povezovanjem z raziskovalnimi ladjami na tej celini, evropsko jezikovno mapo, stike s švedsko šolo Vasaskolan ter številne ekskurzije, predavanja in prireditve: prav danes bo namreč ob 11.15 v gledališču v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu potekala proslava dneva slovenske kulture, na kateri bo sodelovalo kar 80 dijakov. (iž) / TRST Sobota, 27. februarja 2010 9 ZGONIK - Včeraj proslavili dan slovenske kulture Otroci so zaigrali, Hrušiški fanti pa zapeli Dopoldne protagonisti domači in repentabrski učenci, zvečer pa gostje iz Hrušice v Brkinih Kljub temu, da je 8. februar že za nami, se proslave ob dnevu slovenske kulture še nadaljujejo. Tako je bilo na primer tudi včeraj v zgoniški občini, kjer je uprava v sodelovanju z domačimi društvi poskrbela za skorajda celodnevno slavje. V dopoldanskih urah so na svoj račun prišli otroci, v večernih urah pa odrasli. A pojdimo po vrsti. V prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu so se dopoldne zbrali osnovnošolci iz Saleža in Zgonika, ki so gostili vrstnike iz osnovne šole Alojza Gradnika s Cola. Mali gostje so se preizkusili v vlogi igralcev v igrici Obuti maček, ki jo je režirala Nicole Starc, zgo-niški malčki pa so jim ponudili igrico O iskanju najlepše besede. To pa še ni vse, saj jih je obiskala tudi prava igralka Nikla Petruška Panizon, ki je rade volje odgovarjala na njihova nešteta radovedna vprašanja o gledališki karieri, naposled pa jim še sama postavila nekaj vprašanj in jim prebrala odlomek iz Malega princa. Mali igralci so v dar prejeli nekaj knjig. Večerno dogajanje pa je bilo posvečeno nekoliko starejši publiki, saj je v prostorih KRD Dom Briščiki v Bri-ščikih nastopila priznana pevska skupina Hrušiški fanti. Po uvodnem pozdravu zgoniškega župana Mirka Sar-doča in odbornice za kulturo Monice Hrovatin, ki je poudarila pomen širjenja kulture med mladimi in manj mladimi, ki je zgoniški občini sploh pri srcu, so pred občinstvo stopili protagonisti večera. Ljudski pevci iz Hruši-ce v Brkinih so postregli s pestrim programom, ki je vključeval tako pripovedi o vražah, verovanjih in anekdotah preprostih brkinskih ljudi kot seveda stare ljudske (domoljubne, ljubezenske, vojaške in zbadljive svetopisemske) pesmi v pristnem brkinskem narečju. Zanimivo je, da pevci sami zbirajo in zapisujejo pozabljene ljudske pesmi, ki jih pojejo brez not, po posluhu, v značilnem slovenskem tri ali štiriglasnem petju. Res prijeten večer v družbi preprostih, domačih ljudskih pevcev, ki kot pravijo, »najraje zapojejo v domači oštariji, kjer so vsa leta imeli tudi vaje.« Mali protagonisti slovenskega praznika (zgoraj) in Hrušiški fanti, ki so oblikovali izredno prijeten večer (desno) kroma proslava - Glasbena matica, Rojanski Marijin dom in Rojanski Krpan »Naše korenine so globoke, zato lahko na stežaj odpremo vrata« Prešernove proslave, ki se v teh tednih vrstijo po naših društvih, so tudi priložnost za oceno in razmislek. Pisateljica Evelina Umek, ki je prejšnjo nedeljo nastopila na skupni Prešernovi proslavi rojanskih društev, se je v svoji priložnostni misli dotaknila nekaterih aktualnih vprašanj. Na primer tistega, kako naj danes živimo svoje slovenstvo, a tudi dvomov, ki se porajajo ob vse večjem zanimanju italijanskih someščanov za slovenski svet. Strah nas je, je dejala govornica, a prišel je čas, da na široko odpremo vrata drugim. Kajti naše korenine so globoke in z ljubeznijo do jezika in s skupnim delom bomo uspešno prestali tudi ta izziv. Proslavo so oblikovali tudi gojenci Glasbene matice Rachele Valeri (klavir), Marko Obersnel (flavta) in Matej Jazbec (klavir). Mladi recitatorji David Balbinot, Tjaša in Veronika De Luisa, Boštjan, Moj- Nastopili so tudi mladi recitatorji skupine Tamara Petaros (njihova mentorica je bila Lučka Susič) kroma ca in Urška Petaros, Neža Petaros, Niko Trento in Ksenija Vre-mec so ponudili izbor otroških pesmi Ljubke Šorli, gojenka šole Studio Art Eva Kranjac pa nekaj poezij sodobnih slovenskih avtorjev. Proslavo je zaključil Mešani pevski zbor Devin-Rdeča zvezda, ki je pod vodstvom Rada Miliča zapel sklop ponarode-lih pesmi v priredbah zamejskih skladateljev. (pd) FINŽGARJEV DOM Večer slovenske pesmi in besede v poklon Šorlijevi Društvo Finžgarjev dom in CPZ Sveti Jernej se v zadnjih dneh februarja z Večerom slovenske pesmi in besede poklonita pesniku Prešernu oz. slovenski kulturi. Včasih so ti večeri posvečeni izrecno Prešernu, večkrat pa pade izbira na kako drugo vidno kulturno osebnost, pesnika ali pisatelja. Letos je izbira padla na pesnico Ljubko Šorli, katere stoti rojstni dan bi praznovali prav ta mesec. Pesmi Ljubke Šorli so zaradi izredne melodičnosti verzov doživele številne uglasbitve (nad 150). Pri tem lahko začnemo kar z njenim možem, dirigentom in skladateljem Lojzetom Bratužem. Po njenih pesmih pa so segali še mnogi drugi skladatelji, med katerimi naj omenimo vsaj Vinka Vodopivca, med tukajšnjimi pa Staneta Maliča in pred kratkim preminulega Zorka Hareja. Med zbori, ki delujejo v okviru župnije ali v Finžgarjevem domu, in ki bodo oblikovali nocojšnji večer, sta se dva odločila za izključno njene pesmi: mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad bo pod vodstvom Mire Fabjan zapela tri. Za CPZ Sv. Jernej pa je dirigent Janko Ban izbral dve cerkveni ter dve posvetni, v katerih se tudi odražajo značilnosti pesničinega ustvarjanja. Na večeru bo nastopila tudi moška pevska skupina, ki jo vodi Mirko Ferlan, ki pa je izbrala nekaj ljudskih in nekaj umetnih pesmi, med temi bo tudi Prešernov »Mornar«. Tudi otroški ansambel Uopenska mularija se bo s kratkim nastopom poklonil Prešernu. Rekli smo, da bo enakovredno s pesmijo zastopana tudi beseda. Devet malih recitatorjev otroške igralske skupine Tamara Petaros bo izvedlo splet pesmi. Posebno pričakovanje pa vlada tudi za priložnostni govor, ki bo tokrat zaupan kulturnemu in javnemu delavcu Tomažu Pav-šiču iz Idrije, ki ga na družino Bratuž vežejo prijateljske in kulturne vezi. (LS) V Bazovico na pevski praznik Jutri ob 17. uri bo v Športnem centru Zarja v Bazovici velik praznik S pesmijo v srcu, ki ga mladi pevci zbora Slomšek prirejajo s starši, župnikom Žarkom, zborovodkinjo Zdenko Kavčič-Križmančič, pianistko Ta-maro Ražem ter harmonikarjem Markom Maninom in njegovim triom. Koncert v Nabrežini Drevi bo v Kavarni Gruden v Nabrežini super koncert. Na sceno bo tokrat ob 21. uri stopila skupina Just Burning. Band se je rodil leta 2006, ko si je eden od članov, Alex Vesco-vi, zamislil, da bo ustanovil skupino, ki bo izvajala njemu najljubši stil glasbe - rock, hard rock in metal. Skupino sestavljajo Marko Slavec (vokal, druga kitara), Alex Vescovi (bobni, vokal), Jernej Bufon (glavna kitara, vokal) in Aleks Jevnikar (bas), čeprav se je sestav od začetka kar nekajkrat spremenil. Band kot taki je nastopal že v najrazličnejših lokalih, motoz-borih (Rihenberk 2009), pustovanjih (pust 2009 in 2010) in kot predsku-pina dveh znanih in zelo priljubljenih slovenskih skupin kot sta Šank Rock in Big Foot Mama. Čeprav ne izvajajo avtorskih pesmi, so izdali demo ploščo priredb in upajo, da bodo kmalu tudi sami kaj zložili. Na Opčinah koncert Slovenskega tolkalnega dua V Prosvetnem domu na Opčinah se nadaljuje bogata ponudba prireditev KD Tabor. V veliki dvorani je ob delavnikih med 16. in 19. odprta razstava Mario Sosič in njegove skulp-ture, jutri ob 18. uri pa bo na vrsti nov koncert iz niza Openska glasbena srečanja. V goste prihaja Slovenski tolkalni duo, ki sta ga leta 2006 ustanovila Simon Klavžar in Jože Bago-lin. Gre za uveljavljeni in uspešni glasbeni tandem. Kot solista nastopata z raznimi orkestri (Slovenska filharmonija, Opera SNG Ljubljana, Simfonični orkester akademije za glasbo v Ljubljani) in pri komornih projektih ter sta zelo dejavna na področju izvajanja novitet. Slovenski tolkalni duo je prejel drugo nagrado na prestižnem tolkalskem tekmovanju v Luxembourgu leta 2009, nagrado občinstva in bil absolutni zmagovalec tekmovanja. Leta 2009 sta Simon Klavžar in Jože Bogolin prejela prvo nagrado v kategoriji ansamblov na mednarodnem tekmovanju za tolkala Pendim v bolgarskem Plovdivu. Slovenski tolkalni duo je edini stalni tolkalni duo v Sloveniji. Openskemu občinstvu bosta postregla z Ravelom, Nebojšo Živ-kovičem, Adijem Moragom, A. Igna-towiczem-Glinsko, Bachom. Glasbeni večer na sejmišču Drevi bo Trst gostil priznana protagonista glasbene scene - DJ Spiller in Carlo Pastore, ki bosta nastopila na sejmišču, v dvorani Raceaway (Trg De Gasperi 4) ob 22.30. Dogodek prirejajo kulturno združenje Orizzonti Orientali, MoaStaff Trieste in Casino Carnevale. Cristiana Spillerja oz. DJ Spillerja mladi poznajo predvsem po pesmi Teen drivein. Carlo Pastore je znan dj MTV-ja, poleg tega pa se je udeležil programa X-Factor. Nazadnje je bil v Trstu lani maja na TRL Awards. Del izkupička bodo pobudniki namenili združenjem, ki se ukvarjajo z redkimi patologijami odraslih. Za info - 800090281 AcegasAps Pokopališka in pogrebna služba Preklic za opuščene grobove na pokopališču pri Sv. Ani in na bivšem vojaškem pokopališču v Trstu Obveščamo, da je Občina Trst sprožila postopek za izgubo pravice do oz. za preklic opuščenih grobov, ki se nahajajo na pokopališču pri Sv. Ani in bivšem vojaškem pokopališču. Na podlagi zahteve upravičencev je možna prekinitev postopka. Uredbe in seznam zadevnih grobov so na razpolago v Uradih za pokopališke storitve in pri Občinskih okrožjih. Obvestilo je v skladu z zakonom št. 241 z dne 7. avgusta 1990 in sklepom odbora št. 305/2003. 10 Sobota, 27. februarja 2010 TRST SKD BARKOVLJE - Redni občni zbor Vpogled v zelo dejavno in nadvse plodno leto 2009 Slovensko kulturno društvo Bar-kovlje je pretekli teden imelo redni občni zbor, že 25. po vrsti, na katerem so odborniki predstavili in analizirali dejavnost društva v letu 2009, ob tem pa so tudi sporočili, kaj vse je bilo treba nakupiti v preteklem letu. V društveni dvorani, v kateri se je v ponedeljek zvečer trlo članov, ki so pohvalili društveno delovanje, je svoje predsedniško poročilo podala predsednica Sandra Poljšak, ki je uvodoma izpostavila, da je bilo leto 2009 zelo dejavno in plodno. Poleg že utečenih pobud so odborniki pripravili bogat in raznolik program novih prireditev, ki so privabile številno občinstvo. Iz poročila je bilo razvidno, da je bil lanski januar tako kot letošnji v znamenju dneva slovenske kulture, ki so ga lani oblikovali igralec Danijel Malalan, violinisti, ki svoje veščine urijo pod vodstvom uglednega prof. Armina Seška iz Ljubljane, priložnostno misel za lanski kulturni dan pa je posredovala prof. Tatjana Rojc. V nadaljnjih mesecih se je občinstvo lahko udeležilo tradicionalnih pobud, kot sta denimo Pokušnja domačega kruha in vina in pohod po domačih klancih, poimenovan po do- mačinu Zoru Starcu. Med poslanstvo barkovljanskega kulturnega društva sodijo tudi pobude, v okviru katerih društveno vodstvo počasti zaslužne domačine. V lanskem letu so tako počastili dva velikana našega zamejskega prostora, in sicer književnika Borisa Pahorja in glasbenico Noro Janko-vič. Obema so pred izredno številno publiko izročili častno članstvo. Predsedniško poročilo v svojem zapisniku ni moglo spregledati nadvse uspešnih razstav, na katerih je bilo lani mogoče občudovati ilustratorski in grafični opus Magde Tavčar ter notne zapise, ki jih je avtorica te razstave Rossana Paliaga odkrila v arhivu barkovljanske župnije. Poleg vsega omenjenega je predsednica društva Poljšakova izpostavila še dejavnosti za otroke, ki so se lani lahko udeležili različnih likovnih delavnic in gledaliških predstav, v poletnih mesecih so na društvenem dvorišču vadili mali nogomet in košarko, za otroke je bil bogat tudi mesec december, ko so bile na sporedu predstavitve knjig, ure pravljic, koncerti naših mladih glasbenikov ... Zadnji mesec v letu je bil tako kot ponavadi rezerviran tudi za božični sejem, na katerem je bilo mogoče kupiti zanimive izdelke domače obrti. Program prireditev je bil torej tudi v lanskem letu zelo bogat, zaradi česar ni mogoče vseh pobud našteti v tem prispevku. Kot zanimiv podatek pa naj še navedemo, kaj vse so odborniki v lanskem letu nakupili za društvene prostore. Rečeno je bilo, da so bili v preteklem letu zaradi stroškov za ureditev sosednje dvorane v letu 2008, bolj varčni in so zaradi tega morali precej zategniti pas. Nekaj novega pa so v letu 2009 vseeno nakupili. Iz inventarja novih reči je razvidno, da so člani društva poskrbeli za poletno pripeko, ki jo bodo letošnje poletje omilile zavese za zatemnitev oken. Dvorana je bogatejša tudi za nekaj fotografij, slik in 60 novih zložljivih stolov, preurejena je tudi shramba, ki so jo opremili z železnimi policami, med zadnje nakupe pa sodi tudi projektor, ki bo prav prišel za predvajanje raznih filmov in diapozitivov ter za različna predavanja in tečaje. Ob koncu pestrega večera se je predsednica Sandra Poljšak zahvalila vsem, ki tako ali drugače sodelujejo v Slovenskem kulturnem društvu Barkovlje in jim zaželela še veliko prijetnih in zabavnih trenutkov. (sč) OŠ FRAN MILČINSKI - V Lonjerju Prijeten dan ob lutkovni predstavi in koledovanju Učenci osnovne šole Fran Milčinski so si v torek, 16. februarja, v ŠKC v Lonjerju ogledali lutkovno predstavo Šivilja in škarjice, ki so jo zaigrale dijakinje Pedagoškega liceja A.M.Slomšek. Po predstavi pa so koledovali po vasi, kjer so jih vaščani prav prisrčno sprejeli Včeraj danes Danes, SOBOTA, 27. februarja 2010 GABRIJEL Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 17.49 - Dolžina dneva 11.02 - Luna vzide 16.33 in zatone ob 5.49. Jutri, NEDELJA, 28. februarja 2010 ROMAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,8 stopinje C, zračni tlak 1009 mb pada, veter 22 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 86-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 27. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Genitori e figli: agitare bene prima dell'uso«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Il concerto«. CINECITY - 14.30, 17.05, 19.40, 22.10 »Invictus -L'invincibile«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.10 »Codice Genesi«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.05 »Genitori e figli: agitare bene prima dell'uso«; 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »Wolfman«; 20.00 »Il fi-glio piu piccolo«; 17.20, 22.05 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 15.10 »Scusa ma ti voglio sposare«; 14.50 »Alvin Superstar 2«; 15.00, 16.40, 18.15, 20.00, 21.30 »Avatar-3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il figlio piu piccolo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Invictus«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.40, 17.20, 20.40, 22.20 »Il missionario«; 19.00 »A single man«. KOPER - KOLOSEJ - 19.20 »Možje, ki strmijo v koze«; 15.00, 17.10, 21.20, 23.30 »V zraku«; 13.20, 19.00, 21.40 »Valentinovo«; 19.50, 21.50, 23.50 »Volkodlak«; 14.20, 16.10, 18.00 »Al-vin in veverički 2«; 16.00 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Wolfman«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Codice Ge-nesi«; Dvorana 3: 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che fine hanno fatto i Morgan?« SUPER - 15.30 »Alvin Superstar 2«; 17.00 »La prima cosa bella«; 19.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; 20.45, 22.30 »Soul Kitchen«. Društvo Finžgarjev dom in CPZ Sveti Jernej vabita na VEČER SLOVENSKE PESMI IN BESEDE fpoklon pesnici Ljubki Šorli ob 100 - letnici rojstva) -e- SPORED PESEM U0PENSKA MULARIJA - vodiAljoša Saksida MIDPS VESELA POMLAD - vodi Mira Fabjan MOŠKA PS SVETI JERNEJ - vodi Mirko Ferian CPZ SVETI JERNEJ - vodi Janko Ban BESEDA: OTROCI SKUPINE T. PETAR0S režija Lučka Susič in Julija Berdon GOVORNIK: _ __ __ kulturni in javni delavec TOMAŽ PAVŠIČ NAPOVEDOVANJE: Urška Sinigoj NOCOJ, 27. februarja 2010, ob 20.00 v Finžgarjevem domu (Marijanišče) TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Codice Genesi«; Dvorana 2: 17.30 »Avatar-3D«; 20.20, 22.15 »Wolfman«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Genitori e figli: agitare bene prima dell'uso«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Invictus«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Il figlio piu piccolo«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole danes, 27. februarja. Urnik tajništva: 8.30 - 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča zainteresiranim, da je zadnji dan vpisov danes, 27. februarja, od 9. do 12. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel v Trstu obvešča, da je do zasedbe prostih mest v teku vpisovanje v otroške jasli za š.l. 2010/11 in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00. Vsako sredo od 12.30 do 13.30 si zainteresirani jasli lahko tudi ogledajo. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040573141. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Domju. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 1. marca. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-dolina.it. DPZIO JOŽEF ŠTEFAN IN DTTZG ŽIGA ZOIS prirejata v četrtek, 4. marca, ob 17. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah informativno srečanje na temo »Naša tehnična zavoda v luči reforme«. Pogovor o: tehnični izobrazbi v skladu z evropskimi smernicami, sinergiji šole s svetom dela, kakovosti priprave na tehnične poklice, dobri osnovi za višji tehnični in znanstveni študij. Vabljeni starši, učenci, profesorji in vsi, ki vas zanima razvoj naših tehničnih šol! DAN ODPRTIH VRAT NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bo v nedeljo, 7. marca, od 10. do 12. ure. Na predstavitev šole in učnih smeri so toplo vabljeni starši dijakov, ki se bodo letos vpisali na višjo srednjo šolo. HI Osmice Dragi tata Flavta, sem tvoj mali škrat in ker danes s prijatelji praznuješ, ti zaploskam To sva jaz i ostani z mano zdrav za večne Danes slavi okrogla leta Laura Da bi vesela in zdrava še mnogo mnogo takih let praznovala ti voščijo sinova Alek in Mark, mož Gianni, mama Angela, papa Tiberio, tašča Ondina, tast Edvin Čestitke Naša LAURA fešto ima. Okrogla leta so prišla. Vse najboljše iz srca Yabadabadoo in Yabadaba 2. Prispevki FRANC IN TOMAŽ nudita v Mavhi-njah belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 040-299442. IGOR IN ROBERTA sta odprla osmi-co v Gabrovcu št. 27. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je v Lonjerju št. 255 odprl Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. Namesto cvetja na grob Marije Fabjan darujejo Ivanka, Mira in Alenka 30,00 evrov za zgoniško cerkev. Ob 13. obletnici smrti Oskarja Košute darujejo žena Marija in Sinova Boris in Ljubo 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Liviota in Ivana Lesizzo darujeta Miranda in Sonja 50,00 evrov za AŠD Sokol. Ob 7. obletnici smrti Kazimirja Mili-ča daruje žena Milka z družino 100,00 evrov za Združenje A.N.T. V spomin na Lidijo Carli por. Furlan darujeta Maria in Pino Natural 20,00 evrov za Godbeno društvo V. Parma - Trebče. V spomin na sina Milana daruje Marjan Starc 50,00 evrov za ŠD Konto-vel. V spomin na Ivana Čuka darujeta Anica Bandelj in Bruna Štekar 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Ob obletnici smrti vrata daruje Marija Škabar 20,00 evrov za Krožek Krut. V spomin na Lidio Carli darujeta Sonja in Olga Kralj 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Anice Re-becchi daruje Maria Guštin 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk / TRST Sobota, 27. februarja 2010 1 Ü3 Obvestila SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZBIRNI PROGRAM - GLASBENI Zbor Carmina Slovenica NA JURIŠ ODKORACNIC DO SWINGA Avtorica projekta in dirigentka Karmina Šilec V četrtek, 4. marca ob 20.30 v Veliki dvorani SSG Info: vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it FUNDACIJA ELIC vabi tvojega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30 ure: danes, 27. februarja - Španščina; 13. marca - Gibanje in Yoga za otroke; 20. marca - Znanost in igra: Zrak in letenje, zgradimo leteči balon; 27. marca: Risanke in vzgojne risanke - delavnica in kinoforum. Čakamo vas na sedežu na Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na: 040-55273, 3200488202. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi vse otroke iz vrtca in osnovne šole na »Dan odprtih vrat«. Delavnice bodo potekale na velikonočno temo. Prvo srečanje bo danes, 27. februarja, s skupnim srečanjem ob igri, dne 6. marca - ustvarjanje velikonočnih voščilnic, dne 13. marca - kreativni pir-hi, dne 20. marca - pripravimo in spe-čemo pinco, dne 27. marca - oblikovanje oljčnih vejic. Delavnicam in igram, glede na starostno dobo otrok, bodo sledile domače animatorke in priložnostni gostje. Toplo vabljeni ob sobotah od 15. ure dalje. SZSO vabi vse svoje člane na praznovanje Dneva spomina, ki bo letos potekalo v Brestovici pri Komnu v nedeljo, 28. februarja. Zbirališče ob 9.30 pri bivši šoli v vasi. V jutranjih urah bo program po starostnih vejah, v popoldanskih pa skupni taborni ogenj. Zaključek je predviden za 16.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 1. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, v Trstu na večer o vlogi in pomenu zamejske revije »Zaliv« ob 20-letnici njene zadnje številke. Sodelujeta Boris Pahor in Janez Bizjak. Začetek ob 20.30. TEČAJ SUHEGA CVETJA POMLAD 2010 - (začetni): 1., 2. in 3. marec od 18. do 20. ure. Prijave in informacije: Atelje Dom Art, Dunajska cesta 17/A, Opčine. Tel. 040-2158266. ISKRAONLINE sporoča, da je bila odstranjena okvara, nastala zaradi hac-kerskega napada na spletu. Časopis je spet vidljiv na spletni strani http://www.iskraonline.eu. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo redna vadba pilatesa, za vse izkušene tečajnice, začela v torek, 2. marca, v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vadba bo potekala ob torkih in petkih. Vabljene. SPONTANI ODBOR ZDRUŽENIH STARŠEV slovenskih in italijanskih jasli, otroških vrtcev in osnovnih šol v Občini Dolina-za promocijo šolske menze z biološkimi, tipičnimi in tradicionalnimi proizvodi, s pokroviteljstvom Občine dolina vabi starše na srečanje v torek, 2. marca, ob 17. uri v Sprejemnem centru Naravnega rezervata Doline Glinščica ob Gledališču F. Prešeren v Boljuncu s Paolom Albanesejem, predsednikom Združenja »Mosaico: per un comune av-venire« na temo »Pravično pridelana hrana« kakšne so njene prednosti v šolski menzi s stojnico Equosolidalnih izdelkov in pokušnjo banan. Med predavanjem bo igralka Lara Komar zabavala otroke v dvorani v prvem nadstropju Gledališča F. Prešeren z dvojezično animacijo. ZCPZ sporoča članom Združenega zbora, da bodo pevske vaje v torek, 2. marca, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. MLADINSKI CENTER PODLAGA vabi v soboto, 6., nedeljo, 7. in soboto 13. marca, na začetni tečaj ozvočevanja. Tečaj bo trajal 10 ur, vodil ga bo tonski tehnik Martin Ukmar. Informacije in prijave zbiramo do srede, 3. marca na tel. št.:00386-057345004, 00386051204765 ali na e-naslovu: in-fo@mcpodlaga.com. Vabljeni. SKD VALENTIN VODNIK sklicuje občni zbor volilnega značaja v društvenih prostorih v petek, 5. marca, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 14. marca »Zimski izlet« v Bovec, ki je namenjen gozdovnicam in gozdovnikom, popotnicam in popotnikom, grčam ter bivšim članom. Vabljeni so vsi: smučarji, deskarji in ne-smučarji. Rok prijave je petek, 5. marec do 17. ure. Informacije na www.ta-bornikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). SKD VESNA v sodelovanju z gostilno Bita in sekcijo VZPI Evald Antončič - Stojan vabi na praznovanje Dneva žena z večerjo, družabnostjo in plesom v nedeljo, 7. marca, ob 18.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu. Rezervacije: tel. 040-2209058, informacije: 340-7235369 - Sara. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 7. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Matijo Škabarja ob obeležju v vrtu, ki se po njem imenuje (pri bar-kovljanskem portiču). KRUT začenja v sredo, 10. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Ankaranu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. POMAGAJMO SI PRI OHRANJEVANJU DOBREGA POČUTJA - DRUGI DEL: Občine Devin-Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia vabijo na drugi del delavnic na temo ohranjevanja dobrega počutja, za starejše osebe, družine in zainteresirane, ki se bodo vršile v kulturnem središču Dom Brišč-ki, Briščiki št. 77, od 17. do 19. ure ob sredah. Prvo srečanje bo 10. marca s fizioterapevtko K. Vitez »Naučimo se pravilnega gibanja - drugi del«; nato 17. marca z muzikoterapevtko S. Mazziero »Zaplešimo, da se boljše počutimo 2« ter 24. marca s psihotera-pevtko M. Bagolin »Spomin in tehnike izboljšanja spomina - praktični del«. Delavnice so brezplačne, zaže-ljen je predvpis na telefonske števil- SKD Igo Gruden prireja danes MmsUi 1mm za otroke od 2. do 7. /eta Ob 15.00 » društvenih prostorih v Nabrežini. Knjižničarka Marija Umek bo pripovedovala pravljico Temna temna noč, sledi ustvarjalna delavnica. ke 040-2907151, 345-6552673 (dr. Roberta Sulčič). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo na društvenem sedežu vsak četrtek od 16. do 18. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 11. marca. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov AN-PEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 12. oz. 13. marca s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev, ob petkih zjutraj, skupina 12-36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA organizira Društvo Noe' za začetnike. Info: noeinfonoe@yahoo.it ali na tel. št.: 349-8419497. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, Ul. Donizetti št. 3. Informacije: 040-370846. KŠD ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikrpan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterverri@yahoo.it, rojanskikrpan@gmail.com ali na tel.: (0039)335435369, (0039)3280337910, 00386(0)31215512. 0 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Večer slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-letnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom danes, 27. februarja, ob 20. uri. SKD IGO GRUDEN prireja danes, 27. februarja, ob 15. uri, pravljično urico. Knjižničarka Marija Umek bo pripovedovala pravljico »Temna, temna noč«, sledila bo delavnica izdelovanja svetilk. Toplo vabljeni malčki iz vrtca in otroci, ki obiskujejo osnovno šolo. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bodo danes, 27. februarja, ot-vorili razstavo starodavnih mašnih oblačil in sakralnih predmetov »Župnijska podstrešja pripovedujejo našo krščansko zgodovino«. Razstava bo na ogled do nedelje, 14. marca, s sledečim urnikom: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16. do 19 ure, ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 12. ure. MLPS - OPZ ANTON MARTIN SLOMŠEK iz Bazovice, vabi na proslavo 40. letnice neprekinjenega delovanja zbora, ki bo v nedeljo, 28. februarja, z začetkom ob 17. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici! SKD TABOR v sodelovanju z ZSKD -Openska glasbena srečanja. Nedelja, 28. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah: »Slovenski tolkalni duo« (Simon Klavžar in Jože Bagolin). Na sporedu: M.Ravel, Nebojša Živkovič, Adi Morag, A. Ignatowicz-Glinska, J.S.Bach. Vabljeni! V DOMU JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU bo v nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri na sporedu film »Trst je naš«. OB DNEVU ŽENA vas prisrčno vabimo na odprtje razstave slik »Magdalene Cej« v torek, 2. marca, ob 18. uri v Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu v Sežani. O razstavi bo govorila Magdalena Svetina Terčon. V kulturnem programu bodo nastopili: Tjaša Cej (vokal), Simon Novak (klavir), Pevska skupina Studenec Pivka pod vodstvom Irene Rep. ZALOŽBE MLADIKA, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA v sodelovanju s KLOP-om vabijo na prvi literarni aperitiv, ki bo v petek, 5. marca, ob 19. uri v Tržaški knjigarni. Pogovor z avtorjem Martinom Kuchlin-gom bo vodila Julija Berdon. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v v soboto, 6. marca, ob 20.30 na Hommage Ljubki Šorli. Odprtje fotografske razstave Borisa Prinčiča Sporočilo v steklenici. Misli o ustvarjalki Ljubki Šorli bo podala prof. Majda Artač. Recitacija Jasmina Smotlak. Harmonikar Manuel Figelj bo za glasbeno medigro izvajal Bacha. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 28. marca. PRIMORSKA POJE 2010 Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gori-ca-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica ter Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije »Primorska poje 2010« v soboto, 6. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu. Nastopili bodo: MoPZ Kromberški Vodopivci -Kromberk, Vokalna skupina Unica -Postojna, MoPZ Izola, MoPZ in MePZ Justin Kogoj - Dolenja Trebu-ša, MePZ Brnistra - Koper. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, ob 18.30 v Bazovski dom na kulturni večer Od ljubezni ... do ljubezni v izvedbi članov dramske skupine in moške pevske skupine Kraški dom iz Repenta-bra. Vabljeni. SKD TABOR vabi ob Mednarodnem dnevu žensk v nedeljo, 7. marca, ob 18. uri v Prosvetni dom na Opčinah na premiero predstave »Nič ni tako kot zgleda«. V igri, ki jo je napisala in režirala Tatjana Malalan, nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga vabita na koncert nagrajenih skladb natečaja Ignacij Ota in iz njegovega opusa »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo MePZ Adriatic-Hrvatini, MoPZ Valentin Vodnik-Dolina, MePZ Halietum iz italijanske skupnosti »Pasquale Be-senghi Degli Ughi« - Izola, Vokalna skupina/ Gruppo vocale ANSIBS-Štarancan, MePZ Jacobus Gallus-Trst, MeMlPZ Trst, APZ Univerze na Primorskem-Koper. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v četrtek, 11. marca »Spominski večer Nadje Kriščak« in predstavitev njene knjige ob sodelovanju Stu ledi. O knjigi in avtorici bosta spregovorila Marko Tavčar in ilu-stratorka Jasna Merku. Začetek ob 20.30. ö Poslovni oglasi M Izleti KOŠARKARSKI KLUB BOR prireja od sobote, 3. aprila, do ponedeljka, 5. aprila, velikonočni avtobusni izlet v Terme Radenci na slovensko Štajersko. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije in prijave: 348-2821370 in 348-8011601. IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE s Krutom - od Koebenhavna slikovita vožnja z zgodovinsko ladjo do Osla - od 29. aprila do 2. maja. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. DOM ZA STAREJŠE - v prijaznem ambientu nudi celotno oskrbo in nego - trenutno prosta ležišča. Tel. 328-5319691 BAR TPK SIRENA priredi v nedeljo, 7. marca, kosilo in nato ples. Za informacije 040-422731 V SOBOTO, 6. MARCA, bomo praznovali Dan žena v gostilni Sardoč v Prečniku s skupino 4 POLHI. Za rezervacije kličite na tel.040-200871 0 Mali oglasi PRODAM zemljišče na Krasu, 1.200 kv.m., delno zazidljivo. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 349-5204007 v večernih urah. DAJEM V NAJEM garsoniero v Sežani. Tel. na št. 333-3901512. IŠČEM DELO kot varuška ter nudim pomoč otrokom pri pisanju domačih nalog. Telefonska številka: 3453594409. PODARIMO mladega simpatičnega psička mešane pasme. Tel.: 3406600709 (v večernih urah). PRODAM ekstra deviško oljčno olje, cena po dogovoru. Poklicati na tel. št.: 348-5913171 ob večernih urah. PRODAM traktor Ferrari Cobram 40, star 5 let, 500 ur dela. Tel. št.: 3356950945. PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO pri Domju, površina 120 kv. m s 200 kv. m dvorišča. Cena 320.000,00 evrov. Poklicati na tel. št. 339-6085622 po 19. uri. PRODAM STANOVANJE pri Sv. Ivanu, 65 kv.m., 3. nadstropje z dvigalom, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, spalnica. Cena po dogovoru. Tel.: 3337225450. PRODAM TRAKTOR massei ferguson 135 mk 3 (primeren za vinograd). Tel. št. 338-5098764. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Mira-marski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forla-nini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Forag-gi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 12 Sobota, 27. februarja 2010 KULTURA / TOMIZZEV DUH a Duh slovanski Milan Rakovac Se spominjate, kako smo peli »živi, živi, duh slovanski«? Kje je duh slovanski? V Aladi-novi lampi? Avstro-slovenske zadeve se ne dotikajo Hrvaške; kot tudi ne ita-slo problemi, a ne? Za Avstrijo in Italijo pa slo-cro Gordijski vozel ne pomeni un bel gnente? »V izjavi za javnost tako Rudi/Rudolf/ Rudolfo Vouk /Wolf/Lupo poziva gopsoda deželnega poglavarja/Herrn Landeshauptamnn/go-vernatore Zerija/Gerharda/Gerarda Vašča-na/Doerflerja/Villagersa, naj zaradi neumnosti /Dummheit/ stupidita odstopi/zurueckzutre-ten/resignare«...: Smijen se i plačen štijuci trietu padinu Dela pasane subote, tukaj gre za prav jugoslovanske reči, in mednarodne: »Ali naj gremo do Vrsarja s sandolini?« (slovenski ribič); »Italija vrača udarec« (Slovenija in razvoj luke Koper); »Rudi/Rudolf/Rudolfo Vouk/Wolf/ Lupo« (zahteva do trojezičnosti na Koroškem). »Hrvaška odprla še dve poglavji«. Delo perfektno sugerira alpe-jadransku povezanost fotografijom uz zapis iz Koruške; na njoj je dvojezična tabla BLEIBURG-PILBERK; i tako Hrvatska ulazi »u igru« i se ne more reci fora-me-ciamo. Jer Bleiburg je konkretna metafora nove hrvatske države, i ujedno vječiti izvor demonizacije komunizma i partizanskog pokreta. Cro-slo nacional-desničarska nomenklatura sa tom revizijom historije (tvrdokornom i nepopustljivom), pada u vlastitu trapolu; jer Hude jame i fojbe su jedna te ista priča! Kao i Jadran (brodarenje, ribarenje, sigurnost, turi-zam...), kao i plinski terminal i razvoj luke Koper i željeznički koridor i autoceste Trst-Rije-ka i Trst-Pula... »Veter se požvižga na meje«, je pisal novinar v Primorskih novicah; ma ne samo veter, VSI IN VSE ZVIZGA! Samo na-cional-etatizmi so v breznu stupidnega Otto-centa! In se požvižgajo na nas! Nacional-etatistični egoizam ponosno se drži uspravno u Ljubljani i Zagrebu (Beču i Rimu takoder-enako-altretanto-auch!) i sada ka-da smo svi skupa u Hudoj jami recesije, u foj-bi birokratske indolencije i ignorancije. Lipo srhi me pasivaju po hrbtu, kako samo indo-lentno trpimo da nas naši najbolji sinovi vode nazad u prošlost. Ma ča to ja vami povidan? Ma ča ni normalno da svaki čovik (fameja, narod...) gledaju suoja puosla? Seveda je! E alora? Ma su i za skupna puosla valja pensati, a za nje ne škrbimo! Ekonomska kriza se tudi lahko požvižga na partikularni interes, enako kot veter na meje, a ne? Ekonomist Slavko Kulic, predstojnik Odjela za interdisciplinarna istraživanja Ekonomskog instituta u Zagrebu govori za Glas Istre: »Nama su najprije punili trbuh i praznili mozak preko kredita i kartica. Danas kada nam prazne trbuh, mo-zak nema čime reagirati... Zapišite slobodno - za sedamdeset godina nece nas biti u ovom prostoru ni kao subjekta kulture, a još manje kao subjekta civilizacije... Ne možemo opstati na robovskoj orijentaciji, vec samo na stvaralačkoj«... Ma alora xe propio »grave sul Piave«? Facile per noi altri ficanasi i ciacoloni, ma se anche professionisti del mestier i disi che la xe brut-ta, ma perche i governi i medii e tutta la mar-maglia i fa finta de gnente? Sad gre la nostra Kosor dal Putin; ne moreš imati gas i naftu a da to ča ne molaš Rusiji, seveda; altroche principi e noi altri fumadori che semo piu poveri de tutti i africani! Pak šti-jen da Svjetska zdravstvena organizacija pripravlja novu kampanju, i mi fumadori necemo biti jedini mudžahedini-teroristi na svitu; da alkohol i gazirane bibite škode zdravlju još huje nego tabak! A res? In zdaj se bo moralo na žganje pisati: PAZI, UBIJAM! Indifirente, diria Carpinteri&Faraguna; ma cossa ga de far fumar e bever co'l gas e ferovie e bilinguismi e pescadori e la cro-slo frontiera???!!! Ma potriba je velika da se torna zdrava pamet, i ne pansan tuote da san ja Voltaire o Zola, muoj did Jure je ima vec pameti nego cila KPJ: bi mi reka, školantu punen maraveie - Italija je bila brižna i nevuoljna, Jugoslavija je još huja, samo bejata Austrija je bila kako ce buoh! Ma zašto? Zato ča je škrbila za Cesara, a Cesar pak za narod, pak su bili foreštali i financi, drivo prez države nisi moga utpiliti njanke suo-je, slipar bi poša u pržun tik-tak, siromah je ima puosla na feroviji i u aršenalu i Cesar je urdi-na da svaki mornar K.undK. Kriegsmarine mora imati dva deca vina na dan, i Parenzana je vozila pune bačve našega vina dobro placene-ga, ma šteuru si mora platiti zofort!... I jopet ja povidan štorije-od-kunelici (by Drago Gervais), ča? E no, a! OK, Cesara drugo ni, kako ča ni drugo Lenjina ni Ruzvelta; a ma digo mi, ma ča naši (in vaši) najboljši sinovi ne izmisle slo-cro New Deal, ako je jur prez kri-jancije zabrati nove Omladinske radne brigade, pak neka delaju Koridor Pet in naftovod do Rusije? Kaj počnejo naši (in vaši) najboljši sinovi? Tle gre za trešete chi-fa-meno! Voio dir, šperance je, almeno predsjednik Josipovic upire z prston u prioritete; prvo, regu-lati stvari z susedi; drugo, EU; trieto, povezati se s »trietin sviton«, svin tin brižnin sviton nesvr-stanih (neuvrščeni, non alineati), koji sam naprid ne more, a veliki bili svit ga nanke ne vidi. Južni Slaveni moraju uspostaviti pouzdane, interesne sprege, najprije Slovenija, Srbija i Hrvatska, jer imaju zajedničku odgovornost za uzajmane veze, naglašenu za Bosnu i Hercegovinu, i za Kosovo. I za Makedoniju. A naši ponositi nacional-državni egoizmi proizvodili su do jučer samo kratkovidnost; tvrdokorna, birokratski nepopusltji-va EU stavila nam je svima ocale, i sad cemo valja moci viti jeno malo dalje od suojega nosa! nova produkcija ssg - Še jutri zvečer v Mali dvorani Poučna monodrama, ki prikliče nasmešek Tatjana Turco in Lara Komar med lonci in ...zgodovino Tokratna produkcija SSG, v kateri nastopata Tatjana Turco in Lara Komar, je v tržaškem narečju, maja pa bo na odru tudi slovenska inačica kroma O »Poročilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije« oziroma: dialog kuharice v gostilni in njene pomočnice o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena je kot znano predstava, ki jo Slovensko stalno gledališče in Pokrajina Trst poklanjata prvenstveno šolski publiki, zaenkrat v italijanščini. Režiser Franco Pero ji je zato dal didaktičen pečat. Ustvariti zanimivo predstavo, ki sloni na zgodovinskem dokumentu, v katerem je zaobjetih sto let tržaške zgodovine, ni lahko. Sodeč po zanimanju, s katerim so v četrtek zvečer gledalci spremljali dogajanje v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma, je bila gledališka ekipa nove produkcije SSG pri tem uspešna. Tatjana Turco (kuharica Milia) in Lara Komar (njena pomočnica Vale) se sproščeno premikata med štedilniki, lijaki, pečjo, polento, golažem in »štrudli«. V sosednji jedilnici kosi skupina zgodovinarjev, Milia in Vale pa med pripravami in servira-njem »prehodita« zadnjih sto let. Vale je italijanska študentka, ki pripravlja izpit iz sodobne zgodovine, zato ji je branje Poročila še kako koristno. Slovenka Milia najprej nasprotuje ponovnemu preletavanju vsebine, ki jo predobro pozna, a Vale jo izvabi na »zgodovinski ples«. Njuna stališča so večkrat zelo različna, Milia ni vedno sposobna sprejeti mladostniškega neobremenjenega (včasih skoraj predrznega) pogleda. Študentki je marsikaj nejasno, a med soočanjem obe spoznavata tudi stališča »druge strani«: ob koncu ima gledalec občutek, da Milia ni prepričala Vale in Vale ni prepričala Milie, a da sta obe naredili korak v smeri druge. In da ni lahko ostati dosleden, če se v tebi pretaka kri Meneghinov, Vodopivcev in Schneiderjev ... Kljub nelahki tematiki sta Milia in Vale gledalce večkrat spravili v smeh: delno s posrečenimi lahkotnimi dialogi v tržaškem narečju, delno s svojim nastopom in obrazno mimiko. V nekaterih (predolgih) pasusih se morda poslušalec izgubi, igralki nakažeta veliko zgodovinskih dogodkov, ki jih morda vsi ne poznajo, tematika pa je na splošno prikazana na jasen in zanimiv način. Preprosta, a funkcionalna in lepa je tudi scenografija Andree Staniscija. Poljanka Dolhar Na Diagonalah 2010 nagrada Brandauerju Klaus Maria Brandauer za prispevek k avstrijski filmski kulturi prejme letošnjo veliko igralsko nagrado filmskega festivala Diagonale. Novico so v četrtek sporočili s festivala. Nagrado, letos je to stvaritev in obenem prispevek umetnice Brigitte Kowanz, bodo dobitniku osebno izročili 16. marca na otvoritveni slovesnosti Diagonal 2010 v Gradcu. Brandauer (66) je od leta 1972 član ansambla dunajskega Burgtheatra, dela tudi kot profesor v Seminarju Maxa Reinhardta. Po prvih gledaliških izkušnjah je v mednarodnem okolju zaslovel na filmu, in to z vlogo medija Hendrika Hofgena v Mefistu Istvana Szaba. Brandauer, doma v Bad Ausseeju, sodi med redke avstrijske igralce, ki so se prebili tudi v tuje filme. Opazni vlogi je imel v bondovskem filmu Nikoli ne reci nikoli in melodrami Sidneyja Pollacka Moja Afrika. V slednjem je bil tudi v najožjem izboru za oskarja za najboljšo stransko vlogo. (STA) NOVA GORICA - Kulturni dom Občudujoča preprostost in eleganca Ob 200-letnici rojstva R. Schumanna in F. Chopina - Na petem abonmajskem koncertu je pod vodstvom Lorisa Voltolinija nastopil orkester Slovenske filharmonije »Odkrijte se gospodje - tu je genij!«, je znameniti stavek, ki ga je leta 1831 zapisal Robert Schumann, ko je slišal zgodnje Chopinove Variacije na Mozartov La ci darem la mano. In medtem ko se je Schumann priklanjal Chopinovi samorasli genialni glasbeni govorici, pa poljski romantični »pesnik klavirja« nikoli ni cenil Schumannove glasbe ( o njegovem Karnevalu je celo dejal, da to sploh ni glasba). Chopin je namreč oboževal le glasbo Bacha in Mozarta. Ob letošnji dvestoti obletnici rojstva obeh velikih romantičnih mojstrov se njuna glasbena dela pogosto združujejo v programih koncertov, s katerimi številni organizatorji po vsem svetu že kar tekmujejo med sabo v po-klonih Chopinu in Schumannu. Kulturni dom Nova Gorica je njuni glasbeni ustvarjalnosti namenil peti abonmajski koncert in v veliki dvorani je z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom Lorisa Voltolinija kot solist v izvedbi Koncerta za klavir št. 1 v e-molu nastopil ameriški pianist Adam Neiman, 31-le-tni glasbenik, dobitnik številnih mednarodnih nagrad, ki se ob pianistični karieri posveča tudi skladanju. Frederic Chopin, sicer mojster klavirskih miniatur, je svoje genialne pesniške izpovedi vtkal tudi v dva klavirska koncerta. Prvi, ki je v resnici bil napisan kot drugi, kljub številnim očitkom o »plehkosti« v orkestrskih delih tudi po stoosemdesetih letih, kar je bil prvič z velikim uspehom predstavljen javnosti v Varšavi, še vedno ostaja izredno priljubljen tako pri izvajalcih kot pri občinstvu. Briljantne pasaže in priv- lačne melodije ga ohranjajo na repertoarjih in v letošnjem Chopinovem letu še toliko bolj pogosto. Adam Neiman se je v novogoriški izvedbi Chopino-vega koncerta razkril kot vrhunski interpret Chopi-nove glasbe, tiste najbolj subtilne, nežne, otožne, ti- ste, ki seveda od pianista zahteva prav poseben občutek za klavirski ton in tudi poglobljeno raziskovanje zvočnih možnosti klavirja. Novogoriški steinway klavir, ki nas je v zadnjem letu večkrat razočaral in smo mu očitali »utrujenost«, je pod spretnimi, gibkimi in elegantnimi prsti Neimana zazvenel občudujoče mehkobno, toplo in krhko, Neimenova klavirska pripoved je bila rahločutna, sproščena, in zagotovo bi prijetno presenetila celo samega Chopina. Ameriški interpret je »osvojil« dušo Chopinove glasbe, njeno lepoto, v kateri pa je vedno prisotna tudi virtuoznost in zahtevnost, osvojil je njene različne ravni, osvojil tako njeno strastnost kot zadržanost, osvojil tako njegovo poljsko kot osebno, individualno dušo. »Chopin se v svoji glasbi ne razdaja tako kot to počne napri-mer Franz Liszt. Pri Lisztovi glasbi občutimo skladateljevo zadoščenje, njegovo zadovoljstvo, pri Chopi-novi glasbi pa vedno ostaja občutek, da še ni povedal vsega. Zato moraš iskati razmerja v razdajanju sebe in magičnosti njegove glasbe. Vse prepogosto Cho-pinove skladbe izvajajo preveč svobodno, preveč počasi, s pretiranim pohitevanjem ali zadrževanjem. A njegova glasbe je v bistvu zelo klasična, v njej je veliko preprostosti in elegance«, je po koncertu v Novi Gorici razmišljal Adam Neiman, potem, ko je popolnoma navdušil novogoriško občinstvo. Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Lorisa Voltolinija je ameriškemu pianistu sledil suvereno in korektno, precej bolj zavzeto kot sicer v prvem delu večera, v manj natančnih in manj spodobnih izvedbah dveh skladb Roberta Schuman-na (uverture Herman in Doroteja, op. 136 in Simfonije št. 1 v B-duru, op. 38, »Pomladne«). Tatjana Gregorič / SVET Sobota, 27. februarja 2010 13 AFGANISTAN - Odgovornost za napad so že prevzeli talibani V samomorilskem napadu v Kabulu ubitih 16 ljudi Med žrtvami italijanski diplomat - Tarča napada naj bi bili predvsem Indijci KABUL - V središču Kabula se je včeraj zjutraj razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je po podatkih afganistanskega ministrstva umrlo 16 ljudi, med njimi tudi tujci, med temi italijanski državljan. Odgovornost za napad so že prevzeli talibani. Kot je ob tem sporočila afganistanska policija, je v na-kupovalno-hotelskem kompleksu v sprva odjeknila močnejša eksplozija, ki sta ji sledili še dve manjši. Priče so ob tem poročale, da je bilo v napadu ranjenih 32 ljudi, ki so jih takoj po napadu prepeljali v bližnje bolnišnice. Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Zemaraj Bašari je ob tem pojasnil, da naj bi bili med žrtvami Italijan, Francoz in šest Indijcev. Obenem je po besedah Baša-rija že ob eksploziji umrl napadalec, dva pa sta kasneje umrla pod streli policistov. Medtem se je že oglasil tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj, ki je napad ostro obsodil. Ob tem je izrazil prepričanje, da kljub smrti šestih Indijcev napad ne bo vplival na afganistansko-indijske odnose. Gre za prvi večji napad v Kabulu po 18. januarju, ko se je pred enim izmed vladnih poslopij prav tako razstrelili samomorilski napadalec. Tedaj je bilo v napadu ubitih najmanj pet ljudi. Umrli italijanski državljan je 48-letni Pietro Antonio Colazzo. Bil je diplomatski svetovalec na italijanskem veleposlaništvu v Kabulu . Sprva je kazalo, da je bil pripadnik italijanskih obveščevalnih služb. Prizorišče atentata, desno zgoraj italijanski diplomat Pietro Antonio Colazzo ansa LIBIJA - Kritično stališče do Gadafija ZN in EU obsojajo poziv k džihadu proti Švici BRUSELJ/ZENEVA - Visoki predstavnik ZN v Zenevi Sergej Ord-žonikidze je včeraj dejal, da je četrtkov poziv libijskega voditelja Moamerja Gadafija k sveti vojni proti Švici v mednarodnih odnosih nesprejemljiv. Tiskovni predstavnik visoke predstavnice EU Catherine Ashton pa je v Bruslju Gadafijevo izjavo označil za "nesrečno". Gadafi je v četrtek pozval k sveti vojni, džihadu, zoper Švico zaradi njene prepovedi gradnje minaretov. Pozval je še k bojkotu Švice in njenih izdelkov, pa tudi letal, ladij in veleposlaništev. Na vprašanje, kaj meni o pozivih k sveti vojni proti kakšni državi, je predstavnik ZN odgovoril, da so takšne izjave nesprejemljive. "Da o dejanjih sploh ne govorim," je dodal. Tiskovni predstavnik Ashtonove Lutz Guellner pa je dejal, da izjava prihaja v neprimernem trenutku, ko EU skupaj s Švico skuša najti diplomatsko rešitev spora. Kot nesprejemlji- vo so izjavo libijskega voditelja označili tudi v Franciji ter državi pozvali, naj spor rešita po diplomatski poti. Na referendumu 29. novembra lani se je proti gradnji minaretov v Švici izreklo 57,5 odstotka volivcev, kar je dvignilo precej prahu, predvsem v muslimanskem svetu. Švicarsko-libijski odnosi so z Gadafijevim pozivom padli na novo najnižjo točko. Državi sta v sporu že od leta 2008, ko so v Švici aretirali Gadafijevega sina Hanibala Gadafija in njegovo ženo, ker naj bi grdo ravnala s hotelskim osebjem. Obtožbe proti Hanibalu Gadafiju so nato opustili, vendar se je Gadafijeva družina zaradi incidenta umaknila iz švicarskih bank in prekinila dobavo nafte, poleg tega so v Libiji zadržali dva švicarska poslovneža. Švica je nato omejila izdajanje vizumov visokim libijskim predstavnikom, Libija pa prekinila izdajanje vizumov za državljane schengenskih članic. (STA) TURČIJA - Po aretaciji 50 častnikov Zaradi domnevne zarote aretirali še 18 ljudi CARIGRAD - Turška policija je včeraj v drugem valu aretacij v 13 provincah po državi prijela še 18 vojakov, med katerimi je en že upokojen. Preiskava domnevne zarote vojske proti vladi, ki naj bi jo pripravljali leta 2003, se je tako še razširila. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je ob tem včeraj poudaril, da ni nihče nad zakonom. Turška policija je zaradi domnevnih priprav strmoglavljena vlade Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), ki je kot zmerna veja izšla iz prepovedanega islamističnega gibanja, že v ponedeljek prijela okoli 50 častnikov, tako upokojenih kot še v aktivni službi. Sodišče v Carigradu je doslej proti 31 med njimi izdalo obtožnico in jih priprlo, so pa iz pripora pozno v četrtek izpustili nekdanja poveljnika mornarice in letalstva ter nekdanjega drugega človeka generalštaba. Trenutno več priprtih zaslišujejo, med njimi pa je tudi upokojeni general Cetin Doga, ki je domnevno vodil zaroto. Dogan je sicer pripravo za- roto zanika, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi množičnih aretacij v povezavi z domnevno zaroto z imenom Kovaško kladivo, ki jo je januarja razkril časnik Taraf - slednji sicer redno kritizira vojsko, se je v Turčija pojavila bojazen pred odprtim spopadom med vlado in vojsko, ki samo sebe razuma kot varuha sekularne države. Zaradi tega so se v četrtek sešli premier, predsednik Abdullah Gul in načelnik generalštaba turške vojske Ilker Basbug, ki so po srečanju zatrdili, da bodo razmere uredili v okviru zakonov. Erdogan, ki je tudi predsednik AKP, je danes zavrnil obtožbe, da želi njegova stranka diskreditirati vojsko in si tako odpreti pot za uresničitev svoje domnevne tajne agende, to je vzpostavitev islamske države. Kot je poudaril premier, so preiskava in aretacije znak izboljševanja demokracije. "Kar se danes dogaja, je normalizacija... To so koraki na poti k naprednejši demokraciji," je izjavil Erdogan. Generalna skupščina ZN z novo resolucijo glede Gaze NEW YORK - Generalna skupščina ZN je včeraj potrdila novo resolucijo, s katero Izrael in palestinske oblasti poziva k izvedbi neodvisnih in verodostojnih preiskav vojnih zločinov v času izraelske ofenzive na Gazo pred več kot letom dni, ki morajo biti v skladu z mednarodnim pravom. Resolucijo je podprlo 98 članic ZN, sedem jih je bilo proti, 31 se jih je vzdržalo, 56 pa jih ni bilo navzočih. Resolucija, ki so jo pripravili na pobudo Palestincev, od obeh strani zahteva, da preiskave izvedeta v petih mesecih, v nasprotnem primeru pa grozi z dodatnimi ukrepi organov ZN, med njimi Varnostnega sveta. Ta grožnja je sicer prazna, saj ZDA ne bodo dovolile ukrepanja Varnostnega sveta, če se z njim ne bo strinjal Izrael. 20.000 častnikov iz časov Huseina znova v službo BAGDAD - Iraška vojska bo znova zaposlila 20.000 časnikov iz obdobja vladavine Sadama Huseina, ki so jih odpustili po invaziji na Irak pod vodstvom ZDA marca 2003. Tovrstno odločitev so iraške oblasti sprejele dober teden pred parlamentarnimi volitvami 7. marca. Zaradi tega se je v Iraku takoj postavilo vprašanje, ali ni morda vnovična zaposlitev 20.000 častnikov, pri katerih gre večinoma za sunite, povezana z željo šiitskega premiera Nurija al Malikija, da pridobi glasove na volitvah. Iraško obrambno ministrstvo je dalo vedeti, da odločitev ni povezana z volitvami. V tem času naj bi jo namreč sprejeli zgolj zato, ker so se sprostila proračunska sredstva za vojsko, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Karadžic: Vojne v BiH si nismo želeli HAAG - Obtoženec haaškega sodišča za genocid, bivši predsednik Republike srbske Radovan Karadžic je v pogovoru za katarsko televizijo Al Džazira včeraj dejal, da si vojne v BiH "niso želeli" in da "ni bila potrebna". Sebe je označil za človeka, "ki je imel nesrečno vlogo v nesrečni vojni v nesrečni deželi", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Karadžic, ki je v priporu v Scheve-ningnu, je v pogovoru ocenil, da bi se vojni v BiH lahko izognili, če bi imeli Bošnjaki drugačno vodstvo. Bošnjaki so sicer po njegovem Srbi, ki so pod turško vladavino sprejeli islam, tako da je bila vojna v BiH v bistvu vojna med Srbi, poroča Tanjug. (STA) ZDA - V razpravi sodelovalo okoli 40 republikanskih in demokratskih kongresnikov ter članov administracije Šesturno televizijsko soočenje s predsednikom Obamo o zdravstveni reformi ponovilo prepire zadnjega leta dni WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek zbral okoli 40 republikanskih in demokratskih kongresnikov ter članov administracije, ki so v televizijskem prenosu razpravljali o reformi zdravstvenega sistema. Toda kljub šesturni razpravi so ostali na svojih političnih bregovih. Obama je na koncu razprave v Blairovi hiši, čez cesto od Bele hiše, namignil, da bodo morali reformo najverjetneje sprejeti demokrati sami, brez pomoči republikancev, kar je sicer jasno že od januarja, ko je v Massac-husettsu na volitvah za sedež pokojnega demokrata Edwarda Kennedyja zmagal republikanec Scott Brown in demokratom vzel 60. glas, ki je potreben za preprečitev republikanske ob-strukcije. Obama je razpravo sklenil z besedami, da bodo šli naprej, novembrske kongresne volitve pa bodo potem pokazale, kdo je imel prav. Demokrati imajo sedaj na voljo dve poti. Ena je skozi posebno kongresno proceduro, ki ji pravijo proces pomiri- Barack Obama ansa tf k tve in se uporablja pri sprejemanju proračunskih zakonov. Gre za proces pri katerem je potrebna le navadna večina 51 glasov v 100 članskem senatu, kjer imajo demokrati 57 sedežev in dva neodvisna senatorja, ki večinoma glasujeta z njimi. Problem v tem je, da javnost ne podpira takšnega ovinka okrog senatne manjšine. Zadnja Gallupova anketa je pokazala, da je proti temu 49 odstotkov Američanov, za pa 42 odstotkov. Problem je tudi v tem, da celotna reforma sistema, ki je vsebovana v predlogih predstavniškega doma in se- nata, namenjena za obdobje desetih let od potrditve, po hitrem postopku pa bi deli zakona veljali le do pet let. Tisti deli, ki nimajo nič s proračunom in porabo, pa sploh ne bi bili sprejeti. Obama naj bi imel v rokavu še tako imenovan "načrt B", kar je potrditev omejene reforme, ki bi na primer namesto 30 zajela le 15 milijonov nezavarovanih in večinoma predstavljala le obrobne popravke sedanjega sistema. Sprejeti bi bilo mogoče na primer podaljšanje zavarovanja otrok preko staršev do 26 leta starosti, republikanci pa ne morejo biti niti proti zahtevi, da zavarovalnicam prepovedo zanikanje zavarovanje bolnikom. Plan B naj bi predvideval morda tudi znižanje starostne dobe za zavarovanje preko sistema medicare oziroma sistema za zavarovanje upokojencev. Za demokrate pa je nujno, da nekaj sprejmejo še letos, ker bodo v nasprotnem primeru po skoraj dveh letih razprave novembra prišli pred volivce praznih rok, republikanci pa bodo razglašali zmago. Obama je v četrtek dejal, da si ne morejo privoščiti še enega leta razprave, kljub temu, da so ga republikanci ves čas pozivali ravno k temu. Razprava je sicer pokazala, da je vsak ponavljal svoje argumente, vsi pa so si prisvajali svoja dejstva. Obama je republikance večkrat prekinjal in jim skakal v besedo, čeprav pa tokrat niso uporabljali tiste najbolj fantastične izmišljotine glede reforme, ki so prevladovale lansko poletje, kot na primer to, da reforma v imenu varčevanja prinaša evtanazijo starcev. Eden od republikanskih voditeljev v predstavniškem domu Eric Cantor iz Virginije si je skušal malce pomagati s pripomočki, to je debelim kupom 2400 strani senatnega predloga reforme, da pred kamerami Američanom pokaže kako zajetna in predvsem draga je ta zadeva. Obama je priznal, da so stroški legitimno vprašanje, a opozoril, da je politika preglasila zdravo pamet in pozval k resni debati. Vendar je na koncu priznal, da so točke, kjer ne bodo nikoli prišli skupaj. Američane sicer najbolj zanima lasten žep in nestrankarski Kongresni proračunski urad (CBO) je izračunal, da bi senatni predlog do leta 2016 povišal premije za samoplačnike, reforma pa bi sicer na daljši rok zaustavila naraščanje stroškov premij. CBO je prav tako izračunal, da bi z omejitvijo zneskov za odškodnine v zdravstvenih tožbah lahko na leto prihranili 41 milijard dolarjev. Republikanci to reformo odločno zagovarjajo, demokrati pa so bolj ali manj tiho. Glede na to, da so vsi ostali na svojem, vrh ni prinesel napredka. Ankete sicer kažejo, da večina Američanov še vedno želi reformo, vendar takšno, ki jim bo znižala stroške zdravstva. Anketa tudi kažejo, da večina zavrača predloga, ki sta bila sprejeta v predstavniškem domu in senatu. Za pridobitev republikanskih glasov v senatu bi Obama potreboval krepko spremembo v javnem mnenju v korist reforme, česar pa četrtkova razprava najverjetneje ne bo povzročila. Robi Poredoš (STA) Obutve, usnjena in šfioitna oßfaäfa, fiiosti čas tRSt - koRzo saßa, 26 • teL./fax 040 636038 DOBRO JE LE ]S Prihajata meseca, ko bodoči mladoporočenci začenjajo z intenzivnimi pripravami na dogodek desetletja, če ne celo življenja. Poroka je dogodek, ko si dva človeka podarita svoji življenji, tako, da drug drugemu naredita neomejen prostor za rast in se medsebojno spodbujata, pravi poetika tega dogodka, ki je posledica ljubezni. Pri tej ne gre, kot pravi A. de Saint - Exupery, zato, da dva zreta drug drugemu v oči, ampak da skupaj gledata v isto smer. Smer, ki jo bosta vozila v zakonu. Poroka mora biti skrbno načrtovana, saj je na tak dan le najboljše dovolj dobro. Ne samo, da morajo sanje o neprecenljivi, praviloma beli, poročni obleki za kraljico dneva postati resničnost, tudi cvetje mora biti tako, kot da je bilo ustvarjeno posebej za veliki dan, hrana ima tistega velikega dne poseben okus, barvno je usklajena s celostno podobo poroke. Tako kot je skrbno izbrana glasba, ob kateri se družijo svatje in kot je posebno potovanje, na katerega se bosta mladoporočenca v kratkem odpravila. Poroka je za vedno, so prepričani tisti, ki v teh mesecih načrtujejo ta veliki dogodek. In prav je tako, kljub številnim neuspelim zakonom, naraščajočim številom ločitev in pregovorno pretiranim individualnim načinom življenja, kjer je le malo prostora za sočloveka, tudi zakonskega ali izvenzakonskega partnerja. Na dogodek, za katerega si mnoge neveste želijo, da bi trajal in trajal tudi v obliki »in živela sta srečno do konca svojih dni«, se je zato treba skrbno pripraviti. Na ta dan namreč se namreč ne sme zgoditi nič takega, kar bi vplivalo na slabo voljo. Vraževerneži pravijo, da se potem slaba volja lahko kar nadaljuje. Kar pa za skupno življenje v zakonu ni zdravo. Poroka naj bo razkošna, če si take želite, ali skromna, če vam je to ljubše. Pomembno je, da je taka, kot ste si jo zamislili in da ne mine z grenkim priokusom. Tokrat pou- daijamo pomen obleke, cvetja in oddiha po dolgotrajnih tednih ali mesecih priprav. Ogromno prostora za eksperimentiranje Temeljno pravilo je, da izbiri obleke posvetite dovolj časa. Za večino bodočih nevest je to prijetno opravilo. Res je, da boste poročno obleko nosili le en dan, ampak vaše počutje in samozavest morata biti prav tega dne na vrhuncu. Zato se pred nakupom ali izposojo obleke temeljito razglejte pri ponudnikih, vzemite si čas, poročne svetovalke vam bodo z veseljem svetovale in predlagale najboljše rešitve za vse vaše želje in zamisli. Pazite le, da vas ne prepričajo v popolnoma drugačno obleko, kot ste si jo prvotno zamislili. A dobre svetovalke tega skoraj zagotovo ne bodo naredile, sledile bodo vašim željam in jih skušale čim bolj realno spraviti v realnost, zato bodite ob prvem obisku odprte za predloge, po nekaj dneh, ko boste premislile, se vrnite v poročni salon in iskanje najboljše obleke - od valovitih poročnih oblek do bolj modernih - se lahko začne. Prostora za eksperimentiranje je ogromno. Začnete lahko že pri obliki in nadaljujete pri barvah. Tudi klasična bela poročna obleka lahko premore kakšen dekorativni šiv v drugi barvi, če si boste tako zaželele. Glede na mesec poroke, izberite vrsto tkanine. Sodobna tekstilna tehnologija je namreč prinesla številne rešitve, tako da vam maja ali junija ne bo treba nositi težkih materialov zgolj zato, da bo videz razkošne obleke ustrezal vaši podobi o idealni poročni garderobi. Enak učinek lahko dosežete s sodobnimi materiali, s katerimi vas bodo seznanili specializirani ponudniki poročnih oblek. Nemalo bodočih nevest se odloča za relativno enostavne obleke, tudi takšnih z eno naramnico, katerih odlika je »zračnost« v vročih poletnih mesecih. Seveda mora biti podoba, in s tem obleka, ženina usklajena z nevestino, ne glede na to ali bo bodoči mož na veliki dan nosil smoking ali kakšno preprostejšo obleko in ne glede na to ali bo imel frak ali ne. Časa, da se odločite in izberete vam najljubšo garderobo je torej dovolj. Suho cvetje kot trajen spomin Ane toliko, da bi lahko pozabili na cvetje, hrano, organizacijo poročnega slavja s svati in izbire sanjskega potovanja. Poroke brez poročnega šopka ni, zato mu namenite posebno pozornost, še zlasti glede velikosti in oblike. Nevesta običajno poročni šopek obdrži zase in ga za trajen spomin posuši, nadomestnega pa vrže med neporočene mladenke. Tista, ki ga ujame, se bo naslednja poročila Poskrbeti je treba še za cvetje, ki mladoporočenca obkroža na različnih korakih poročnega ceremoniala. Sam izbor je precej podoben izboru poročne obleke, odvisen predvsem od želja in zamisli. Predvsem naj bo POTOVALNI URAD aurora Viag g i Od daljnega 1963. VESTNO SKRBIMO ZA VAŠA POTOVANJA IN POČITNICE AVTOBUSNI IZLETI: eno in večdnevni Dan žena v "Ca' Foscari" v BENETKAH eur 73,00 8.3. II GIORGIONE in PALLADIO eur 78,00 20.3. GRAD SNEŽNIK eur 64,00 11.4. BRIONI eur 82,00 18.4. TULIPANI v slovenskih parkih eur 75,00 25.4., 1. in 2.5. AuroraFest v termah LAŠKO 21. - 28.3. AuroraFest v termah ČATEŽ 7. - 11.4. BUDIMPEŠTA, Puszta in grad Godollo 16. - 19.4. Samostani v SRBIJI 21. - 26.4. Habsburški DUNAJ 24. - 26.4. MANTOVA in Park SIGURTA 24. - 25.4. SLAVONIJA Zagreb, Varaždin in Osijek 28.4. - 2.5. TURIN mesto in okolica 29.4. - 3.5. VELIKONOČNI AVTOBUSNI IZLETI PRAGA in BRNO 1. - 5.4. DUBROVNIK, MOSTAR in MEDJUGORJE 1. - 5.4. MUNCHEN in gradovi 2. - 5.4. PECS in VARAŽDIN 3. - 5.4. CELJE in Štajerska 3. - 5.4. PLITVICE in Slunj 4. - 5.4. POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MILANO, 20 TRST POTOVANJA - LETALO KOSTARIKA 11,- 24.4. JORDANIJA in Jeruzalem 20. - 27.4. KITAJSKA 11.- 24.5. PORTUGALSKA TURA 30.5. - 6.6. ARMENIJA in GRUZIJA 8. - 17.6. CARSKA POT iz Sankt Petersburga do Moskve po Volgi 2. - 12.7. MONGOLIJA 3. - 18.8. tel 040 631300 m-K 040 365587 url www.auroraviaggi.com e-mail aurora@auroraviaggi.com Urnik ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30 četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 - 12.00 MLADOPOROČENCU pomagali vam bomo ^ pripraviti prav tako www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it EDIL CARSO« GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 Dogtodnjct, Itüb SINCER «][*i;iavina izdelovanje šopkov in vencev za vse priložnosti z možnostjo cfoslave no dom UP. del ris trn -Trst Tel. 040 763356 ^cuci&ttc StiyUcuti .odkrij našo ponudbo poročnih prstanov... UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242 L. SANT0RI0 4 - TEL. 040/772770 619 Sobota, 27. februarja 2010 TRST O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - V teku tlakovanje trga pred županstvom Dež podi delavce, na cestah spet luknje V sredo se bo župan srečal s trgovci s Travnika, ki bo obnovljen do junija Dež podi delavce s trga pred goriškim županstvom, kjer je v teku tlakovanje cestišča s porfirnimi kockami, hkrati pa povzroča škodo na cestnem omrežju, saj so po številnih cestah ponovno zacvetele luknje. Pred božičem lanskega leta je zaradi odju-ge in hitrega poviška temperatur asfalt marsikje popustil, potem pa so cestarske služ- be poskrbele za zapolnitev takrat nastalih lukenj. Po močnem dežju iz prejšnjih dni je asfalt spet popustil, tako da je zaradi globokih lukenj nevarna vožnja po raznih cestah severnega dela goriške pokrajine. Kritično je na primer v Ulici Tabai, ki s štan-dreškega krožišča vodi v središče vasi. Pred podvozom je več globokih lukenj, asfalt pa GORICA - Zgorel stroj za sušenje oblačil V odbornikovi kleti se je vnel požar Gasilci v kleti odbornika Del Sordija Gasilci so včeraj dopoldne v Ulici Cipriani v Gorici pogasili manjši požar, ki se je vnel v kleti občinskega odbornika za okolje Francesca Del Sordija. Zaradi kratkega stika na električnem omrežju je zagorel stroj za sušenje oblačil, ognjeni zublji pa so se nato hitro razširili na sosednje pohištvo in ga poškodovali. »K sreči bumbaca smo bili zjutraj doma, tako da smo takoj začutili smrad in nemudoma klicali na pomoč gasilce. Gmotna škoda je zaradi tega omejena. Stene kleti so očrnjene, k sreči pa se ogenj ni razširil na ostali del poslopja,« pravi Del Sordi. V trinadstropni hiši živijo poleg odbornikove družine še njegovi starši in sestra z družino. Polovična zapora cestišča pred goriškim županstvom (levo); luknja na cesti, ki iz središča Štandreža vodi do krožišča nad hitro cesto (desno) bumbaca je spet popustil tudi ob štandreški cerkvi, kjer se je maja lani udrlo cestišče. Luknjo s polmetrskim premerom so takrat prekrili, zdaj pa je na istem mestu asfalt spet naguban, tako da vožnja na tem odseku ni nikakor varna. Župan Ettore Romoli pojasnjuje, da bodo v najkrajšem času zapolnili luknje, ki so posledica dežja in zimskega mraza, po drugi strani pa napoveduje, da se bo spomladi začela obnova številnih mestnih ulic. Skupno bo vredna 1.800.000 evrov in bo zadevala razne predele mesta, in sicer Ulico San Giovanni Bosco, območje Rafuta, dalje Ulice Giustiniani, Formica, Fa-vetti, San Michele, Di Manzano, Cadorna, Diaz, Petrarca, Duca d'Aosta, Brass, Alvia-no in Codelli. Zaradi dežja so imeli kar nekaj težav tudi delavci, ki skrbijo za tlakovanje trga pred županstvom. Prejšnji teden so kocke polagali tudi pod dežjem; včeraj so morali poseg zaradi padavin prekiniti, vsekakor pa zagotavljajo, da bodo prvo polovico cestišča prekrili do konca prihodnjega tedna. Če bodo vremenske razmere ugodnejše, bodo nato med kocke prelili lepilo in se za- KRMIN - Občina Gizela Reja nova odbornica f bumbaca tem lotili tlakovanja drugega dela cestišča. Zaradi gradbišča in delne zapore ceste pred županstvom prihaja v teh dneh do zastojev, vsekakor pa z občine zagotavljajo, da za dokončanje trga ne bo treba čakati v nedogled, kot se po drugi strani dogaja za prenovo Travnika. Romoli vsekakor zagotavlja, da se bo prenova osrednjega goriškega trga zaključila pred koncem junija. Po njegovih besedah so v četrtek določili podjetje, ki bo poskrbelo za uresničitev javne razsvetljave, v kratkem pa bodo zaključeni postopki še za izbiro ostalih izvajalcev del. Romoli vsekakor napoveduje, da se bo v torek, 2. marca, ob 12.45 na županstvu srečal s trgovci s Travnika in okoliških ulic. »Prizadevamo si, da bi se čim prej začela prekvalifikacija predora Bombi, o poteku tega posega pa bom v torek spregovoril s trgovci,« pojasnjuje župan, ki se bo s trgovci pogovoril tudi o vozlu parkirišč, ki jih v bližini Travnika primanjkuje. Pred torkovim srečanjem Romoli zagotavlja, da se bodo v prvih desetih dneh marca delavci zagotovo vrnili na Travnik in se lotili še zadnjih, toliko pričakovanih del. (dr) Slovenka Gizela Reja je nova odbornica za proračun in socialne službe občine Krmin. Njeno imenovanje je župan Luciano Patat uradno potrdil včeraj, potem ko je prejšnji teden z odborniške-ga mesta iz osebnih razlogov odstopila Patrizia Mauri. Gizela Reja se je rodila pred dvainpetdesetimi leti v Kopru, potem se je preselila v Goriška Brda, kasneje pa v Ljubljano, kjer je študirala medicino. Pred 34 leti si je skupaj z možem, krminskim Slovencem, uredila dom v Krmi-nu, v zakonu pa sta se jima rodila sin in hčer. Trideset let je vodila avtoprevozniško podjetje v Gorici, ki so ga pred tremi leti zaprli. V politiki ni ravno novinka, saj je bila v krminski občinski svet izvoljena že leta 1990 na levičarski listi Uniti per Cormons. »Takrat mi je za izvolitev čestital tudi pokojni senator Darko Bratina,« se spominja Rejeva in poudarja, da doslej ni nikoli bila vpisana v kako stranko, tudi v prihodnosti pa se ne namerava strankarsko opredeliti. »Vsekakor sem levičarka, ne glede na to pa pri svojih prepričanjih in izbirah hočem biti povsem svobodna in neodvisna,« pojasnjuje Gizela Reja. GORICA - Podpredsednica pokrajine gostja slovenske konzulte Manj sredstev za področje kulture, potrjeno ovrednotenje Krasa in Brd Podpredsednica goriške pokrajinske uprave Roberta Demartin se je v četrtek v dvorani pokrajinskega odbora sestala s člani pokrajinske konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti in jim predstavila proračun za letošnje leto. »To se je zgodilo prvič. Srečanje je že zaradi tega pozitivno,« je včeraj komentiral predsednik konzulte Peter Černic. Podpredsednica se je v svojem poročilu najprej dotaknila negativnih plati proračuna. Kot se trenutno dogaja v vseh krajevnih upravah, bo morala tudi goriška pokrajina črtati kar nekaj sredstev, in sicer zaradi pomanjkanja prilivov iz deželnih blagajn. Prizadeto bo zlasti področje kulture. Pokrajinska uprava se v današnjem gospodarskem kontekstu ni mogla odreči sredstvom za spodbude in zaščito na področju dela, tako da se je na prepihu znašla kultura. Člani konzulte so podpredsednico opozorili, da bi znalo tovrstno krčenje prizadeti tudi slovenska društva. Roberta Demartin je zagotovila, da se tega zaveda in da bo pokrajinski odbor v mejah mogočega na to vprašanje pozoren. Pokrajina se bo zavzela za sodelovanje z občinskimi upravami, postavke za dvojezičnost pa je v celoti ohranila. Zatem so prišle na vrsto najbolj pozitivne plati. Pokrajinska uprava je kljub finančni stiski potrdila dve pomembni postavki, in za projekt Kras 2014+ in projekt za briški marketing. Cilj prvega projekta je ovrednotiti ostaline iz prve svetovne vojne, z drugim pa bodo na Brdih uredili kolesar- Peter Černic in Roberta Demartin na četrtkovem srečanju bumbaca ske steze, parkirišča za avtodome in razgledne točke. Obeta se torej lepa priložnost za turistični razvoj Krasa in Brd. Peter Černic je finančno podporo za oba projekta komentiral z zadovoljstvom, »saj gre za ozemlja, na katerih živimo Slovenci«. Podčrtal je, da so začetne investicije namenjene ureditvi potrebnih infrastruktur, zatem pa bo potrebno uveljaviti tudi dejavnosti za spodbujanje turizma in razvijanje obeh projektov. Demartinova se bo s konzulto spet sestala v začetku maja in napovedala je, da želi z njo tvorno sodelovati. »Soudeleženi bomo v projektih, kar je nedvomno dobra novica. Za nas je to korak naprej, saj pomeni, da konzulta ni samo organ, ki pokrajinsko upravo opozarja na pomanjkljivosti, temveč lahko z njo aktivno sodeluje pri uresničevanju načrtov,« je povedal Černic. (af) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. februarja 2010 17 1 gorica - Ob stoletnici rojstva večer v Kulturnem centru Lojze Bratuž Občuten poklon Ljubki Šorli z nadarjenimi domačimi izvajalci Slavnostni govornik Janez Povše pohvalil pogum in zgledno dobrosrčnost goriške pesnice Pesnici Ljubki Šorli v spomin ob 100-letnici rojstva je bil naslov večera, ki je v četrtek privabil v veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici lepo število ljudi. Prejšnji teden so se literarni strokovnjaki spomnili goriške pesnice v Kulturnem domu, kjer je potekal mednarodni simpozij, četrtkov večer pa so organizirali Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice in Zveza slovenske katoliške prosvete. V preddverju centra Bratuž je obiskovalce pričakalo presenečenje. Ob šopku cvetja je bil prvič na ogled nov portret Ljubke Šorli, ki ga je naslikal goriški umetnik Franko Žerjal, založbi Mladika in Goriška Mohorjeva družba pa sta prvič predstavili javnosti miniaturno izdajo njenih pesmi, ki jih je za tisk zbral in jim spremno besedo napisal Marijan Brecelj. Uro trajajoča kulturna prireditev je dokazala, da je spomin na goriško pesnico še živ, prepletanje petja z recitacijami njenih pesmi pa je potrdilo, da sta slovenski jezik in lepa pesem na Goriškem vedno dobro uspevala. Učiteljica Lidija Jarc je s tremi nastopajočimi otroki pripravila topel splet pesmi Ljubke Šorli. Luka Paljk, Ivana Fajt in Jakob Podveršič so z otroško milino in suverenim nastopom na odru podali, posamično in vsi trije skupaj, pesničino poezijo. Znano je, da je imela Šorlijeva zelo rada otroke, saj jim je posvetila več pesmi. Žensko zasedbo mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž je vodil dirigent Bogdan Kralj, za klavirsko spremljavo je poskrbela Mojca Bizjak. Usklajeno petje Strmčnikovih uglas-bitev pesmi Ljubke Šorli je prisotne popeljalo do slavnostnega govora Janeza Povšeta, ki je goriški pesnici posvetil tople besede. Dejal je, da je na Goriškem, in ne samo tu, še vedno živ spomin nanjo, v njenih pesmih pa tudi danes iščemo tiste temeljne odgovore, ki nam jih postavlja življenje. Na kratko je opisal življenje in delo Ljubke Šorli, njeno poroko z glasbenikom Lojzetom Bratužem in trpljenje ob njegovi nasilni smrti. Prepričljivo je zatrdil, da nasilno dejanje iz leta 1937 v Podgori predstavlja za Go-ričane to, kar je požig Narodnega doma za Tržačane. Povše je še dejal, da je Ljubka Šorli s svetlobo poguma prebolela moževo nasilno smrt. Mo- Mladi recitatorji (levo); udeleženci večera (spodaj) bumbaca žu je pozneje napisala sonetni venec in opustila je vsako zamero za prestalo trpljenje, s svojim življenjem pa je postala zgledna pričevalka blago-sti in ljubezni. Iskala je pomiritev za vse, je še dejal Povše, ki je pristavil, da bi splošno pomiritev še kako potrebovali v današnjem svetu, v katerem nimamo več odnosa do narave in niti do sočloveka, saj se zdi, da je postalo tekanje za dobičkom edini smisel naše družbe. Pa ni tako, saj nam Ljubka Šorli s svojimi pesmimi tudi danes ponuja pot do svetlobe in medsebojne ljubezni, ki edina lahko odreši svet, je zaključil Povše. Mladi pianist Aleksander Gad-žijev je po recitacijah dveh pesmi Ljubke Šorli, ki jih je lepo izvedel Nikolaj Pintar, mojstrsko zaigral prvi stavek Sonate (op. 53 Waldstein) Ludwiga van Beethovna in tako pripeljal občinstvo k poslušanju soneta iz sklopa Ljubke Šorli Venček spominčic, ki ga je doživeto zrecitirala Jasmin Kovic. Prijeten večer je sklenil nastop mešanega pevskega zbora Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana pod vodstvom zborovodkinje Aleksandre Pertot. Slednja je najprej pojasnila, da se s pesmijo Božična noč poklanjajo tu- di pred mesecem dni umrlemu pe-vovodji Zorku Hareju, ki je bil uglas-bil omenjeno pesem Ljubke Šorli. Večer je pokazal predvsem to, SOVODNJE - Z žrebanjem loterije padel zastor nad pustovanjem društva Karnival 6367 najsrečnejša številka Lastnik zmagovite srečke bo poletel na enotedenske počitnice v tunizijsko letoviščarsko središče Hammamet Zastor nad letošnjimi pustnimi prireditvami je dokončno padel v četrtek v kulturnem domu v Sovod-njah, kjer so izžrebali zmagovite srečke pustne loterije društva Kar-nival. Prvo nagrado - enotedenske počitnice za dve osebi v letoviščar-skem kraju Hammamet v Tuniziji -je zmagal lastnik srečke s številko 6367. Dobitniki ostalih nagrad so lastniki srečk s številko 4915 (vikend za dve osebi v Termah Čatež), 8073 (konzola Nintendo Wii Sports Pack), 0368 (19 palčni LCD televizor), 8543 (večerja za dve osebi v priznani gostilni), 7148 (aparat za espresso kavo), 3810 (dvanajst programski aparat za peko kruha), 3574 (surovi domači pršut), 9355 (dekoder za digitalno zemeljsko TV omrežje) in 0798 (mobilni telefon). Dalje bo košaro gastronomskih dobrot prejel lastnik srečke s številko 3077, kon- fekcijo izbranih vin pa lastniki srečk s številkami 1784, 2602, 9249 in 2637. Žrebanje pustne loterije v Sovodnjah bumbaca ŠTANDREŽ - Policija Voznik je moral v zapor Goriška mejna policija je med nadzorovanjem nekdanjega mejnega prehoda pri Štandrežu naletela na osebo, za katero je državno tožilstvo v Abrucih izdalo zaporni nalog. Moški, ki je uporabljal ponarejeno vozniško dovoljenje, je kriv prikrivanja ukradenega blaga. Nataknili so mu lisice in ga odvedli v goriški zapor. Mejni policisti so v četrtek zjutraj ustavili kombi s slovensko registracijo, v katerem sta sedela dva moška. Voznik jim je izročil slovensko vozniško dovoljenje. Po podrobnejšem preverjanju so ugotovili, da je pravi lastnik vozniškega dovoljenja pred časom javil slovenski policiji, da je dokument izgubil. Voznik kombija pa je vanj ustavil svojo sliko. Na podlagi prstnih odtisov so policisti ugotovili, da gre za 45-letnega makedonskega državljana z začetnicama D.S. Možakar, ki je italijanski policiji že večkrat posredoval lažna imena in priimke, je bil pred časom pod drugim imenom obsojen na pet mesecev in deset dni zaporne kazni. Zaporni nalog je izdalo državno tožilstvo iz Chietija v Abrucih, obsojen je bil zaradi prikrivanja ukradenega blaga. Goriški mejni policisti so ga v četrtek pri priči aretirali in pospremili v zapor. da je pokojna pesnica na Goriškem še danes živo prisotna, pa tudi, da je z domačimi izvajalci mogoče prirediti izjemen kulturni večer. GORICA - SSk V ponedeljek slavnostni pokrajinski svet Za goriški del stranke Slovenske skupnosti se je s 15. februarjem začelo obdobje, med katerim se spominjajo 35-le-tnice njegove ustanovitve, do katere ni prišlo čez noč, pač pa je bilo ustanovitvenih dogodkov več. Ob pomembnosti, ki zadeva pokrajinsko raven, velja izpostaviti še dejstvo, da je meseca maja pred petintridesetimi leti prišlo še do ustanovitve deželne Slovenske skupnosti. 35-letno politično delovanje sicer ni okrogla obletnica, vsekakor pa jo pri Slovenski skupnosti želijo obeležiti s slovesnim zasedanjem pokrajinskega sveta za Goriško, ki bo potekal v ponedeljek, 1. marca, ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prav na ta dan, pred 35 leti, je prvič zasedal pokrajinski kongres Slovenske skupnosti, med katerim so pripravili ustanovitvene dokumente, ki jih je odobrila ustanovna skupščina 15. februarja leta 1975. Dnevni red slavnostnega zasedanja pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti predvideva kratek kulturni program z nastopom dekliške vokalne skupine Bodeča neža pod vodstvom Mateje Černic, branje odlomkov iz prvih zapisnikov ustanovitvenih skupščin, okroglo mizo z dosedanjimi pokrajinskimi tajniki ter podelitev priznanj devetim članom ustanovitvenega odbora pokrajinske Slovenske skupnosti. Ti so bili Karlo Bre-sciani, Marjan Terpin, Hadrijan Corsi, Benjamin Černic, Damjan Paulin, Andrej Bratuž, Marija Ferletič, Mario Soban in Rado Bednarik. »Glede na slovesnost dogodka je slavnostno zasedanje pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti odprto širši javnosti in vsem, ki se prepoznavajo v načelih skupnega in samostojnega političnega nastopanja v kontekstu narodne stranke,« so sporočili iz pokrajinskega vodstva Slovenske skupnosti. 18 1 6 Četrtek, 25. februarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika ŠTEVERJAN - Prvi del Prešernove proslave v kulturnem domu na Bukovju Venec z rdečo barvo je naznanjal, da je dekle pripravljeno na snubitev Briški grič in fotoklub Skupina 75 sta predstavila knjigo Darinke Sirk Ivanov venec - Drevi drugi del proslave Zasegli večjo količino droge Izletnike, ki so se prijavili za izlete Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v Rusijo in v Nemčijo, prosimo, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot ob vpisu) v torek, 2. marca, med 9. in 13. uro v našem uredništvu v Ulici Garibaldi v Gorici. Veliko ljudi se je v četrtek zbralo v dvorani kulturnega doma na Bukovju v Števerjanu, kjer je bil na sporedu prvi del Prešernove proslave. Dan slovenske kulture sta pripravili društvo Briški grič in fotoklub Skupina 75, ki sta si zamislili dvodnevno proslavljanje tudi v zamejstvu globoko ukoreninjenega kulturnega praznika. Osrednja točka večera je bila predstavitev knjige Ivanov venec, ki pripoveduje o šegah in navadah v goriških Brdih. »Ivanov venec so naše mame pletle za sv. Ivan. Vse hiše v vasi so na vhodnih vratih krasili venci iz belih in rumenih ivanščic, ki so pri nas bolj znane pod imenom marjetice. Venec je imel več pomenov: odganjal je zle duhove in čuval družino pred hudodelstvi. Skratka, v vencu se je vezalo več navad in pomenov, med katerimi tudi ta, da je rdeči znak na njem naznanjal mladeničem v vasi, da je dekle v hiši pripravljeno na snubitev.« Tako je na četrtkovi predstavitvi knjige povedala avtorica Darinka Sirk. Gospa Sirk, upokojena učiteljica, je v Brdih poznana kot aktivna organizatorka kulturnih in etnološko obarvanih prireditev. Kot je sama povedala, je v samozaložbi in ob podpori pokroviteljev in sponzorjev, ki so verjeli v njen projekt, izdala svojo prvo publikacijo. V domu na Bukovju je avtorico predstavila Katja Kogej, odlomke iz knjige sta prebirala Robert Jure-tič in Marko Černic. Knjigo je uredila Iva Sivec, oblikoval jo je akademski slikar David Ličar. Janez Bogataj je prispeval uvodni del, v katerem je opozoril na pomen dediščine in starih običajev, ne samo iz nostalgije po starih časih, temveč kot bogat priročnik za razumevanje lastne identitete in današnjega življenja. Knjiga se sprehaja po šegah življenjskega cikla: od nosečnosti, rojstva, obhajila, birme in poroke vse do smrti. Opisani so prazniki in tradicionalni načini praznovanja. Avtorica je povedala, da so prazniki nekoč bogatili kmečko življenje, zato je bil vsak praznik po svoje lep. Eden najljubših je bil sv. Miklavž. Na predvečer njegovega prihoda so otroci morali očistiti čevlje vseh družinskih članov v hiši in jih postaviti na okno. Čez noč jih je bradati dobrotnik osrečil. Prinesel jim je bombone in druge dobrote, včasih tudi šibo, ki jo je mama postavila nad ognjišče v hiši tako, da je bila takoj pri roki, če so bili otroci poredni. Knjiga prikazuje tudi šege ob delovnih opravilih, kot so pobiranje češenj, košnja, trgatev, li-čkanje, pa tudi opravila, ki so združevala ljudi, nadalje navade ob romanjih in ob primerih, ko se je bolezen vselila v hišo. Zdravljenje je vključevalo zagovarjanje, čarovne besede, geste ali uporabo domačih receptov. V knjigi so zbrane vraže, ljudske pesmi in molitve, priložen je tudi slovarček narečnih izrazov, pri zapisu katerih je pomagala Danila Zuljan Kumar. Prijeten etnografski večer so uvedle in kasneje tudi zaključile članice vokalne skupine Bri-ke pod vodstvom Gabrijele Mugerli. Praznovanje dneva slovenske kulture se bo nadaljevalo drevi ob 20. uri s prireditvijo Pust danes in v tradiciji. Na sporedu bo odprtje fotografske razstave Etnografski pust in razstava edinstvenih mask Liški pust-je' avtorja Branka Žnidašiča. Sledilo bo nagrajevanje v sklopu likovnega natečaja Pust nekoč, pri katerem so sodelovali učenci osnovnih šol iz Šte-verjana, Pevme, Romjana, Gorice, Štandreža, s Plešivega in Kojskega. Na ogled bo kakih 130 likovnih stvaritev. Pustno obarvan program bo obogatil nastop zbora osnovne šole Alojz Gradnik iz Števerjana in gledališke skupine kulturnega društva Sovodnje z veseloigro Trojčki. (vip) Avtorica Darinka Sirk in Katja Kogej foto m. h. Ajdovski policisti so v zadnjih desetih dneh na osnovi zbranih obvestil opravili tri hišne preiskave in zasegli večjo količino prepovedanih drog. Zoper osumljence, stare 19, 37 in 41 let, bodo na okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici podali kazensko ovadbo. Prvo hišno preiskavo so opravili 17. februarja pri 41-letniku iz Vipave. Zasegli so konopljo in PVC plastenke z metadonom. Pri 37-let-niku iz okolice Ajdovščine so 23. februarja zasegli prašek, za katerega policisti sumijo, da je heroin, in nekaj konoplje. Isti dan so opravili tudi preiskavo pri 19-letniku iz Ajdovščine. Zasegli so mu večjo količino konoplje, manjšo količino kokaina in manjšo količino hašiša. Pri vseh treh so našli tudi pripomočke za razpečevanje drog. Kazenske ovadbe bodo policisti podali zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog na podlagi določil 186. člena kazenskega zakonika. GORICA - Častitljiv jubilej Sto let ene redkih še živečih aleksandrink Matilda Vidmar je praznovala v družbi treh generacij nečakov Matilda Vidmar z novogoriškim podžupanom Matejem Arčonom bumbaca Včeraj je v svojem goriškem stanovanju praznovala stoti rojstni dan Matilda Vidmar, najstarejša aleksandrinka. V krogu nečakov, pranečakov in praprane-čakov je čila in zgovorna stoletnica, ki pravi, da jo mučijo le noge, ki ji ne dajo več dolgo stati, nazdravila tudi z novogoriškim podžupanom Matejem Arčonom in predstavnicami Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine, ki se je poklonilo »njenim stotim letom izkušenj, spominov, doživetij, požrtvovalnosti, poguma in neizmerne pozitivne volje do življenja«. Matilda Vidmar je odraščala na Gradišču nad Prvačino, enemu od »žarišč« odhodov aleksandrink v Egipt. Kot najmlajša v družini z osmimi otroki je bratom in sestram sledila v obljubljeno deželo in doma pustila le sestro in starše. V Aleksan-driji je začasno zatočišče našla v Azilu Sv. Frančiška, pri slovenskih šolskih sestrah. Nato je v Memfisu dolgih dvanajst let pomagala francoski družini pri vzgoji treh otrok, v 50. letih pa jim je sledila v Pariz, kjer je ostala 18 let. Vzgojo in skrb za tuje otroke je opravljala kot življenjski poklic: »Bila sem jim mama in v skrbi za te otroke se niti ne spomnim, kdaj sem se postarala.« Desetletja dolgega poslanstva njihove »Jaje« se »njeni« trije otroci spomnijo z rednimi stiki, »enkrat na teden okrog poldne«, čeprav so razseljeni po svetu. Matilda že 21 let živi v Gorici, sama, a ob pomoči nečakinje Suzane Černe. Leta ji je poklonila pesem, ki zaokroža vse njeno stoletno življenje, z lepimi in tudi grenkimi življenjskimi trenutki. Matilda se najraje spominja mladih let v domačih krajih, »ko je bila mižerija, ma je bilo lepo.« V Egiptu doma ni pogrešala, »ker ni bilo cajta, je bilo preveč dela«. Je pa zaslužila dovolj, da je očetu lahko izpolnila veliko željo. Doma so imeli en sam breg, »kar velik, ma tata je zmeraj gledal druge, ki so imeli polje«. Očetu je takrat obljubila, da bo prvi zaslužek poslala domov, da si bo kupil polje. »In tako je tudi b'lo,« je v obujanju spominov minilo sproščeno druženje z zelo bistro stoletnico. (tb) GORICA - Predavanje v galeriji Ars Evroposlanec Dorfmann: »Manjšina se ne sme ukvarjati s politiko nacionalne države« Z leve Aljoša Jarc in Herbert Dorfmann V galeriji Ars v Gorici je bilo prejšnjo soboto srečanje z evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom, ki je bilo vključeno v niz predavanj v priredbi projakta FIPEF (For-mativno izobraževalni projekt, Progetto edu-cativo-formativo) in s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. Teme večera sta bili Dorfmannova življenjska pot in njegov vzpon do evropskega parlamenta ter podobnosti in razlike med nemško manjšino na Južnem Tirolskem in slovensko v FJK. Dorfmann je po končanem študiju agronomije poučeval na višji srednji šoli, nato je prevzel vodenje Südtiroler Bauernbun-da. Kot član stranke Südtiroler Volkspartei je bil izvoljen za župana v rojstnem Feldthurn-su (Velturno), a mandata ni dokončal zaradi izvolitve v evropski parlament. Tu je - kot je sam povedal - največ odgovornosti v rokah komisij, ki jih sestavlja manjše število poslancev (od 10 do 20). Vsak poslanec se mora udeležiti zasedanj najmanj dveh komisij, pri čemer njegova specifična poznanja pripomorejo k debatiranju novih zakonov. Nemogoče bi bilo namreč upoštevati vse podrobnosti v plenarni zasedbi parlamenta, zato večino dela opravijo komisije, kjer beseda resnično podkovanih ljudi dobi povsem drugo težo. Na tem nivoju pridobi veliko pomembnost tudi lobiranje (v pozitivnem smislu besede), ki parlamentarce seznani z interesi in potrebami raznih skupin. Dorfmanna zelo zanimajo poleg agronomije tudi problematike, vezane na države Vzhodne Evrope in Srednje Azije (član je pri- bumbaca stojne komisije), kajti tamkajšnje demokracije še niso popolnoma zrele. Življenje evro-parlamentarca, je dejal Dorfmann, je kar pestro. Druženje sledi bolj logiki zanimanj, kakor logiki jezika: tako vsi govorijo v »angleškem esperantu«, okornejši verziji angleščine, ki jo vsak priredi svojemu naglasu. Bruselj (in še posebno parlamentarna četrt) je mednarodno mesto in povsod je slišati vse evropske jezike. Glavna razlika med nemško in slovensko manjšino je po Dorfmannovem mnenju ta, da je slovenska narodna skupnost manj številna: Nemcev je v pokrajini Bocen tristo tisoč in predstavljajo večino prebivalstva. Skoraj vsi volijo za SVP, ki se po Dorfmannovih besedah zelo malo ukvarja z vsedržavno italijansko politiko. Druga razlika je, da je dvo-jezičnost tam premalo razširjena. Veliko Nemcev sploh ne pozna italijanščine in obratno. Sam Dorfmann je slabo poznal italijanski jezik, dokler se ni - nenavadno za Nemca - vpisal na univerzo v Piacenzi. Slovenska narodna skupnost pa je v celoti dvojezična, tudi Italijanov, ki se učijo slovenščine, je in bo vedno več. Tretja razlika je v odnosu, ki ga ima država do manjšin. Nemška manjšina je bolj zaščitena, ker je bila Avstrija po vojni v istem »bloku« z Italijo, Jugoslavija pa je bila onkraj železne zavese. Dorfmannova zaključna misel je bila, da manjšinska stranka zgreši, ko se primerja in uvršča med italijanske stranke, naj bo to na levi ali desni. Dorfmann je prepričan, da manjšina se ne more in se ne sme ukvarjati s politiko nacionalne države. (jk) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. februarja 2010 19 1 GORICA - Kulturni dom V biltenu fotografski pregled dogodkov Platnica biltena Kulturnega doma za leto 2008-2009 Ravno v teh dneh je izšel fotografski informativni bilten Kulturnega doma v Gorici za sezono 2008-2009, ki poleg trijezične naslovne strani vsebuje uvodne članke v slovenskem in italijanskem jeziku. V informativnem biltenu je zbran fotografski pregled letnega dogajanja v Kulturnem domu v Gorici. Slike spremljajo tudi teksti, ki uokvirjajo delovanje kulturnega hrama, opozarjajo na pomembne obletnice in predstavljajo novosti v goriškem kulturnem prostoru. Posebna pozornost je v zadnji številki biltena namenjena bratoma Rusjan ob 100-letnici njunega prvega vzleta na goriških Rojcah, do katerega je prišlo 25. novembra leta 1909. Z njima so Slovenci poleteli med najrazvitejše narode na področju letalstva. Oceno minule sezone je v uvodniku z naslovom »Leto v znamenju bratov Rusjan« podal ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel. Fotografski pregled dogodkov še posebej izpostavlja festival Across the border 2009, Koncert na meji 2009 z Benecio Cardenas iz Bolivije, ki je privabil na skupni trg obeh Goric več tisoč glavo množico, in komični gledališki festival v treh jezikih Komigo 2009. Bilten zajema vse oblike delovanja, ki potekajo v raznih prostorih Kulturnega doma: od gledališča, glasbe, srečanj z avtorji, likovnih razstav, pa vse do otroške, šolske, športne in rekreativne dejavnosti. V sezoni 2008-2009 je namreč v raznih prostorih Kulturnega doma potekalo preko 200 kulturnih in drugih prireditev. Za izid biltena je poskrbel upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja in številnimi sodelavci, med katerimi gre omeniti Borisa Budala, Vilija Prinčiča, Mašo Brai-ni, Zoltana Jana, Andrea Bellavite-ja in Vanjo Hobana. Fotografsko gradivo so prispevali v prvi vrsti Kulturni dom, Primorski dnevnik, fotograf Boris Prinčič in Studio Bumbaca iz Gorice. Bilten je bil tiskan v tiskarni Budin v 2000 izvodih. GORICA Kmalu center za alternativno prestajanje kazni Danes ob 16. uri bo na sedežu v Ulici San Michele v Gorici javna skupščina skupnosti Ar-cobaleno. Prostovoljno društvo, ki ga vodi Andrea Bellavite, čakajo v letu 2010 novi izzivi. Marca bodo v Fari odprli nov objekt, ki bo pod vodstvom duhovnika Alberta De Nadaia namenjen alternativnim kaznim za mlade zapornike. Na današnjem srečanju bodo predstavili tudi nove delavnice, vabljeni pa so vsi občani, saj skupnost Arcobaleno vedno potrebuje podporo, pomoč in sveže energije. V Tržiču zasedanje CISL V tržiškem Kinemaxu se bo danes ob 9.30, tako kot v številnih drugih italijanskih mestih, začela manifestacija sindikata CISL v zvezi z reformo davčnega sistema. Sindikat zagovarja nižanje davkov za uslužbence z redno pogodbo in upokojence, ki v deželi FJK prijavljajo 91,5% davkov na dohodke. V Kinema-xu pričakujejo 400 delegatov ter predstavnike različnih stanovskih organizacij, politike in institucij. Deželno upravo bo zastopala pristojna odbornica Sandra Savino. Na Mostovni Ela Banda Kulturni center Mostovna bo jutri prizorišče glasbenega in kulturnega doživetja. Za prvega bodo po 21.30 poskrbeli fantje iz skupine Ela Banda. Uro in pol prej pa bodo v Galeriji Tir odprli razstavo hrvaškega umetnika Marka Zubaka. (tb) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Gledališče SKRD JADRO prireja ob dnevu žena gostovanje dramskega odseka PD Štandrež, ki bo uprizoril veseloigro Čudna bolezen v soboto, 6. marca, ob 20. uri v spodnji dvorani cerkve Sv. Štefana v Romjanu. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 27. februarja, ob 20.45 »Lo schiaccianoci«, nastopa Moscow City Ballet; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 tu Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Codice: Ge-nesi«; 22.10 »Wolfman«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Codice: Genesi«. Dvorana 2: 17.30 »Avatar« (digital 3D); 20.20 - 22.15 »Wolfman«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. Dvorana 5: 17.45 20.00 - 22.00 »Il fi-glio piu piccolo«. fî Razstave ~M Koncerti vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru na ravnateljstvu v Doberdobu. Vpisujejo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberd-obske večstopenjske šole ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. M Izleti BREZPLAČNI VODENI OGLEDI RAZSTAVE »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista dell'uni-verso quotidiano«, ki je na ogled v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju bodo potekali danes, 27. februarja, ob 15.30 in v nedeljo, 28. februarja, ob 11.30 in 15.30. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo do 4. marca na ogled dokumentarna razstava knjig, fotografij, zvezkov in drugih predmetov pesnice Ljubke Šorli. Ogled je možen od 9. do 13. in od 15. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi manifestacijami. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ob svetovnem dnevu žena vabi na odprtje razstave Skriti obrazi Aleksandrije, slovenske šolske sestre in aleksandrin-ke v ponedeljek, 8. marca, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Razstavo spremlja dokumentarni film Aleksandrija, ki odhaja, ki ga bodo predvajali v četrtek, 11. marca, ob 20.30 v komorni dvorani. O razstavi in dokumentarnem filmu bosta spregovorili avtorica razstave etnologinja Inga Brezigar in soustvarjalka filma Vesna Humar. Na večeru sodeluje dramska skupina Društva žena iz Prvačine DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, odpeljal na izlet na grad Brdo pri Kranju prvi avtobus ob 6.45 s trga Me-daglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Pod-gori pri športni palači in Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj s postankom v Štandrežu. Tretji avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s Poljan in Vrha ter iz Štandreža. Priporoča se točnost! SPDG obvešča svoje člane, da se bodo na zimsko turo na Vrh nad Škrbino (m 2054) odpravili 7. marca. Vzpon je zelo zahteven in obvezna je popolna zimska oprema. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 6.30 z osebnimi vozili; informacije na boris@kinoatelje.it ali po tel.339-7047196. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da lahko poravnajo stroške za izlet v Gemono in Venzone, ki bo 6. marca in sporočajo, da bo odhod avtobusa ob 7.45 iz Štivana s postanki ob 7.50 v Jamljah, ob 8. uri v Doberdobu in ob 8.15 v Ronkah (pri piceriji Al Gambero). SPDG prireja v nedeljo, 21. marca, avtobusni izlet na ogled smučarskih poletov v Planici. Prijave do četrtka, 4. marca, na andrej@spdg.eu ali po tel. 320-1423712 (Andrej). □ Obvestila SOVODENJSKA POJE 2010 - 27. revija domačih zborov bo v nedeljo, 28. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prireja KD Sovodnje. Nastopajo Sovodenjska dekleta, MoPZ Skala, Ženska skupina Danica, MePZ Rupa-Peč in DPS Bodeča neža. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola je na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, še danes, 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da sprejemajo vpisovanja v vrtce in osnovne šole še danes, 27. februarja, na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici med 8.30 in 12.30. ŠE NEKAJ JE PROSTIH MEST ZA TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) v organizaciji socialnega podjetja Ad forman-dum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo, ki se bo začel 4. marca na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici. Poglobili bodo pravne vidike in predpise informacijske varnosti z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 0481-81826, info@adformandum.eu, www.ad-formandum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da še danes, 27. februarja, med 7.45 in 9.45 poteka vpisovanje v FEIGLOVA KNJIŽNICA bo zaradi kriznega stanja ustanove s 1. marcem začasno uvedla skrajšani urnik odprtja. Vsak delavnik od 9. do 17. ure. MLADE IN MANJ MLADE ŽENSKE, pridružite se kulturnemu društvu Oton Župančič iz Štandreža ob dnevu žena v soboto, 6. marca, v domu Andreja Budala v Štandrežu; informacije po tel. 048121407 (Marta) ob uri kosila. TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 14. marca »Zimski izlet« v Bovec, ki je namenjen gozdovnicam in gozdovnikom, popotnicam in popotnikom, grčam ter bivšim članom. Vabljeni so vsi: smučarji, deskarji in nesmučarji. Rok prijave je petek, 5. marec do 17. ure. Informacije na www.tabornikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). ŽENSKI PEVSKI ZBOR JEZERO prireja v ponedeljek, 8. marca, večerjo z zabavo, ki bo v društvenih prostorih v Doberdobu ob 19.30. Vabljene so mlade in manj mlade ženske s predhodno prijavo na tel. 0481-784021 (Katja) ali 347-1243400 (Magda). KRUT obvešča, da se v sredo, 10. marca, začne pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in prijave na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072 ali 346-3693234 od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih med 9. in 13. uro. IS Prireditve AKADEMIJA ZA SREDNJEVEŠKE ŠTUDIJE JAUFRE RUDEL v Ul. C. Battisti v Gradišču prireja v nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri v sklopu niza »Eros e Enos« srečanje z naslovom »Veneris ardoris, del pia-cere in amore e nel vino«, sledil bo srednjeveški plesni nastop plesne skupine akademije Rudel. DRUŠTVO PRIJATELJEV IZRAELA vabi na praznovanje obletnice judovskega praznika »Purim« v nedeljo, 28. februarja, ob 16.30 v sinagogi v Gorici. Na programu bo branje iz knjige Ester in poku-šnja tradicionalnih sladkarij iz judovske kuhinje. CENTER GASPARINI prireja v ponedeljek, 1. marca, ob 20.30 v Ul. SantAmbrogio 12 v Tržiču predstavitev knjige »Il "caso" Monfalcone. Ruoli e responsabilité nelle politiche per la sicurezza urbana, la lega-lità e il decoro civico«. Prisotni bodo Fa-bio Del Bello, ki je publikacijo uredil, Dario Mattiussi, Gianfranco Pizzolitto, Giovanni Sammito, Thomas Casotto, Glauco Boscarolli, Carmelina Callivà, Chiara Miccoli, Lodovico Nevio Puntin in duhovnik Giovanni Sponton. SKLAD DORČE SARDOČ IN CENTER LEOPOLDO GASPARINI vabita na predstavitev knjige Majde Sfiligoj z naslovom »La mia casa è la liberté. Avgust Sfiligoj, una vita« v torek, 2. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovali bodo Majda Sfiligoj, Nereo Battello, Dario Mattiussi in Boris Peric. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice bo tudi letos priredila v mesecu marcu sklop predavanj na aktualne teme in iz različnih področij (družba, družina, vzgoja, religija, življenjske vrednote, zdravje). Prvo predavanje bo potekalo v torek, 2. marca, ob 20.30 v domu Franc Močnik v Gorici in nosi naslov Se stres spoprijema z nami ali mi z njim? Predavala bo Helena Jeriček Klanšček, doktorica socialne pedagogike in specializantka psihoterapije, zaposlena na Institutu za varovanje zdravja v Sloveniji. SKGZ v sodelovanju z Dijaškim domom Simona Gregorčiča organizira srečanje na temo »Italijanski starši v slovenski šoli: protagonisti integracije« v sredo, 3. marca, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass 20. Povezovala bo psihologinja in psiholingvistka Suzana Pertot. Posegli bodo starši italijanske narodnosti, katerih otroci obiskujejo slovenske šole na Goriškem, zato da povejo vzroke za določene izbire, motivacije, morebitne težave, pridobitve in izkušnje znotraj slovenskega šolskega okolja. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bodo v marcu potekala srečanja z avtorji. V ponedeljek, 8. marca, ob dnevu žena, bo gostja Alenka Rebula, ki bo predstavila pesniško zbirko V naročju; 15. marca bo o svojem knjižnem prvencu spregovoril Matjaž Klemše, 22. marca pa bodo z Jožetom Šušmeljem razmišljali o trpkem sosedstvu med Slovenci in Italijani. Srečanja se bodo pričela ob 18. uri. Prireja občina Sovodnje v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska in pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. Mali oglasi NA PUSTNI PONEDELJEK so mi v župnijski dvorani v Doberdobu zamenjali črno bundo znamke Marina yachting. Poštenega najditelja prosim, naj pokliče na tel. 0481-419947. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 140.000 evrov; tel. 3288872507. V ŠTANDREŽU prodam skoraj novo dvonadstropno stanovanje z lastnim vhodom: vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (po 13. uri). Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 048178066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Gioacchino Vendola iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V MOŠU: 10.00, Ramiro Famea (iz Čedada) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Lionello Bertoli (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 2 0 Sobota' 27' februarJa 2010 ALPSKO SMUČANJE - Ženski slalom $ o u m > Maria Riesch drugič zlata Nicole Gius 8., Tina Maze 9 WHISTLER - Za tretjo »zvezdico« bo Tina Maze morala še počakati. Črnjanka, ki je po dveh srebrnih kolajnah napovedovala še tretjo (včeraj je dejala, da si želi treh kolajn kolikor je zvezdic na slovenski zastavi), je bila v slalomu deveta. Zlate kolajne se je veselila Nemka Maria Riesch, ki je po zlatu v superkombinaciji postala še olimpijska Izidi, ženski slalom: 1. Maria Riesch (Nem) 1:42,89; 2. Marlies Schild (Avt) +0,43; 3. Sarka Zahrobska +1, 01; 4. Maria Pietilae-Holmner (Šve) +1,33; 5. Sandrine Aubert (Fra) +1,57; 6. Tanja Poutiainen (Fin) +2,04; 8. Nicole Gius (Ita) +2,12; 9. Tina Maze (Slo) +2,20; 10. Veronika Zuzulova (Skv) +2,25; 11. Manuela Moelgg (Ita) +2,42; 18. Denise Karbon (Ita) +3,05; 23. Maruša Ferk (Slo) +4,14; Chiara Costazza (Ita) in Ana Drev (Slo) sta odstopili. prvakinja v slalomu. Z agresivno vožnjo v drugem spustu je obdržala vodstvo, ki ga je prismučala v prvem spustu. Srebrna je bila Marlies Schild (3. po prvi vožnji), bron pa je osvojila češka smučaka Sarka Zahrobska, ki je napadala iz drugega mesta. Razmere na progi so bile vseskozi težke, saj je ves čas močno snežilo. Predvsem globoke luknje so tudi najboljšim povzročale kar nekaj težav, tako da so bile v prednosti tekmovalke, ki so prej zapustile startno hišico. Dobro startno mesto v drugem spustu je tako izkoristila Elisabeth Goergel, ki se je iz 22. mesta prebila vse do sedmega. Tina Maze, najboljša slovenska zimska olimpijka, je bila po prvem spustu 14., na koncu pa je pridobila pet mest. Čeprav se je šele v letošnji sezoni ponovno posve- STROKOVNO MNENJE - Športni psiholog dr. Matej Tušak »Tina je dozorela« »Vestna, nadarjena in motorično sposobna«- »Odbojko igra boljše kot moški« WHISTLER - Doktor Matej Tušak, strokovnjak za področje psihologije v športu, je delal in še dela z mnogimi vrhunskimi športniki, od Andraža Vehovarja, Petre Majdič, Primoža Peterke, Robija Kranjca, Vasilija Žbogarja, Urške Žolnir, Lucije Polavder do mnogih drugih. Tudi Tina Maze je z njim nekaj časa sodelovala, a zdaj ne več. Kljub temu pa je Tušak karakter smučarske šampionke spoznal. Meni, da je dozorela in da trenutno ne potrebuje nobene pomoči strokovnjaka iz tega področja. Ta bi ji mogoče v prihodnosti prišla prav le v težjih trenutkih, ob poškodbi, zamenjavi trenerja ali materiala. »Tina je v zadnjih dveh letih dokazala, da je v tem pogledu precej dozorela. Točno vem, da tako kot večina športnikov potrebuje relativno stabilno kakovost voženj na treningu. Če to zmore, pridejo rezultati. Če pa na enem tekmovanju že osvojiš kolajno, pa je sploh odlično. Potem na naslednjih tekmah več tvegaš, saj ob primeru neuspeha ni konec sveta. Da pa osvojiš medaljo, potrebuješ tudi osebno do-zorelost,« meni Tušak, ki ne hvali le Ma-zejeve psihične trdnosti, ampak tudi njeno talentiranost in tudi pridnost. »Če prideš na trening in ti povejo, da na njej sodeluje talentirana športnica, takoj veš, kdo je. Ona je motorično sposobna, ko se spravi nekaj delat, dela to popolno. Ko igrajo odbojko je enakovredna moškim ali celo boljša, žogo žonglira, da vsi lahko samo gledamo,« je poln hvale na Izidi, biatlon (4x7,5 km): 1. Norveška 1:2138,1/7 (Hanevold, Boe, Hegle Svendsen, Einar Bjoerndalen); 2. Avstrija+0:38,6/9 (Eder, Mesotitsch, Landertinger, Sumann); 3. Rusija 0:38,8/4 (Čerezov, Šipulin, Čudov, Ustjugov); 4. Švedska 123,9/11; 5. Nemčija 1:37,9/9; 6. Francija 1:38,1/10; 7. Češka 2:17,1/9; 8. Ukrajina 2:47,0/4; 9. Švica 2:58,7/9; 10. Kanada 3:12,6/7; 12. Italija (de Lorenzi, Windisch, Hofer, Cola); 17. Slovenija (Dokl, Bauer, Rupnik, Marič). Dr. Matej Tušak kroma račun Črnjanke Tušak, ki je kolajne smučarke napovedoval že pred časom. Doktor je prepričan, da mora biti pri sodelovanju vzpostavljen intenziven odnos zaupanja, če ga ni, tudi rezultatov ni. Športnik je tisti, ki odloči, ali potrebuje tako pomoč ali ne, približno tako, kot je to s trenerji, serviserji ... »Večino športnikov, s katerimi psiholog sodeluje, stvari, ki so se jih naučili, uporabljajo naprej. Eni malo več eni malo manj. Čisto vsi pa uporabljajo eno obliko psihične priprave, ki je nujna. Tudi Tina jo, čeprav vsaj trenutno psihologa ne potrebuje,« je dejal Tušak in dodaja, da je zelo pomembno, da z enim sistemom omogočijo športnikom tudi možnost, da imajo na razpolago to vrsto znanosti. Izidi, deskanje, paralelni veleslalom, ženske: 1. Nicolien Sauerbreij (Nizozemska); 2. Ekaterina Ilyukhina (Rusija); 3. Marion Kreiner (Avstrija); 4. Selina Joerg (Nemčija); Anke Karstens (Nemčija); 6. Ina Meschik (Avstrija); 7. Claudia Riegler (Avstrija); 8. Amelie Kober (Nemčija). Kola j n e ZOI cop z 3 D Sk. Nemčija 9 11 7 27 ZDA 8 12 12 32 Norveška 8 6 6 20 Kanada 8 6 3 17 J. Koreja 6 4 1 11 Švica 6 0 2 8 Avstrija 4 5 6 15 Kitajska 4 2 4 11 Švedska 4 2 2 8 Nizozemska 4 1 2 7 Rusija 3 5 7 15 Francija 2 3 5 10 Avstralija 2 1 0 2 Češka 2 0 4 6 Slovaška 1 1 1 3 Belorusija 1 1 1 3 Velika Britanija 1 0 0 1 Poljska 0 3 1 4 Japonska 0 2 2 4 Slovenija Latvija 0 0 2 2 1 0 3 2 Italija 0 1 3 4 Hrvaška 0 1 1 2 Finska 0 1 1 2 Estonija 0 1 0 1 Kazahstan 0 1 0 1 Nemka Maria Riesch je v Vancouvru osvojila zlato v superkombinaciji in v slalomu ansa tila slalomu in je torej osvojeno deveto mesto dober rezultat, Črnjanka v cilju ni skrivala razočaranja. Slovenska smučarka je vsekakor odlično zaključila olimpijski nastop, saj se je na štirih od petih tekem uvrstila v prvo deseterico. Druga Slovenka Maruša Ferk je bila 23. (+4,14), Ana Drev, tretja Slovenka, pa prve vožnje ni končala. Od favoritinj tekme nista končali dobitnica dveh medalj v Vancouvru Američanka Lindsey Vonn in branilka naslova iz Torina Švedinja Anja Parson. Najboljša Italijanka je bila včeraj Nicole Gius, ki je bila po prvi vožnji osma in mesto obdržala tudi v drugem spustu. Manuela Moelgg je bila 11., Denise Karbon s petim najboljšim časom drugega spusta, pa je končala na 18. mestu. USSI - V Trstu »Juventussi«: nagrajen bo tudi A. Pittin Glavni gost torkovega podeljevanja nagrad »Juventussi«, ki ga vsako leto organizira deželna Zveza športnih časnikarjev Italije (USSI), v sodelovanju z bančnim zadružnim zavodom iz Štarancana, bo dobitnik bronaste olimpijske kolajne v Vancouvru, karnijski nordijski kombinatorec Alessandro Pittin. Poleg Pittina bo nagrado »Juventussi« dvignila še 16-letna skakalka v višino Alessia Trost iz Pordenona. Športni novinarji iz naše dežele bodo nagrado »Marco Luc-hetta«, ki je namenjena obetavnim športnikom in uspešnim dijakom, podelili Andrei Marionu in Chia-ri Trecarichi, ki se ukvarjata z disciplino umetnostnega kotalkanja »solo-dance«. Leta 2008 sta bila evropska mladinska prvaka, leta 2009 pa še svetovna. Furlanski športni publicist Stefano Marto-rano bo prejel priznanje v spomin na tržaškega športnega novinarja Ezia Lipotta. Nagrajevanje, z začetkom ob 20. uri, bo na sedežu Societa Trie-stina della Vela v Trstu. Oqp Spored Danes 18.00 curling - Vancouver za 3. mesto Švedska - Švica 19.00 alpsko smučanje - Whistler: slalom, moški, 1. vožnja; (SLO: Vajdič, Valenčič, Dragšič, Križaj, Jazbec; ITA: Deville, Moelgg, Razzoli, Thaler) 20.45 smučarski tek - Whistler: skup. start, ž (30 km klasično) (SLO: Višnar, Fabjan, Eržen, Jezeršek; ITA: Confortola, Follis, Longa, Valbusa) 22.13 hitrostno drsanje - Vancouver/Richmond: finale, ekipno zasledovalno (ženske/moški) 22.31 deskanje - Vancouver/Cypress Mountain: paralelni veleslalom, finale, moški (SLO: Flander, Marguč, Šušteršič, Košir; ITA: Erlacher, Fischnaller, March) 22.00 bob - Whistler: štirised (3./4. vožnja) 22.45 alpsko smučanje - Whistler: slalom, moški, 2. vožnja 0.00 curling - moški: Vancouver: finale Kanada Švedska 1.30 umetnostno drsanje - gala 4.00 Hokej - moški: Vancouver: tekma za 3. mesto Raj za fotografe Na naši spletni strani www.primorski.eu vam ponujamo izbor najlepših fotografij z zimskih olimpijskih iger v Vancouvru. VPRAŠANJE: Napovej uvrstitve od 1. do 6. mesta v moškem slalomu. PRAVILNIK: pravilno napovedana uvrstitev velja 3 točke; pravilno napovedano ime, ne glede na uvrstitev, velja 1 točko. HOKEJ NA LEDU Zda v jutrišnjem finalu Američani so v polfinalu hokejskega moškega olimpijskega turnirja visoko s 6:1 premagali Finsko in se tako uvrstili v jutrišnji finale, v katerem se bodo pomerili proti zmagovalcu nočne tekme med Kanado in Slovaško. CURLING - Kitajska ženska reprezentanca v curlingu je na olimpijskih igrah v Vancouvru osvojila odličje bronastega leska, potem ko je v tekmi za tretje mesto premagala Švico z 12:6. V velikem finalu sta se ponoči pomerili Kanada in Švedska. SAVO LIPOVEC Urniki so zame ugodni, curlinga pa je preveč »Zelo mi paše zima s snegom, manj pa zima z burjo,« razlaga Savo Lipovec, upravnik Društvene gostilne na Opčinah. »Ko imam čas, smučam zelo rad. Z novimi smučkami s poudarjenim stranskim lokom sem kar dober.« V priljubljenem pubu je vedno prižgan televizor. Ali predvajajo zdaj tudi tekme na zimskih olimpijskih igrah? »Seveda. Spremljam jih, saj so v bistvu urniki zame zelo primerni. Sicer pa predvajamo to, kar odločijo stranke. V sredo je prevladala želja večine, tako da smo gledali nogometno ligo prvakov. Če nogometa ni, pa gledamo tekme v Vancouvru.« Savo ugotavlja, da nasploh športni programi predvajajo preveč cur-linga: »Je pa zabavno, saj kljub temu, da večina ne pozna pravil, ga vsi radi gledajo in se smejejo. Pa tudi dekleta so zelo privlačna.« Savo je tudi nogometaš: z ekipo Dijaškega doma S. Kosovel igra na ljubiteljskem nogometnem turnirjem 7:7: doslej je njegova ekipa zbrala eno zmago in poraz v derbiju z Boljuncem. LILIANA BEZIN Večkratje gledala smuk vKitzbuehelu Liliani Bezin »Lili« je zima všeč: rada smuča, vendar zdaj zaradi delovnih obveznosti smuča nekoliko manj. Liliana je s skupino kriških smučarskih navdušencev pred nekaj leti redno zahajala v Kitzbuehel: »Približno desetkrat smo bili tam, vedno v času smuka za svetovni pokal. To je pravi alpski bom-bonček: vzdušje na tekmi je prekrasno, kraj tudi. Kitzbuehel je manjša vasica, popolnoma zaprta prometu. Žičnica starta v vasi in te pripelje vse do prog, kjer tekmujejo.« Da je to posebna tekma in pravi biserček, so Li-lani in ostalim potrdili tudi gledalci, s katerimi so se na tekmi večkrat pogovarjali in ki spremljajo smučarsko karavano tudi na drugih prizoriščih. Lili zdaj upravlja z Igorjem Guštinčičem gostilno in picerijo Bita v Križu. Zimskih olimpijskih iger tam (žal) ne gledajo: »Radi bi imeli ekran, vendar pa bi bili za to stroški preveliki.« Zdaj pri Biti nimajo novih projektov: koncerti niso bili dobro obiskani, tako da se bodo usmerili v ples: »Spomladi bomo ogra-nizirali plese z ansamblom ob sobotah.« Današnja napoved: 1. Razzoli, 2. Neureuther, 3. Raich, 4. Lizeroux, 5. Hirscher, 6. Vajdič SKUPNO 39 Napoved ženskega slaloma (Tomaž Legiša): 1. M. Riesch, 2. Zettel, 3. Maze, 4. Vonn, 5. Aubert, 6. Schild DNEVNI IZID 4 Današnja napoved: 1. Kostelič, 2. Herbst, 3. Miller, 4. Razzoli, 5. Neureuther, 6. Valenčič SKUPNO 38 Napoved ženskega slaloma (Francesca Vinci): 1. M. Riesch, 2. Zettel, 3. Aubert, 4. Schield, 5. Zahrobska, 6. S. Riesch DNEVNI IZID 6 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Sobota, 27. februarja 2010 21 UMETNOSTNO DRSANJE - Po prostem programu italijanska drsalka šele 17. Za polom Kostnerjeve je CONI vložil 120 tisoč evrov Nastop s padci in napakami - Zlato Korejki Kim Yu-Na, ki je osvojila rekordno število točk Brezhibna Korejka Kim Yu-Na POVEDALI SO »Seveda smo pričakovali več. Vendar kljub temu to ni razlog, da bi izgubili pogum, se posipali s pepelom in se do onemoglosti mlatili z verigami« (premier Vladimir Putin o povprečni predstavi Rusovv Ka- ansa Nesrečna Karolina Kostner ansa »NAŠA OCENA« - Martina Pecchiar »Karolina ni zdržala psihološkega pritiska« »Brez zdravila za astmo ne bi zmagala« (Poljska smučarska tekačica Kowalczyk o treh olimpijskih zmagah Norvežanke Bjorgren) »Zelo sem prizadeta, ona (Kowalczykova) slabo prenaša poraz« (odgovor norveške šam-pionke) »Vzdušje je fantastično. Športniki so zadovoljni, prav tako so zadovoljni nacionalni olimpijski komiteji, panožne zveze, sponzorji in televizije. Tudi sam sem zadovoljen« (Predsednik MOK Jacques Rogge o igrah, omenil pa je tudi smrt gruzijskega sankača Kumaritaš-vilija) »Med seboj smo imeli tudi dvoboje, z redkimi izjemami sem bil v vseh najhitrejši. Redno sem premagoval tako aktualnega svetovnega prvaka Jasona Jaya Andersona kot Matthewa Morisona, ki sta mi bila v tej družbi najbližja« (Slovenski deskar Rok Flan-der po treningu in pred današnjim paralelnim veleslalomom) »Zadev ne bi dramatizirala, včasih ne gre kot bi moralo, treba pa je investirati v mlade« (Stefania Belmondo o slabih rezultatih italijanske odprave, ene najstarejših na igrah) »Ne komplicirajmo stvari z odvečnim govorjenjem. Jaz vem le, da je sneg bel, mi pa smo se dobro pripravili« (Francoski trener Italijanov Jacques Theolier pred današnjim moškim slalomom) »Imajo pa odlične pogoje za delo, boljše kot v Sloveniji« (Slovenski trener turške reprezentance v alpskem smučanju Vlado Makuc) Ladinka Karolina Kostner ni navdušila naše umetnostne kotalka-rice Martine Pecchiar. »Ni zdržala prevelikega psihološkega pritiska. Mediji so preveč pritiskali nanjo. Navsezadnje je evropska prvakinja. Vsi so od nje pričakovali olimpijsko medaljo, čeprav so vsi dobro vedeli, da ne bo lahko. Mogoče so jo nekoliko precenjevali. Na svetovni ravni pa je konkurenca veliko ostrejša. Nasprotnice so bile res vrhunsko pripravljene. Karolino je po prvem padcu očitno zajel strah, prepustila se je malodušju in po drugem padcu je bilo vsega konec. Najbrž je bilo zanjo to tekmovanje res mučno. Ne bi rada bila v njeni koži,« je ocenila Pecchiarjeva, doma iz Katinare, ki tekmuje pri tržaškem društvu Jolly. Dijakinja 3.B razreda tržaškega znanstvenega liceja France Prešeren je obenem dodala, da ji ni bila všeč Bachova klasična skladba, ki jo je izbrala Kostnerjeva: »Jaz bi prav gotovo zbrala kaj bolj živahnega in poskočnega.« Martina bi potrdila izbiro strokovne žirije: »Korejka je prikazala res vrhunsko predstavo, pa tudi Japonka in Kanadčanka sta bili izjemni. Vsi trije nastopi so bili zelo kakovostni, dobro izdelani do potankosti.« Pecchiarjeva se je tudi sama že preizkusila na ledu. »Drsalke sem si nataknila v ledeni dvorani v Cortini. Umetnostno drsanje in kotalkanje nimata veliko skupnih točk. Mogoče le na prvi pogled. Razlik je kar nekaj. Moj prvi vtis je bil vsekakor pozitiven. Mogoče je določene gibe še lažje izvesti na ledu kot na kotalkarski plošči. Vsekakor ni lahko in treba je veliko trenirati. Če bi hotela začeti s tem športom, bi se morala preseliti v kraj, kjer imajo ustrezno dvorano. O tem sploh ne razmišljam,« pravi Martina, ki bo prihodnji teden odšla na zbor državne mladinske reprezentance. »Letos sem nekoliko spremenila kratki program, medtem ko bo daljši enak lanskemu,« nam je zaupala Martina, ki bo maja nastopila na deželnem prvenstvu. »Nato bodo sledila ostala tekmovanja, v prvi vrsti državno prvenstvo, če bo vse šlo po načrtih.« Martina Pecchiar je tudi letos zelo ambiciozna. (jng) Martina Pecchiar VANCOUVER - Preskok med najboljše je bil že pred začetkom dolgega programa skorajda nemogoč, kljub temu pa je Karolina Costner, italijanska umetnostna drsalka stopila na ledeno ploščad zato, da bi se prebila med najboljše. Po kratkem programu je bila sedma, vsem pa je napovedala, da lahko v dolgem programu pokaže več. Na olimpijskih igrah so sanje namreč dovoljene. Pa vendar ... Kostnerjeve sanje so se razblinile v samcatih petih minutah. Morda je bila želja prevelika in trema nezadržna ... Padec za padcem, napaka ob napaki so nastop spremenile v pravo nočno moro, ki jo bo najbrž najboljša evropska drsalka (Kostnerjeva je letos osvojila tretji evropski naslov) težko pozabila. S sedmega mesta je tako zdrknila do 17., kar je njen najslabši rezultat doslej. Na velikih tekmovanjih je bila vedno boljša: v krstnem olimpijskem nastopu v Turinu pred štirimi leti je bila deveta, na svetovnih prvenstvih pa nikoli slabša od 12. mesta. Niti odhod v ZDA niti posebni program treninga z osebnim tehničnim štabom in pa osebnim psihologom niso pripomogli k temu, da bi 23-letnica dozorela in pridobila psihološko trdnost. Vanjo je olimpijski komite CONI za program v ZDA vložil 120.000 evrov, a očitno se vložek ni obrestoval. »Razočarala je. Vsi smo pričakovali, da bo boljša. Ničesar ji ne očitam, saj je zelo nežna na ledu, točkovanje pa prikazuje, kaj zares velja,« je povedal razočarani predsednik olimpijskega komiteja Petrucci po novem neuspehu olimpijske odprave. Vprašljivo bo, ali bodo drsalki še namenili tak prispevek. Iz napak se učimo, meni Kostner-jeva. Ladinka ne bo še vrgla puške v koruzo: »Po tolikih porazih me čakajo morda zdaj sami uspehi. Danes ni bil moj dan. Verjamem, da ga bom dočakala: imam talent, zato se ne bom vdala.« Olimpijsko zlato v umetnostnem drsanju je osvojila »kraljica« Kim Yu-Na. Južnokorejka se bo zapisala v zgodovino tega športa, saj so ji prisodili rekordno število točk. Aktualna svetovna prvakinja je v petkovem nastopu zbrala 228,56 točke in izboljšala svoj prejšnji mejnik za več kot 18 točk. Srebrna Ja-ponka Mao Asada, ki je nastopila neposredno za Korejko, se nasprotnici ni mogla približati niti z uspešnima trojnima aksloma. Bron je šel domačinki Joannie Rochette, ki je stopila na led le nekaj dni po smrti svoje mame Therese in Kanadi priborila prvo žensko medaljo po igrah v Calgaryju leta 1988. O 1 eu Polovica človeštva Do zaključka olimpijskih iger naj bi si po ocenah Mednarodnega olimpijskega komiteja dogajanje v Vancou-vru in Whistlerju preko televizije, interneta in mobilnih naprav ogledalo več kot 3,5 milijarde ljudi oziroma približno polovica svetovnega prebivalstva. V Kanadi je igre do sedaj spremljalo 97,8 odstotka od 34 milijonov prebivalcev. Zatrobi ob vsaki medalji Tudi če se ne nahajate v bližini televizorja, boste v središču Van-couvra težko zamudili novico, da je Kanada osvojila kakšno medaljo. Na zdaj že znameniti stavbi Canada Place zatrobijo v veliki rog, ki se sicer uporablja za opozarjanje na meglo, vsakokrat, ko imajo domačini razlog za slavje. Po zaključku iger se bodo v Van-couvru vrnili k rutini. Rog bo sicer zatrobil vsak dan opoldne. Bizarni okus «Klovnovsko» pisane hlače norveških reprezentantov v curlingu - ti so se odločili za harlekinsko izvedbo, hlače s pisanimi rombi v rdeči, beli in modri barvi - so že zbudile precej pozornosti. Prav zato alpski smučarji iz dežele vikingov niso želeli zaostati za svojimi rojaki. Na novinarsko konferenco po sredinem veleslalomu sta srebrni in bronasti Kjetil Jansrud in Aksel Lund Svin-dalprišla v nenavadni opravi. Na sebi sta imela živobarvne hlače z zelenimi, modrimi, rumenimi, rdečimi in vsakovrstnimi «packami». Norvežana sta se dvignila s stolov in povzročila obilico smeha. Podpora iz zraka Nesrečo v sreči sta imela starša olimpijske veleslalomske prvakinje Viktorie Rebensburg. Medtem ko je njuna hčerka proslavljala tesno zmago nad Tino Maze in s tem uspeh kariere, sta bila oče in mama Rebensburg nekje v zraku. Starša komaj 20-letneprvakinje sta namreč v živo spremljala prvo vožnjo olimpijskega veleslaloma v sredo, za četrtek pa sta imela že karti za polet domov na Bavarsko. Ker leta ni bilo mogoče spremeniti, sta četrtkovo prestavljeno drugo vožnjo preživljala nekje nadMontrealom. Popust na maskote Obiskovalci olimpijskih iger, ki so jim bile plišaste maskote iger Sumi, Miga in Quatchi predrage, se bodo razveselili novice, da se je ena izmed kanadskih verig dro-gerij odločila figurice v različnih velikostih že štiri dni pred koncem iger poceniti za polovico. ŽENSKI HOKEJ NA LEDU - Polemike po zmagi Kanade Kadijo, pijejo, tako in tako pa ni nobene konkurence VANCOUVER - Kanadska ženska hokejska reprezentanca je na domačem terenu po zmagi z 2:0 v finalu proti ZDA v Vancouvru osvojila zlato medaljo, a hkrati poskrbela za škandal, zaradi katerega se je znašla pod drobnogledom Mednarodnega olimpijskega komiteja. MOK bo namreč preiskal obnašanje zlatih kanadskih hokejistk, ki so zmago proslavile s pitjem piva in šampanjca kar na ledu. «Mislim, da to ni dobra promocija športnih vrednot,» je dejal izvršni direktor iger Gilbert Felli. V kanadskih vrstah pojasnjujejo, da tovrstna slavja pri njih niso neobičajna. Domače igralke so se več kot pol ure po zmagi nad Američankami, še vedno oblečene v svoje drese in z medaljami okrog vratu, vrnile na ledeno ploskev, kjer so spile šampanjec in pločevinke piva ter pokadile cigare. Fellija, ki dogajanja ni opazil, je o tem obvestil novinar ameriške tiskovne agencije AP. «Če proslavljajo v slačilnici, je to eno, druga stvar pa Proslavljanje zmage s pitjem v javnosti zelo razburil člane Mednarodnega olimpijskega odbora ansa je, če to storijo v javnosti. Preiskali bomo, kaj se je zgodilo,» je napovedal Felli. Vendar to še ni vse. Predsednik MOK Jacques Rogge je predstavnike ženskega hokeja opozoril, naj povečajo konkurenčnost tekmovanja ali pa bo disciplina izključena iz olim- pijskega sporeda.Rogge je nekaj ur pred finalnim obračunom med Američankami in Kanadčankami, ki so znova dominirale na olimpijskem turnirju, dejal, da komite tega ne bo prenašal v nedogled »Neskladnost je velika. Vsi se strinjajo s tem,« je dejal Rogge. 625 Sobota, 27. februarja 2010 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Ključna tekma za Televito 2010 Jutri v Trstu proti mladincem Sisleyja (18.00) ne smejo izgubiti Jutrišnji domači nastop odbojkarjev Televite Trieste Volley 2010 v tržaški športni palači (začetek ob 18. uri) bo doslej najpomembnejši. Drasičevi igralci se bodo namreč pomerili s Sisleyjem iz Tre-visa, ki je njihov neposredni konkurent v boju za obstanek v državni B2-ligi. Sisley je mladinska ekipa prvoligaša evropskega formata iz Trevisa. Zanjo igrajo fantje, rojeni v začetku devetdesetih let, med njimi je tudi nekaj dvometrašev. So neizkušena ekipa, ki letos tudi v državni mladinski ligi Junior league ni kaj prida uspešna, vendar gre za selekcijo izbrancev, ki na profesionalni ravni trenirajo vsak dan. Na prvi tekmi v Trevisu je Televita proti njim doživela pekoč poraz s 3:0, dan kasneje pa je trener Edi Bosich odstopil. To je bil višek krize, po kateri so se igralci Sloge Tabor nekoliko opomogli, nanizali nekaj boljših rezultatov, še vedno pa je njihov položaj na lestvici slab. Sisley ima pred tekmo na lestvici tri točke več, zato si igralci Televite preprosto ne morejo privoščiti, da bi izgubili, sicer bi se možnosti za obstanek krepko oddaljile. KOLESARSTVO Po Furlaniji tudi moštva iz Slovenije PORDENON - Letošnje kolesarske dirke po Furlaniji za profesionalce, ki bo 3. marca v pordenonski pokrajine (od Brugnere do Sacileja), se bodo udeležila kar štiri moštva Pro Tour. To so Caisse D'Epargne (2. na svetovni lestvici), Team Katuša (4.), Liquigas-Doimo (5.) in Saxo Bank (10.). Nastopili bodo tudi kolesarji moštva Lampre Farnese vini in Foo-ton Servetto, poleg sedem moštev kategorije »Continental« in dve slovenski moštvi. Dan po dirki se bodo kolesarji moštva Liquigas, na čelu s Francom Pellizottijem in Ivanom Bassom, povzpeli na Zoncolan, ki bo cilj 15. etape letošnjega Gira. BRAJKOVIČ - Nemec Danilo Hondo (Lampre) je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke po Sardiniji. Jani Brajkovič (Radioshack) in Jure Golčer (De Rosa) sta etapo končala v času zmagovalca na 24. oziroma 29. mestu.V skupni razvrstitvi vodi Čeh Roman Kreuziger, Brajkovič je z desetimi sekundami zaostanka peti, Golčer (+2:08) pa 30. ADEBAYOR - Nogometaš angleškega Manchester Cityja Emmanuel Adebayor bo po rdečem kartonu po grobem prekršku na tekmi FA pokala proti ekipi Stoke moral počivati kar na štirih tekmah. Adebayor je v 83. minuti z iztegnjeno roko udaril Ryana Shawcrossa. BOKS - Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec bo naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF branil 9. aprila v Ljubljani. Tekmec skoraj 34-letnega «Mr. Simpatukisa» še ni znan. Dvoboj pod imenom Obračun v zmajevem gnezdu bo v dvorani Tivoli, začel pa se bo ob 19. uri. Zavec je doslej na profesionalni poti v 28 borbah nanizal 27 zmag. ČERNIC - Odbojkarski prvoli-gaš Perugia je na prvi tekmi četrtine finala pokala Challenge z gladkim 3:0 premagala belgijski Lennik. Matej Černic je zbral 6 točk. Pokal CEV: Piacenza - Zaksa Kozle (Pol) 3:0 (Bravo 15, Zlatanov 14, Urnaut 10). B-LIGA - Sinoči: Vicenza - Cit-tadella 0:2. Na jutrišnji tekmi bosta postavi nastopili nekoliko spremenjeni. Za Televito bosta zagotovo igrala tudi brata Pe-terlin, ki ju na prvi tekmi ni bilo, saj sta le nekaj dni prej na treningu trčila med sabo in se pošteno udarila v glavo, tako da jima je bilo igranje odsvetovano. Z drugačno, pravzaprav okrepljeno postavo pa se bo najbrž predstavil tudi Sisley. Ker igra članska ekipa v A1-ligi že danes, v taboru Televite pričakujejo, da bo jutri član drugoligaškega moštva tudi korektor Giulio Sabbi (letnik 1989, 201 cm), ki je rezerva nekdanjega reprezentanta Feia. Paziti bo treba tudi na krilnega napadalca Filippa Vedovotta, podajalec moštva pa je Mattia garana, ki je bil lani drugi podajalec v Cordenonsu. Pred tekmo bo v dvorani Palatrieste še finalna faza moškega turnirja za nižje srednje šole, ki ga prireja društvo Altura. Dijaki šole Levstik bodo odigrali tekmo za končno 5. mesto, dijaki šole Kosovel pa za 3. mesto. Za 1. mesto se bosta potegovali šoli San Giovanni in Campi Elisi. Trener Drasič z ekipo med minuto odmora kroma KOŠARKA - AcegasAps spet že drevi Na gostovanju v Veroni ne bo lahko priti do točk V drugem zaporednem sobotnem gostovanju bo tržaški AcegasAps igral v Veroni proti tamkajšnjemu Tezenisu, ki tačas deli četrto mesto še s tremi drugimi ekipami in torej lovi čimboljše izhodišče za končnico. Ekipa trenerja Faine je zelo solidna. Na-turalizirani senegalski bek Gueye Ousmane (188 cm) je deseti strelec prvenstva (skoraj '16 točk na tekmo, 61-odstotna realizacija za 2 točki), Gandini (205 cm), Nobile (207 cm) in Bellina (205 cm) zagotavljajo solidnost pod košema, Ferrarese (organizator, 181 cm) in nekdanje krilo tržaške ekipe Francesco Gori (196 cm) pa sta dobra realizatorja. Med prestopnim rokom je ekipa pridobila še strelca Tisata (193 cm), ki je prvenstvo začel pri Jesolosandona-ju. V deseterici sta še Campiello (krilo, 199 cm) in Čedajec Dri (letnik 1989), ki je igral v mladinskih ekipah videmskega Snaidera. Razen Gandinija, ki je prebolel poškodbo zapestja, so vsi v dobrem fizičnem stanju, zato bo naloga Bernardijeve ekipe zelo težka. Tržačani pa so letos dokazali, da so zmo- žni vsega, tako v pozitivnem kot v negativnem smislu: zakaj bi ne poskusili presenetiti tudi Verone? Napoved za zmago: AcegasAps 10%, Te-zenis 90% Marko Oblak ROKOMET Tržaški rokometaši znova v gosteh Tržaški drugoligaš Pallamano Trieste bo danes (ob 20.30) znova igral v gosteh proti Pressanu, ki ima 29 točk na lestvici. Tržaški ro-kometaši bodo skušali zmagati in ubraniti drugo mesto na lestvici. Prvouvrščeni Bocen čaka nocoj »južnotirolski« derbi proti Meranu. VATERPOLO - Tržaška ekipa Pallanuoto Trieste bo nocoj (začetek 18.30, vstop brezplačen), v okviru moške A2-lige, v tržaškem bazenu Bruno Bianchi gostila zadnjeuvrščeni Como. V ženski A2-ligi bodo Tržačanke jutri gostovale v Genovi. SMUČARSKI TEK - Jutri v Forni Avoltri Mladina na Tržaškem prvenstvu z 19 tekmovalci AL. SMUČANJE - Topolino V slalomu je Albert Kerpan odstopil v 1. vožnji Včeraj so se v smučarskem centru Valsu-gana/Panarotta začel državni finale prestižnega tekmovanja Topolino. Z deželno reprezentanco FJK je nastopil tudi kriški smučar Albert Kerpan (Mladina). Močno sneženje je otežilo slalom, ki se je začel z enourno zamudo. Kar 32 naraščajnikov je odstopilo že v prvem spustu: med njimi je bil tudi Kerpan; veliko ni zaključilo niti drugega spusta. Zmagal je Diego Cap-padozzi (Gardena), do cilja pa je prismučalo 50 tekmovalcev na sto nastopajočih. Zaradi slabih vremenskih razmer dečki in deklice niso nastopili. Danes bo na vrsti še veleslalom. Jutri se bodo za naslov tržaškega prvaka in prvakinje v smučarskem teku pomerili tudi člani kriškega športnega društva Mladina. V kraju Forni Avoltri bodo smučarski tekači tekmovali v klasični tehniki, vsaka kategorija pa bo morala preteči različno razdaljo (od 1 km do 7,5 km). Prijavilo se je 82 tekmovalcev šestih klubov. Najštevilnejši so člani Sci club 70 (32), Mladina pa bo nastopila z rekordnim številom tekmovalcev. Kar 19 njenih tekačev se bo v različnih kategorijah borilo za najvišja mesta, prav gotovo pa bo med favoritinjami za naslov prvakinje Mateja Bogatec (Mladina). Doslej je bila najboljša leta 2006 in 2007, leta 2008 je bila druga, lani pa ni nastopila. Tekmovala bo tudi večna tekmica Adriana De Bernardi (Sc 70), ki je že 14-krat stala na najvišji stopnički. Članice se bodo pomerile na 5 kilometrski progi, moški pa na 7,5 km. Med njimi bo tudi David Bogatec (Mladina). NOGOMET - A in B-liga Milan grozi, Inter v Vidmu Triestina, spet že ob 14. uri, gost Lecceja Zadnji delni neuspehi Interja so zelo opogumili Milan in Romo, ki sta se približala na štiri oziroma pet točk, 26. krog pa bi lahko dal novega elana zasledovalcema. Sicer bi lahko bil ta konec tedna najbolj ugoden za Milan, ki ima po zmagi proti Fiorentini (z običajnimi polemikami zaradi sojenja), le štiri točke zaostanka. Leonardovi fantje bodo jutri ob 15. uri na San Siru gostili predzadnjo uvrščeno Atalanto, ki v zadnjih krogih ima kar nekaj težav. Inter se bo pred napadi mestnih tekmecev branil v Vidmu, ravno tako jutri popoldan. Občutilo se bo hude posledice, ki jih pušča tekma proti Sampdorii. Inter je srečanje zaključil z dvema izključenima. In športni sodnik je seveda med tednom razredčil Interjeve vrste. Ob trenerju Mourinhu, ki je plačal s tremi krogi kazni svojo nešportno gesto, bodo črnomodri zdesetkani v obrambi in v vezni vrsti. Diskvalificirani so Samuel, Cordoba, Muntari in Cambiasso, medtem ko sta Santon in Chivu še poškodovana. Kljub tem odsotnostim lahko Mourinho, čeprav s tribune, računa na kakovostno enajsterico. Manj težav imajo Furlani, ki so pozitivno razpoloženi po pomembni zmagi na zaostali tekmi proti Ca-gliariju. Odsotna bosta sicer DAgostino in Floro Flores, povratnik Marino pa verjame v mlade Sancheza in Gejia, ki sta ob zimzelenem Di Nataleju najbolj zaslužna za Udinesejevo zmago proti Sardinjcem. Še najtežja naloga čaka Romo, ki bo morala na krajše, a zelo zahtevno gostvanje pod Vezuv. Medtem ko so Ranie-rijevi varovanci še v boju za prvo mesto je obratno Napoli eden od konkurentov za četrto mesto. Rimljani se podajajo v Nea-pelj brez štirih zelo pomembnih igralcev: vratarja Julia Ser-gia, Tottija, Tonija in organizatorja igre Pizarra. EN STOLČEK, ŠEST KANDIDATOV - Ob boju za naslov je morda v tem trenutku najbolj pester boj za četrto mesto, ki zagotavlja nastop v ligi prvakov in torej prinaša klubu kar precejšnjo doto. V igri za edino preostalo mesto (ostala tri naj bi bila oddana Interju, Romi in Milanu) je kar šest ekip. Napoli smo že omenili, Genoa bo gostila Bologno in mora nujno izkoristiti priložnost, Sampdoria igra v Parmi, Cagliari, ki si je zapravil edinstveno priložnost med tednom v Vidmu, bo igral v Veroni proti Chievu. Ostaja še jutrišnji večerni dvoboj med Juventusom in Palermom. Juventus je po prihodu Zaccheronija (šest tekem) še nepre-magan, Palermo pa je v tem obdobju prav tako učinkovit. Za poseben spektakel naj bi poskrbela Del Piero na eni in Miccoli na drugi strani. Prvi igra v zadnjem mesecu kot prerojen, drugi pa je iz raznoraznih razlogov vedno posebno motiviran, ko igra proti Juventusu. FANTANOGOMET - Padec forme Barija je očiten, zato naj bi vratar Catanie Andujar preživel nekoliko bolj mirnih 90 minut. Lucio (Inter) bo podvojil moči v okrnjeni obrambi, Kneževič (Livorno), Silvestre (Catania) in Campagnaro (Napoli) pa so poceni izbire. Za zvezno vrsto tri mesta za štiri kandidate: Rossi (Genoa), Moro (Livorno), Ricchiuti (Catania) in Pirlo (Milan). Dosedanja imena ne zagotavljajo veliko golov, kar pa bi bila naloga Lucarellija (Livorno), Borriella (Milan) in Del Piera (Juventus). Kot alternativa: Miccoli (Palermo). NOGOMETNE STAVE - Edini dve tekmi, kjer naj ne bi bilo dvomov o zmagovalcu, sta Milan - Atalanta (1 - 1,35) in Genoa - Bologna (1 - 1,65). Drugače je treba raje ciljati na drugačen tip stave. Za tekmo Catania - Bari 1X (1,26), za tekmo Chievo - Cagliari, da ena od dveh ekip ne bo dosegla gola (1,75), Napoli - Roma 1X (1,39), Juventus - Palermo obe ekipi vsaj 1 gol (1,70), Parma - Sampdoria manj kot trije doseženi goli (1,60). V B-ligi je Triestina seveda pred zelo težko nalogo. Lecce je izrazit favorit (zmaga moštva iz Apulije velja le 1,55); za vsak evro, ki ga stavite na Triesti-no, jih zmagate kar 7. NAŠA NAPOVED - danes (ob 18.00) Catania - Bari 1:0, (ob 20.45) Lazio - Fiorentina 1:1; jutri (ob 15.00) Chievo - Cagliari 0:0, Genoa - Bologna 2:0, Livorno - Siena 1:0, Milan - Atalanta 3:1, Napoli - Roma 2:0, Parma - Sampdoria 2:1, Udinese - Inter 1:1, (ob 20.45) Juventus - Palermo 2:2. (I.F.) TRIESTINA OB 14. URI - Kot prejšnjo soboto se znova postavlja problem s prenatrpanostjo programov televizijske mreže Sky, tako da bodo B-ligo »razpolovili«. Štiri tekme bodo odigrali že ob 14. uri, med temi tudi dvoboj med Lec-cejem in Triestino. Na papirju je to za Triestino nemogoč dvoboj, ker je vodilni Lecce zelo kakovostna ekipa, ki je Tržača-nom že v prvem delu zadal pravo nogometno lekcijo in na Roccu slavil z neizprosnim 4:1. Tržačani so proti Lecceju odpotovali včeraj zjutraj, na letalu pa ni bilo prostora za Colomba, DAverso, Tabbianija, Princivallija in Sabata. Prvi je diskvalificiran, ostali štiri pa so poškodovani oziroma še na začetku priprav po saniranju poškodbe. Pred dvema tednoma so Tržačani prvič v sezoni zmagali v gosteh, a igrali so v Salernu proti pepelki prvenstva. Tokrat bo pela druga pesem, saj pred domačimi gledalci deluje Lecce kot stroj. V 13 tekmah je kar 9-krat zmagal. Šibkih točk Lecce skorajda nima, morda je edino obramba nekoliko manj kakovostna, medtem ko ima v zvezni vrsti trener De Canio na razpolago izvrstne igralce (Gia-comazzi, Munari, Mesbah in danes odsotni Vives). Za gole bosta zadolžena Corvia in Marilungo. Triestina ima pet odsotnih, a vračata se Nef in Gorgone. Verjetna postava Triestine: Calderoni, Nef, Cottafava, Scurto, Pit, Siligardi, Gorgone, Gissi, Testini, Pasquato, Go-deas. Sodil bo Guida iz Torre Annunziate. V prvem delu sezone je v Trstu slavil Lecce s 4:1. (I.F.) / ŠPORT Sobota, 27. februarja 2010 23 KOŠARKA - Državna C-liga Jadranovci proti Vatovčevemu Oderzu Gostje jutri na Opčinah z novim organizatorjem igre Silvestrinijem Jadran Qubik caffe bo jutri ob 18.00 v telovadnici openske Polisportive gostil ekipo PMP Oderzo, ki jo že drugo sezono trenira prav bivši Jadranov strateg Walter Va-tovec. Novembra, ko sta se ekipi prvič srečali, je bil Oderzo celo prvi na začasni lestvici s petimi zmagami in le enim porazom. Po Jadranovem prvem slavju v gosteh so Va-tovčevi varovanci zmagali štiri od naslednjih sedmih tekem. Za tem pa se je začela hujša kriza - kar pet zaporednih porazov, že po drugem pa je ekipo zapustil do tedaj najboljši strelec in igralec, playmaker Sottana. Možnost, da kadarkoli zapusti ekipo in sprejme ponudbo v višji ligi, je sicer bila predpogoj za nastopanje med C-ligaši. Zato pa ni nikogar presenetilo dejstvo, da je odšel v Martino Franco v okolici Taren-ta. V Oderzu so takoj začeli iskati primerno nadomestilo: tik pred iztekom roka za dodatne registracije se je ekipi pridružil nov organizator igre - Riccardo Silvestrini. Ta je še pred kratkim igral v višjem prvenstvu - celo amaterski A-ligi: v Potenzi je sicer nastopil le štirikrat, pred tem pa je več sezon nastopal na tej ravni. Dve prvenstvi nižje je petindvajsetletni playmaker v prvih dveh nastopih zbral povprečno 18 pik na srečanje, sad odličnega meta za dve točki (61%), medtem ko je trojke metal porazno (dve zadeti iz enajstih poskusov). Jadranovci bodo morali nanj še posebno paziti, saj je njegov prihod dal novega elana Oderzu, ki je nanizal dve zaporedni zmagi in si sedaj deli mesta od šestega do osmega z Marghero in Rovigom. Na prvem srečanju sta več kot deset točk dosegla le bek Rubin in center Moro, ki sicer zbirata po 8 oz. 10 pik in po 3 oz. 7 skokov na srečanje. Zahtevna naloga pa čaka predvsem zunanje igralce, ki bodo morali ob Silvestriniju zaustaviti tudi 190 cm visokega Da Ponteja - povprečno 15 točk s 37% realizacijo izza črte treh točk. Pomemben doprinos pa daje tudi pet centimetrov višja trojica Toffoletto - Barzan - Fingolo (skupno 17 točk in 12 skokov na tekmo). Na Opčinah bosta jutri delila pravico Mazzucato iz Bolonje in Di Napoli iz Modene, Jadran pa bo predvidoma nastopil v popolni postavi in seveda ciljal na zmago, s katero bi se lahko še dodatno oddaljili od zadnjega mesta in neposrednega izpada. (M.O.) PROMOCIJSKA LIGA: Sokol - Sa-lesiani Don Bosco 87:62 (Križman 30, Doljak 11), Bor - Virtus 43:64 (Udovič, Trevisan in Ruttar 10). Christian Slavec (levo) in ostali jadranovci pred težko nalogo kroma KOŠARKA - Deželna C-liga Spet važno za obe ekipi naših društev Breg doma proti nepredvidljivemu Cervignanu, Bor že popoldan v Vidmu V 7. krogu povratnega dela deželne C-lige čakata naša predstavnika nova pomembna dvoboja: Breg (22 točk na lestvici) bo igral doma proti Cervignanu (20), Bor Radenska (14) pa v Vidmu proti ekipi UBC (20). Oboji so ta teden trenirali brez glavnega trenerja, saj sta bila tako Borov krmar Roger Zovatto kot Bregov strateg Tomo Krašovec na smučanju. V Dolino prihaja ob 20.30 nepredvidljiv tekmec iz Čer-vinjana, ki so ga na prvi tekmi v gosteh Brežani premagali z 80:88. Sodnika na tekmi bosta Goričana Rivron in Gorlato. Nosilci igre tokratnih Bregovih nasprotnikov so v glavnem starejši košarkarji, na zunanjih položajih ostrostrelca Luppino in Mu-siello, pod košema pa Dijust, Mazzoli in Tomasi. Veteran Musiello je bil na prejšnji tekmi izključen, disciplinska komisija ga je kaznovala s prepovedjo igranja za eno tekmo, najverjetneje pa bo klub plačal predvideno odškodnino, tako da bo nevarni branilec bržkone na igrišču. Srečanje je kajpak zelo važno v boju za predčasni obstanek v ligi, kar je želja obeh taborov. V domačih vrstah bo ob poškodovanih Gio-nechettiju in Lokatosu odsoten še Paolin. Med tednom je Breg odigral tudi koristno prijateljsko srečanje proti vodilnemu Santosu. Borovi košarkarji bodo že ob 17.20 (sodnika Degano in Trombin iz Červinja-na) v videmski telovadnici Benedetti v ulici Marangoni merili moči z moštvom UBC, novincem v ligi, ki igra presenetljivo dobro. Zanesljivo (49:63) je zmagal tudi novembra na Prvem maju, ko je borovce na klopi prvič vodil Zovatto. Videmska postava je ru-tinirana, saj igra skupaj že vrsto let, izkušena Rovere (krilni center) in Silvestri (branilec, 25 točk v prejšnjem krogu) s preteklostjo v višjih ligah pa sta prinesla potreben vložek kakovosti. Svetoivančani vsekakor ciljajo na pet zaporedno zmago, na pomemben spopad so se primerno pripravili in nastopiti bi morali kompletni. V D-ligi bo Kontovel tokrat prost. LUKA BRESCIANI Zvest Domu in Jadranu Domov predsednik Luka Bre-sciani je svojo športno kariero pri goriškem društvu začel pri šestih letih. Dve leti se je ukvarjal z orodno telovadbo, kar je bilo »koristno za gibljivost in motorične sposobnosti«. Bila pa je preveč individualna panoga: »mama me je vpisala k minibasketu, sam pa sem jo kmalu vzljubil.« Luka je košarki ostal zvest vse danes: igral je vsa mladinska prvenstva pri domačem društvu, z izjemo dveh, ko pri Domu niso imeli ekipe njegovega letnika. Eno je žal »izgubil«, saj se je vodstvo društva prepozno zmenilo s tedaj vodilnim goriškim društvom Pallaca-nestro Gorizia, tako da je celo sezono samo treniral. Eno sezono pa je nastopal z mladinsko vrsto UGG-ja. Med najlepše izkušnje mladinskih let spada zmaga na turnirju ob tisočle-tnici Gorice - domovci so takrat premagali vse ostale goriške ekipe. Še kot mladinec je nekajkrat nastopil tudi v deželni C-ligi, ob prihodu Jadrana v Gorico pa se je Dom odpovedal nastopom v deželnih ligah. Luka se je pridružil ekipi starejših igralcev, ki so med tednom trenirali in nastopali v promocijskem prvenstvu. Konec tedna pa je posvečal Jadranu. »Ko sem bil še mladinec je bil Jadran za nas prava legenda. Zelo sem bil počaščen, ko so me angažirali za statistike članske ekipe.« Letošnja je že osma sezona, ki jo Luka preživlja kot odgovorni za statistike, ob tem pa je dalj časa pisal tudi za Primorski Dnevnik, Piccolo in spletno mesto www.24secondi.com. Zadnji dve leti je opustil aktivno igranje, saj zaradi delovnih obveznosti pogosto tudi potuje po Italiji. Enkrat tedensko sicer še vedno trenira - a le rekreacijsko. Pri Jadranu je že pet let tudi odbornik, oktobra 2009 pa je postal tudi Domov predsednik. »Žal mi je, da je bila tedaj sezona že speljana, tako da kot predsednik nisem mogel storiti veliko. V bodoče pa bomo pri Domu skušali izboljšati organizacijo, angažirati starše in seveda privabiti čim več otrok.« NAPOVEDI Jadran Qubik caffe - PMP Oderzo zmaga Jadran +6 Breg - Credifriuli Cervignano zmaga Breg +4 UBC Latte Carso - Bor Radenska zmaga Bor +6 (M.O.) HOKEJ NA ROLERJIH V Modeni dvoboj za obstanek Polet ZKB Kwins bo danes (začetek ob 18.00) v Modeni. Tekma je zelo pomembna v boju za obstanek, saj imata obe ekipi 10 točk na lestvici. »Domača ekipa Sghedoni Fondiaria Sai Invicta igra zelo zaprto,« pravi Poletov kapetan Samo Kokorovec in dodaja: »Igrati moramo taktično preudarno in disciplinirano. Igrišče je majhno in Mode-na nas bo skušala presenetiti s protinapadi.« Trener Aci Ferjanič ne bo imel na razpolago Stefana Cavalie-rija, vsi ostali pa so nared in dobro pripravljeni na današnji dvoboj. V prvem delu prvenstva je Polet slavil zmago s 6:1. Tržaška Edera bo jutri (ob 18.00) v Trstu (Ul. Boegan pri Svetem Ivanu) gostila ekipo Diavo-li iz Vicenze. INVALIDSKI ŠPORT VSZ Mitja Čuk drugi v Codroipu Košarkarskega turnirja v lepi športni palači Codroipu se je udeležila tudi ekipa VZS Sklada Mitje Čuk, ki se je dobro obnesla in zasluženo osvojila drugo mesto. V pol-finalu je po dobri skupinski igri zanesljivo premagala tržaški Cest, v velikem finalu pa je bilo domače moštvo Il Mosaico boljše in je izgubila tudi zardi utrujenosti. Vsekakor tudi drugo mesto je lepo zadoščenje, za nastop v Codroipu pa je treba pohvaliti vse igralce, ki so zares dali vse od sebe. Izidi polfinale: Il Mosaico Co-droipo - Zunami TS 8:8, po prostih metih 9:8; VZS M. Čuk - Cest 24:14 (Fragiacomo 14, Jelenič 4, Spazzali 2, Schergna 2, Sfredo 2). Za 3. mesto: Zunami - Cest 17:2; za 1. mesto: Il Mosaico - VZS 32:7 (Sfredo 4, Rebula 2, Fragiacomo 1) Vrstni red: 1. Il Mosaico Co-droipo, 2. VZS Sklad Mitja Čuk, 3. Zunami TS, 4. Cest. Postava VZS: Rebula, Sfredo, Corbelli, Fragiacomo, Jelenič, Bran-dolin, Spazzali, Schergna, trenerji: Stefančič, Švab, Radetti. Že 19. marca čaka naše košarkarje nova preizkušnja, saj bodo igrali v telovadnici pri Briščikih na turnirju, ki ga prireja VZS in na katerem bodo poleg našega moštva nastopile še ekipe iz Medeja, Jarše iz Ljubljanein tržaškega Cest. (lako) ODBOJKA - Deželna prvenstva V Gorici derbi Govolley - Kontovel Ekipa s Tržaškega nesporni favorit - V moški C-ligi vsi v gosteh - Ženska C-liga: V Repnu mora Sloga premagati Rojakennedy - Težje za Bor Breg VERONIKA ZUZIČ Trenerka, odbornica • • • V I in zapisničarka Med našimi ekipami v deželnih ligah je bil doslej najbolj uspešen Kontovel, ki je zbral že 32 točk in se zdaj poteguje za uvrstitev v Play-off. »Mislim, da si bomo zagotovile mesto v končnici, če ne bomo v drugem delu odpovedale,« je prepričana Veronika Zuzič, ki je pri Kontove-lu med najbolj aktivnimi. Že sedem let je namreč trenerka, je pa tudi odbornica in zapis-nikarka. Letos je opravila tečaj za trenerja prve stopnje in vodi ekipo v drugi diviziji. »V prejšnjih letih pa sem trenirala mlajše odbojkarice, saj mi je bilo delo z otroki vedno všeč. Pred tem sem že tudi pomagala v raznih poletnih centrih,« je še povedala Veronika, ki sicer dela trafiki Proseku. v na VERONIKINE NAPOVEDI Sloga List - Royal Kennedy 1:3 Bor Breg Kmečka banka - San-giorgina 3:2 GoVolley Kmečka banka -Kontovel 0:3 Cus - Val Imsa 0:3 Basiliano - Olympia Fair Stile 3:1 Il Pozzo Remanzacco - Sloga 3:0 Naš Prapor - Broker 3:1 V deželnih odbojkarskih ligah bo v ospredju četrtega povratnega kroga predvsem derbi ženske D-lige. V Gorici se bosta danes pomerila Govolley Kmečka banka in Kontovel. Gostiteljice nujno potrebujejo točke v boju za obstanek v ligi, položaj Kontovelk pa je neprimerno boljši, saj se letos potegujejo celo za uvrstitev v končnico za napredovanje. V prvem delu so Bukavčeva in soigralke tudi prepričljivo slavile, čeprav so jim Goričanke odtrgale set, v nadaljevanju prvenstva pa je bil Kontovel precej bolj uspešen. Zato je tudi danes nesporni favorit, domačinke pa vsekakor ne bodo vrgle puške v koruzo in se mu bodo skušale čim boljše upirati. V moški C-ligi je ta teden Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje prosta, ostali trije naši predstavniki pa bodo vsi igrali v gosteh. Na zmago mora ciljati Val Imsa, ki bo gostoval v Trstu pri skromnem Cusu, ki pa ga ne sme podcenjevati. Za Makučeve varovance je namreč zmaga proti nasprotniku z dna lestvice imperativ, če hočejo dohiteti ekipe, ki so pred njimi. Na tekmi proti Basilianu pa bi lahko mogoče presenetila Olympia Fer Style, če bo igrala dovolj samozavestno. Fur-lani so že prejšnji teden prepustili točko mladim slogašem, kar pomeni, da jih lahko v težave spravijo tudi ekipe iz spodnjega dela lestvice. Splača se vsekakor poskusiti, saj bi bila v boju za obstanek vsaka točka izredno dragocena. Še najtežjo nalogo bo danes imela Sloga, ki bo gostovala pri Il Pozzu/Re-manzaccu, ki je prav prejšnji teden prevzel vodstvo na lestvici. Nasprotniki so zelo izkušeni, tako da bodo morali igrati Peterlinovi varovanci zelo konstantno, če se jim bodo hoteli učinkovito upirati. Pri Slogi bo manjkal Rožac. V ženskem delu tega prvenstva čaka pomembna tekma Slogo List, ki se bo v Repnu pomerila z Rojalkennedyjem iz Reane. Nasprotnice so v ligi novinke in imajo trenutno pet točk manj od sloga-šic, ki si danes res ne smejo privoščiti spodrsljaja. V prvem delu so sicer slavile le po petih nizih, prepričani pa smo, da je v njihovem dometu veliko bolj gladka zmaga. Manj možnosti za uspeh pa ima Bor/Breg Kmečka banka, ki bo gostil če-trtouvrščeno Sangiorgino, proti kateri je v prvem delu igral zelo slabo in se ji v bistvu upiral le pol seta. Kljub temu, da je nasprotnik objektivno boljši, pa se plave ne smejo že vnaprej vdati v poraz. Z agresivno igro so presenečenja vedno možna. V moški D-ligi bo Naš prapor igral na domačih tleh in se skušal maščevati tržaškemu Brokerju za nepričakovan poraz iz prvega dela prvenstva. Tržačani so trenutno na zadnjem mestu, tako da si Brici ne smejo privoščiti poraza, pa čeprav bodo igrali brez di-skvalificiranega Alessandra Braioneja. Mladi gostje so namreč gotovo slabši od naše ekipe, ki vsekakor ve, da jih ne sme podcenjevati. (T.G.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Sloga - Libertas San Giovanni 0:3 (12:25, 11:25, 7:25) SLOGA: Antoni 2, Calzi 0, Cetto-lo 3, Guštin 1, Pečar 4, Taučer 3, Trento 1. Trener Ivan Peterlin V sredo zvečer so mladi Slogaši odigrali zaostalo tekmo iz prve divizije. V goste jim je prišel Libertas, bolje rečeno bivša ekipa Rozzol, v kateri igrajo sami izkušeni bivši igralci, ki so seveda predstavljali pretrd oreh za naše odbojkarje. Naši igralci so se po svojih močeh sicer trudili, bili pa so objektivno brez vsake možnosti za uspeh. Slogaši bodo ponovno na igrišču že danes zvečer, ko se bodo v telovadnici šole Volta pomerili z bolj «dostopnim» nasprotnikom Triestino Volley. 24 Sobota, 27. februarja 2010 ŠPORT / NAVIJAŠTVO - AŠD Cheerdance Millenium odslej v družini italijanskega olimpijskega odbora Naše društvo sprejeto v plesno zvezo FIDS Nikol Krizmancic na Finskem izvoljena v Evropsko zvezo - Že 450 prijav za tekmo v Trstu AŠD Cheerdance Millenium je v letu 2010 doseglo že dva zelo pomembna cilja. Zaradi nesoglasij je slovensko akrobatsko društvo decembra izstopilo iz FI-SACA (Federazione italiana sport acro-batici e coreografati) ter ubralo novo pot. Stike je navezalo z Italijansko plesno zvezo FIDS, najnovejšo priznano federacijo v Italijanskem Olimpijskem komiteju (od leta 2007) in jim predstavilo panogi che-erleadinga in cheerdancea. Deželni upravni organi federacije so bili nad predlogom navdušeni, zato so se takoj lotili pogajanj na državni ravni. V sredo, 3. februarja je bil na državnem sestanku odbora cheerleading sprejet v FIDS, to pomeni tudi neposredno v italijanski olimpijski odbor CONI. »Novo članstvo predstavlja novo stran za italijanski cheerleading. Končno smo zaščitili svojo panogo. Priznani smo v državnem merilu. V kratkem bomo prevedli pravilnik v skladu s smernicami evropske zveze ECA, usposobili sodnike in trenerje ter seveda poizkali nove člane,« je dejala profesorica športne vzgoje Petra Krizmancic. Prvič bodo člani AŠD Che-erdance Millenium za FIDS nastopili ze 6. in 7. marca v Vidmu. Drugi pomembni podvig našega društva je nedvomno izvolitev članice, tre- Petra Krizmancic nerke in odbornice Nikol Krizmancic v odbor Evropske Zveze. V soboto, 7. februarja sta se predsednica Ivica Štok in odbornica Nikol Kriz-mancic udeležili občnega zbora Evropske zveze v Helsinkih. Lani je društvo gostilo isti sestanek na Opčinah. Na Finskem so se za mizo usedli predstavniki 12 držav članic zveze: Anglije, Francije, Švedske, Norveške, Finske, Danske, Slovenije, Poljske, Avstrije, Italije, Nemčije in Rusije. Odsot- Nikol Krizmancic na sta bila predstavnika Hrvaške in Ukrajine. Na dnevnem redu so bili predstavitev in odobritev bilance ter predračuna za tekoče in naslednje leto, analiza različnih plati minulega evropskega prvenstva, ki se je odvijalo na Švedskem, zastava smernic za naslednje prvenstvo, ki bo v Helsinki 10. in 11. julija letos, analiza delovanja evropske zveze. Poleg teh točk so predstavniki na Finskem letos pregledali, popravili in odobrili statut ter obstoječim (odbori za sta- tut, sodnike, članstvo in razvoj, pravilnik, financo)dodali dva nova odbora (odbor evropskega prvenstva in odbor tekmovalcev). Slovenija je predložila svojo kandidaturo za organizacijo evropskega prvenstva 2011, Avstrija pa za leto 2012. Nato so bile na dnevnem redu še volitve. V nov odbor so bili izvoljeni: Vojko Korošec (Slo) - predsednik, John Stone (Vbr) in Ramona Marshal (Nem) - podpredsednika, Romana Dworzak (Avt), Nikol Krizmancic (Ita) in Dedra Mc Column (Fra) - odborniki. Novoizvoljeni odbor je napovedal, da se bo v dveletni mandatni dobi redno sestajal na video-konferencah, obnavljal spletno stran, pripomogel k razvoju cheerleadinga v državah, ki še niso čalni-ce evropske zveze in pripravil nov mar-ketinški načrt za povečevanje števila članov vidnosti. Naslednjega dne se je v isti dvorani odvijal licenčni seminar za mednarodne sodnike. Seminar za nove sodnike z zaključnim izpitom pa se bo odvijal od 9. do 11. aprila v Frankfurtu. Domače društvo pa do takrat ne bo mirovalo. V polnem teku so namreč priprave na prvo mednarodno prvenstvo che-erleadinga in cheerdanceja v Italiji - Millenium Cup, ki bo v soboto, 20. marca v tržaški športni palači. Prijavilo se je že 450 tekmovalcev. NOGOMET - Danes v okviru 22. kroga elitne lige v Repnu Popravni izpit za Kras Koimpex Jutri v ospredju v Sovodnjah - Primorje za peto zaporedno zmago - V Dolino prihaja Muglia - Mladost že danes MARKO JARC »Rade volje sem priskočil na pomoč ...« Marko Jarc (letnik 1962) se je letos pridružil »ekipi« spremljevalcev Zarje Gaje in v sredo tudi doživel krstni nastop kot sodnikov pomočnik. »Rade volje sem priskočil na pomoč Zarji Gaji, pri kateri igra tudi moj sin Martin. Tu v Bazovici je vzdušje lepo in odboru pomaga kar nekaj ljudi,« pravi Marko, ki stanuje na Opčinah, rodil pa se je v Doberdobu, kjer je tudi igral nogomet pri domači Mladosti. »Pravzaprav sem igral le v mladinskih ligah, nato pa sem opustil. Bil sem bočni igralec. Po Mladosti sem igral še za ekipo tržiške tovarne, v kateri sem bil zaposlen,« se spominja Marko, ki je bil do pred nekaj sezonami tudi spremljevalec Pomladi. Marko navija za črno-bele. »Pa naj bo to Juventus ali Udinese. Simpatizi-ram za obe ekipi,« je povedal in še dodal o Zarji Gaji: »Ekipa je v redu in prepričan sem, da se lahko tudi letos uvrstimo v play-off, čeprav se bo treba zdaj najprej oddaljiti od spodnjega dela lestvice. Fantje se trudijo. Doslej je bila igra nekoliko nihajoča. Že v nedeljo (jutri op. ur.) bomo skušali zmagati in se tako približati vodilnim.« MARKOVE NAPOVEDI: Kras Koimpex - Tolmezzo 1 (2:1) Juventina - Staranzano 1 (2:0) Sovodnje - Centro Sedia X (1:1) Union 91 - Vesna 2 (0:2) Costalunga - Primorec X (1:1) Breg - Muglia X (2:2) Primorje - Romana 1 (2:0) Piedimonte - Zarja Gaja 2 (0:2) Ruda - Mladost 2 (1:2) DANES Elitna liga Kras Koimpex (40 točk) - Tolmezzo (26) Kras bo v okviru 22. kroga elitne lige, ki ga bodo v celoti igrali danes, v Repnu gostil ekipo iz Tolmeča, ki zaseda mesta v spodnjem delu lestvice in se bo v zadnjih krogih skušala izogniti play-ou-tu. Musolinovi varovanci morajo osvojiti vse tri točke, drugače tvegajo, da jih bo prehitel tretjeuvrščeni Pro Cervi-gnano. Sodil bo Pordenončan Vidali. V prvem delu je Kras v Tolmeču izgubil 2:0. Prvouvrščena Torviscosa bo danes gostila Pro Fagagno, tretjeuvrščeni Pro Cer-vignano pa bo igral v Tricesimu. 3. amaterska liga Ruda (38) - Mladost (24) Mladost bo danes gostovala v Rudi. Kravosovi fantje bodo skušali osvojiti vse tri točke, čeprav naloga ne bo lahka. Trener Mladosti bo imel težave z vratarjema, saj Custrina ne bo, Devetak pa si je zvil gleženj in njegov nastop je pod vprašajem. Odsotna bosta tudi Kobal in Ferlez. V prvem delu: Mladost - Ruda 1:0. JUTRI PROMOCIJSKA LIGA - Za vse ekipe naših društev v skupini B bo jutrišnji krog zelo pomemben. V ospredju bo tekma v Sovodnjah med zadnjo Centro Se-dio (11 točk) in predzadnjeuvrščenimi gostitelji (14). »Zadovoljili bi se lahko tudi z neodločenim izidom, ne smemo pa izgubiti,« je dejal predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin. Trener Sari ne bo imel na razpolago poškodovanih Ferija in Martellanija, pod vprašajem pa je Losetti. Sovodenjci so v prvem delu izgubili z 1:0. Jutri bo sodil Cordenons iz Pordenona. Vesna (38 točk) bo gostovala pri Unio-nu 91 (27) v Percottu (sodnik Beltrame iz Vidma). Pri ekipi kriškega društva ne bo Leghisse, Monteja, Bertocchija in Ca-paia. Zanj je sezona že končana, saj si je zlomil roko in bo okreval ne prej kot v 40 dneh. V prvem delu je Vesna zmagala z 1:0. Juventina (32) bo v Štandrežu gostila Staranzano (21), ki se bori za obstanek v ligi. Trener Tomizza bo imel znova na razpolago Gerometto, Stabile in Morsut pa nista še nared. Sodil bo Vi-demčan Pizzolongo. V prvem delu je Ju-ventina v gosteh zmagala z 1:0. Zvezni igralec Primorja Alen Sardoč je v letošnji sezoni enkrat zatresel nasprotnikovo mrežo kroma 1. AMATERSKA LIGA - Primorec (31 točk) bo jutri gostoval pri predzad-njeuvrščeni Costalungi (16). »Imperativ je zmaga,« pravi predsednik Darko Kralj. S tremi točkami bi Primorec obdržal stik z vodilnimi na lestvici. Odsoten bo Leg-hissa, pod vprašajem pa sta Udina in Sin-covich. Sodil bo Goričan Luciano. V prvem delu: Primorec - Costalunga 2:0. 2. AMATERSKA LIGA - Brežani bodo jutri v Dolini gostili Muglio (40 točk), ki je v zaostalem srečanju v sredo igrala neodločeno 3:3 proti Zarji Gaji. Breg (25), trener Petagna ne bi smel imeti večjih težav s postavo, bo skušal iztrgati vsaj točko. Sodil bo Tržačan Del Carmelo. V prvem delu je Muglia zmagala z 1:0. Primorje (33 točk) bo na domačem Ervattiju (sodnik Petrillo iz Vidma) skušalo podaljšati pozitivno serijo (4 zaporedne zmage). Zmaga proti predzad-njeuvrščeni Romani (15) je skoraj obvezna. Slaba novica je, da se je poškodoval (koleno) Puzzer in ga ne bi vsaj dober mesec. Primorju pa se bo po skoraj enoletnem okrevanju kmalu pridružil Dejan Makivič. Primorje je v prvem delu zmagalo z 2:1. Zarja Gaja (27 točk) bo gostovala v Podgori. Piedimonte (32) je solidna ekipa, v prvem delu je sicer Zarja Gaja zmagala z 2:1. Pri rumeno-modrih bo odsoten vratar Jaš Grgič, ki bo moral zaradi diskvalifikacije »mirovati« še dva kroga. NAJMLAJŠI Dobra igra Pomladi ni bila poplačana Cgs A - Pomlad 2:0 (0:0) POMLAD: Ghira, Kovacich, Renar, Jerman, Simeoni, Gregorat, Bolognani, Sanzin, Caselli, Arduini, Rebula; Carli, Čubej. Trener: Žeželj. Kljub zelo dobri igri je Pomlad v zaostalem srečanju proti prvouvrščeni ekipi Cgs A ostala praznih rok. Trener Rajo Žeželj je bil z nastopom svojih varovancev zelo zadovoljen. Predvsem z igro v prvem polčasu. Za Pomlad je bil usoden začetek drugega dela, ko so gostitelji dali oba gola. Prvega po edini napaki obrambe Pomladi, pri drugem pa si je nasprotnikov igralec pomagal z roko. (jng) □ Obvestila Danes Sobota, 27. februarja 2010 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA 17.20 v Vidmu, Ul. Marangoni: UBC - Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg - Credifriuli UNDER 14 MOŠKI - 15.30 v Krminu: Alba - Sokol ZAČETNIKI - 15.00 v Dolini: Breg - Chiadino ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trieste - Val Imsa; 20.30 v Morteglianu: Basiliano - Olympia FerStyle; 21.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Sloga ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Sloga List -Royalkennedy; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Broker ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, center Špacapan: Govolley Kmečka banka - Kontovel 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Trstu. Ul. Veronese: Killjoy - Breg Alta Informatica 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Vascotto: Triestina - Sloga UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Nabrežini: Sokol -Libertas UNDER 14 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor -Brunner UNDER 13 MEŠANO - 16.00 na Opčinah: Sloga - Kontovel NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Koimpex -Tolmezzo 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Rudi: Ruda -Mladost DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna - Juventina NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 16.00 v Novari: Regaldi - Kras ZKB MOŠKA B2-LIGA - 16.30 v Sarmeoli: Sarmeola -Kras HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 18.00 v Modeni: Modena - ZKB Kwins Jutri Nedelja, 28. februarja 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA 18.00 na Opčinah; Jadran Qubik - Oderzo UNDER 17 DRŽAVNI - 11.30 v Čenti: Tarcento -Jadran ZKB ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Trstu, Palatrieste: Televita Trieste Volley 2010 - Sisley Treviso UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Trstu, Volta: Broker -Sloga Tabor; 16.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Terpin - San Vito UNDER 16 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Torriana; 11.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Hlede - Pittini UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Pasian di Pratu: Moretti - Sloga NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Staranzano; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Centro Sedia; 15.00 v Percottu: Union 91 - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Costalunga - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Muglia; 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Romana; 15.00 v Podgori: Piedimonte - Zarja Gaja NARAŠČAJNIKI - 12.00 na Opčinah: Opicina -Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Pomlad -Sant'Andrea San Vito NAMIZNI TENIS DEŽELNA C2-LIGA - 10.00 v Sesljanu: nastopa tudi Kras DEŽELNA D1 IN D2-LIGA - 10.30 v Zgoniku, Maranu, Fiumicellu in Vidmu: nastopa tudi Kras Ženske, ženske, ženske... Bliža se 8. marec in z njim ^ mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! PRIREDITVE Sobota, 27. februarja 2010 2 5 / GLEDALIŠČE KOPER - Primorska poje posvečena Narodnemu domu in bazoviškim junakom Primorska spet poje Največja zborovska manifestacija na Slovenskem bo na 33 koncertih združila rekordnih 217zborov in skoraj 4600 pevcev Revija odraslih pevskih zborov Primorske, Primorska poje, bo letos že 41. zapored povezala Primorsko, Tržaško, Goriško, Benečijo in Zagreb. Največja zborovska manifestacija na Slovenskem bo na 33 koncertih združila rekordnih 217 zborov in skoraj 4600 pevcev. Del tako velike druščine bo tudi tokrat Zavarovalnica Triglav, prvič kot generalni pokrovitelj revije Primorska poje 2010. Letošnja revija Primorska poje, ena najvidnejših manifestacij slovenskih ljubiteljskih kulturnih prireditev in edinstvena v mednarodnem prostoru, se bo začela danes s koncertom v Ilirski Bistrici. To bo prva izmed 21 revij na slovenski strani meji, 11 revij bo v zamejstvu, ena se bo odvijala na Hrvaškem v Zagrebu. Prireditev skupaj z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in zamejskimi organizacijami organizira Zveza pevskih zborov Primorske in bo trajala vse do 17. septembra, ko se bo v Bazovici poklonila bazoviškim junakom. Primorska poje se bo v 33 krajih predstavila z rekordnimi 217 zbori in drugimi pevskimi sestavi, od tega jih 160 deluje na Primorskem, 49 zborov prihaja z italijanske strani meje, po 3 s Hrvaške in iz Koroške, svojega predstavnika pa bosta imela tudi italijanska manjšina v Sloveniji ter italijanski zbor iz Milj. Revijo bo tako letos zaznamovalo 4582 pevk in pevcev ter množica navdušenih poslušalcev. Primorska poje, ki se ponaša z 41-letno tradicijo, ohranja slovensko besedo v pesmi in bogato ljudsko izročilo. Revija dokazuje, da je zborovsko petje najljubša kulturno-ljubiteljska dejavnost Slovencev na obeh straneh slovensko-italijanske meje, hkrati pa odraža zgodovinsko navezanost Primorcev na svojo zemljo, pesem in jezik. »Izredna narodnostna moč Primorcev, energija pevcev in zborovodij, vztrajnost organizatorjev, predvsem pa vsem skupna ljubezen do primorske pevske poustvarjalnosti in slovenske kulturne dediščine ohranja in nadgrajuje naše čezmejno organizirano koncertno revijsko gibanje več kot štiri desetletja. Vrata v naslednja leta so za tako pevsko gibanje na stežaj od- prta in ni se bati, da bi ga premagale tekmovalnost, izločanje, nestrpnost ... Primorski pevci z obeh strani meje imamo to kulturno soustvarjanje globoko v srcu in najbrž za vedno,« je povedal predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Baloh, ki v tem letu praznuje 40. obletnico obstoja. Pevski dogodek je torej praznik vseh Primorcev, pa tudi tistih, ki imajo posluh za to plemenito gibanje. Zavarovalnica Triglav, ki kot uglašen zbor že 110 let skrbi za lepšo in bogatejšo prihodnost, bo letos prvič generalni pokrovitelj revije. »Triglavova melodija se z območnimi enotami Koper, Nova Gorica in Postojna že dolgo razlega po Primorski. Revija povezuje Primorsko, Tržaško, Goriško, Benečijo in Zagreb, naša zavarovalnica združuje ljudi od Triglava do Vardarja. Primorska poje ohranja slovensko besedo v pesmi in bo- gato ljudsko izročilo, Triglav iz dneva v dan skrbi za finančno varnost zavarovancev ter prihodnost njihovih najbližjih. Glasbeni presežek vsako leto zbere množico navdušenih poslušalcev, največja slovenska zavarovalnica pa je tista, ki ji Slovenci najbolj zaupajo,« je ob podpisu svečane pogodbe dejal predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec. Primorska poje 2010 bo letos posvečena dvema dogodkoma, ki sta tragično in odločno zaznamovala Primorce. Pred 90 leti je prišlo do požiga Narodnega doma v Trstu, ki je bil središče slovenskih organizacij v obdobju 1904-1920, Bazovica pri Trstu pa je postala simbol upora proti fašizmu, potem ko so bili pred 80 leti na Bazoviški gmajni ustreljeni štirje junaki. Več informacij o reviji Primorska poje 2010 najdete na www.zpzp.si. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Danes, 27. februarja, ob 20.30 / W. Shakespeare: »Romeo in Julija«; režija: Ferdinando Bruni. / Ponovitve: v nedeljo, 28. februarja, ob 16.00. Stalno Gledališče FJK Rossetti V torek, 2. marca ob 20.30 / Mario Pro-speri: »L'Islamico«. / Ponovitve: v sredo, 3. marca ob 20.30. V četrtek, 2. marca ob 20.30 / Tullio Pi-nelli in Bernardino Zapponi: »La Strada«. V petek, 5. marca ob 20.30 / Luigi Pirandello in Nicola fano: »Non si sa co-me«; nastopa: Sebastiano Lo Monaco. / Ponovitve. v soboto, 6. ob 20.30 in v nedeljo, 7. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 27. februarja, ob 21.00 / Dario Tomasello: »Ultimo Giorno«; režija: Antonio Calenda. / Ponovitve: v nedeljo, 28. februarja, ob 17.00. V torek, 2. marca ob 21.00 / Alan Ayck-bourn: »Natale in cucina«. Režija: Giovanni Lombardo Radice. / Ponovitve: v sredo, 3., v četrtek, 4., v petek, 5. ob 21.00, v soboto, 6. ob 17.00 in ob 21.00ter v nedeljo, 7. marca ob 17.00. Cafè Rossetti V sredo, 3. marca ob 22.00 / Andro Merkù: »Bravomabasta!«. Gledališče Orazio Bobbio / La Con- trada Danes, 27. februarja ob 20.30 / Gof-fredo Parise: »Sillabari«. Nastopa Paolo Poli. Ponovitve: v nedeljo, 28. februarja, ob 16.30. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V sredo, 3. marca ob 19.30 in ob 22.35 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. / Ponovitve: v četrtek, 4. marca ob 17.00 in ob 20.05. Danes, 27. februarja, ob 19.30 / J. B. P. Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 1. marca ob 19.30 / Bernard Marie Koltès: »Roberto Zucco«. V torek, 2. marca ob 19.30 in ob 21.50 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama V torek, 2. marca ob 20.00 in ob 21.45 / Yasmina Reza: »Bog Masakra«. V sredo, 3. marca ob 20.00 in ob 21.45 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. / Ponovitve: v četrtek, 4. ob 20.00 in ob 21.45 ter v petek, 5. ob 20.00 in ob 21.45. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 27. februarja ob 19.30 / Matjaž Zuppančič: »Reklame, seks in požrtija«. V sredo, 3. marca ob 19.30 / Ivor Mar-tinic: »Drama o Mirjani in tisti okrog nje«. / Ponovitve: v četrtek, 4. ob 20.00, v petek, 5. in v torek, 9. marca ob 19.30. V soboto, 6. marca ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena V torek, 2. marca ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v soboto, 6. marca ob 17.30. V sredo, 3. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 27. februarja ob 17.00 / »Romeo et Juliette«. Glasba: C. Gaunod. V soboto, 13. marca ob 20.30 / »L'eli-sir d'amore«. Galsba: G. Donizetti. / Ponovitve: v nedeljo, 14. ob 16.00, v torek, 16., v sredo, 17. in v četrtek, 18. ob 20.30, v petek, 19. ob 18.00 in v nedeljo, 20. marca ob 17.00. OPČINE Prosvetni dom Jutri, 28. februarja ob 18.00 / SKD Tabor v sodelovanju z ZSKD - Openska glasbena srečanja: »Slovenski tolkalni duo«. GORICA Kulturni dom Gorica V petek, 5. marca ob 20.45 / Koncert skupine Pink Floyd Passion iz Gorice. (Info: Kulturni dom Gorica 048133288) V ponedeljek, 8. marca ob 20.30 / bo koncert skupine The Beatles Revival Band iz Reke. (Info: Kulturni dom Gorica 0481-33288) TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 4. marca ob 20.45 / Ludwig Van Beethoven: »IX Sinfonia«. Nastopa: Maurizio Baglini - klavir. _SLOVENIJA_ Cankarjev dom V torek, 2. marca ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / Irena Tomažin in Joséphine Evrard: »Splet okoliščin«. / Ponovitve: v sredo, 3. marca ob 20.00. Danes, 27. februarja ob 19.30 Linhartova dvorana / »Tango za Rahmanino-va«. Nastopa SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v nedeljo, 28. februarja ob 17.00. V torek, 2. marca ob 20.30 / Nastopa Craig Taborn. V torek, 9. marca ob 20.30 / Nastopa: Renè Lacaille. V torek, 9. marca ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine / »Zvoki šestih strun«: nastopa Tilman Hoppstock - kitara. V torek, 16. marca ob 20.30 / Nastopa: Boris Kovač & La Campanella. V ponedeljek, 1. marca ob 10.30 Linhartova dvorana / Policijski kocert za GML: »Peter in volk«. Glasba: Sergej Prokofijev. / Ponovitve: v torek 2. in v sredo, 3. marca ob 10.30. V ponedeljek, 1. marca ob 19.30 Klub Cankarjevega doma / Mladi mladim: »Duo harfinet«. Nastopajo: Erika Gri-čar - harfa in Lovro Turin - klarinet, Polona Kopač Trontelj - mezzosopran in Primož Kranjc - harmonika. V ponedeljek, 1. marca ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / Nataša Živkovič : »Prva ljubezen drugič«. Produkcija: Mesto žensk. V torek, 2. marca ob 9.00, 10.00 in 11.00 Kosovelova dvorana / »Janko in Metka«. Glasba: Engelbert Humper-dinck, režija: Katja Konvalinka, scenografija: Ksenija Konvalinka. / Ponovitve: v četrtek, 11. marca ob 9.00 in ob 10.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgo- dovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Slovensko Stalno Gledališče: je na ogled slikarska razstava Megije Pepeu. Ogled bo možen do 15. marca. Urnik: od po-nedeljeka do petka od 10.00 do 17.00. Narodna in študijska knjižnica: je na ogled fotografska razstava Biserke Cesar pod naslovom »Pogledi afriških otrok«. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Civardi. Glasbena točka: Jari Jarc -harmonika. OPČINE Bambičeva galerija: do 26. februarja je na ogled razstava akverelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty - Oče in sin«. Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA SKD Igor Gruden: v veliki dvorani v pritličju je ob priliki društvenih pobud na ogled razstava fotografij »3*2=6« Jakoba Jugoviča. VIDEM Knjižnica Einaudi (Ul. Vittorio Veneto 49): do 6. marca je na ogled razstava pod naslovom: »Di segni in segni« neapeljskega slikarja Francesco de Marco. Predstavil ga bo arhitekt Marianna Ac-cerboni. Urnik: razstava bo na ogled od 9.00 do 12.30 ter od 15.30 do 19.00, zaprto ob ponedeljekih ob jutranjih urah. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Urnik: od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, do 5. marca ob prireditvah. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): je na ogled slikarska in kiparska razstava Davideja Verziagija z naslovom »Fuoriluogo«. Urnik: do 27. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro. Kulturni dom (Mala dvorana): do 4. marca je na ogled dokumentarna razstava slovenske pesnice Ljubke Šorli Bratuž. ■ Goriške razstave o futurizmu Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2: je na ogled razstava »Futurismo. Filippo Tommaso Marinetti, l'avanguardia giuliana e i rapporti internazionali«; v dvorani Deželnih stanov goriškega gradu je na ogled »Futurismi Giuliani. Gli anni Trenta. Omaggio a Tullio Crali« do 28. februarja vsak dan med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): v torek, 2. marca ob 18.00 bo otvoritev slikarske razstave Magdalene Cej. Predstavila jo bo Magdalena Svetina terčon. V kulturnem programu bodo nastopili: Tjačša Cej - klavir; Simon Novak - klavir, in pevska skupina Studenec Pivka pod vodstvom Irene Rep. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve.. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna Galerija Nova Gorica (na Trgu Edvarda Kardelja 5): je na ogled razstava »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artukovic, Viktor Ber-nik, Jasmina Cibic, Ivan Fijolic, Ištvan Išt Huzjan, Jaša, Gorazd Krnc, Kristina Lenard, oKo, Puma34, Arjan Pregl, Marko Tadic; na ogled bo do 26. februarja, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Galerija Frnaža (Erjačeva ulica): je na ogled razstava slik Ivana Jelinčiča z naslovom »V objemu gora in Soče«. Na ogled bo do 26. februarja. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Kino Šiška: je na ogled fotografski projekt: »Otroci Evrope (Children of Eu-rope)«. V projektu sodelujejo fotografi Jure Breceljnik in Petro Giodani. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Cankarjev dom (Mala galerija): do 14. marca je na ogled fotografska razstava Saše Kos: »Beton«. Cankarjev dom (Velika sprejemna dvorana): do 18. marca je na ogled fotografska razstava pod naslovom: »Slovenska novinarska fotografija 2010«. 26 Sobota, 27. februarja 2010 ŠPORT / TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je poročala o trgovskem plesu, ki je »vspel najsijajneje, ako ni celo prekosil svoj že tradicijonelni sijaj. Vhod, stopnjice, dvorana so bili najokusneje okrašeni z zelenjem. Lep je bil pogled na oder, na katerem so bili med zelenjem prirejeni trgovski emblemi. Udeležba velika, toalete krasne, nešteto deklet in mladeničev so tvorili svež venec bujnega življenja. Vse skupaj pa je sestavljalo sliko, v kateri se je kazal uprav velikanski socijalen napredek med našimi srednjimi stanovi. Prvo kadriljo je plesalo do sto parov. Med Češko besedo pa je prišlo do slovesnega prizora: naša mladina je počastila gospoda profesorja Ivana Umeka ob njega petindvajsetletnici in mu je v nje imena v priznanje njegovih velikih zaslug za povzdigo naših plesnih prireditev gospod Detela z navdušenim govorom izročil zlato kolajno in lovorov venec. Vsa dvorana je priredila slavljencu z navdušenimi živio-klici prisrčno ovaci-jo! Prilika nam je bila, da smo govorili s par italijan- skimi trgovci, ki so bili kar presenečeni in se niso mogli prečuditi. Seveda: oni so poznali Slovence le kakor jih »Piccolo« slika, tu pa so videli pred seboj element, ki jim je imponiral z nastopom velekulturnih ljudi. Našim trgovcem najiskreneje čestitke in tako naprej!« V teh dneh se je v Narodnem domu vršil shod Narodne delovske organizacije proti premestitvi Lloydo-vega arzenala. »Shod je otvoril tovariš Slavec kakor zastopnik Lloydove skupine udov N.D.O. ter podelil besedo predsedniku, dr. Josipu Mandiču, ki je - prisrčno pozdravljen - v uro trajajočem govoru razlagal vzroke, radi katerih je prišlo do pogodbe med vlado in Lloydovo družbo ter dokazoval, da so ti razlogi popolnoma neveljavni ter da bi bile posledice premeščenja arzenala naravnost pogubne za vse prebivalstvo, za industrijo, za trgovino, a naravnost katastrofalne za tisoče delavcev. Proti zaključku pa je najostreje obsojal postopanje in nezaslišano brezbrižnost vodstva socialne demokracije ob tem za delavstvo življenjskem vprašanju.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V tem tednu je ponovno prišlo do mazaške akcije. »Ljudje, ki so hodili po ulici Roma so bili priče zanimivemu početju nekega mladeniča. Ta se je ustavil pred hišo, v kateri imata svoje prostore Slovenska prosvetna zveza in Slovenska gospodarsko kulturna zveza ter začel s čopičem, ki ga je pomakal v vrček s črno barvo, pisati po hišnem pročelju. Najprej W, potem ITALIA, potem FIUME, pa še ISTRIA. Najprej na eni, potem pa še na drugi strani vrat. To početje je vzbudilo pozornost nekega policijskega agenta, ki je mladeniča vprašal, če ima dovoljenje. Ta mu je odgovoril, da naj ga pusti pri miru in začel pisati po pločniku pred hišo. Policijski agent ga je tedaj pozval, naj stopi v vežo hiše, a mladenič ga je v odgovor vprašal, če ve, kdo je v tej hiši, potem pa je dejal, da v vežo, kjer so »slavi«, ne gre. Ko je hotel agent nekoliko ostreje nastopiti, zlasti še, ker je hotel pisati tudi po cestišču, je mladenič vrgel nanj vrček z barvo in pobegnil. Ker je bi- lo očitno, da gre za provokacijo, smo vprašali šefa kabineta kvestorja, če mu je zadeva znana. Odgovoril nam je, da je bil mladenič identificiran in da bo kmalu v tej zvezi izdano uradno sporočilo. Primorski dnevnik je med drugim pisal tudi o novi produkciji slovenskega gledališča. »Predstav, kakršna je bila v Avditoriju, si želimo še mnogo. Predvsem je ustvarjeno vse drugačno vzdušje, kadar je dvorana polna in tokrat je tudi bila. Poleg vseh zvestih obiskovalcev predstav našega gledališča je prišel še marsikdo. V marsičem je usoda našemu gledališču nemila, toda to srečo pa ima, da se lahko že nekaj let zaporedoma postavi s preizvedbami, ki naletijo pri občinstvu na najboljši sprejem. Igralci so nastopili s Tavčerjevo komedijo »Nicky - zlati deček«. Profesor Josip Tavčar je s tem delom dodal svojemu opusu zelo tehtno delo, ki bo ugajalo občinstvu povsod. Igralci so opravili odlično svoje delo, publika pa je bila navdušena!« FILMI PO TV Sobota, 27. februarja, Rtv Slo 1, ob 20.05 Boj na požiralniku Režija: Janez Drozg Igrajo: Polde Bibič, Bert Sotlar, Jerca Mrzel in Angelca Jankova Boj na požiralniku je značilen primer Prežihove kratke pripovedi saj združuje dva poglavitna motiva avtorjeve literarne ustvarjalnosti: človekovo elementarno povezanost z zemljo in stisko, ki je posledica krivičnih socialnih razmer. Tragičen, domala brezupen boj ljudi z naravo in okoljem, oblikuje Prežihov Voranc v slavo-spev človekovi moči in njegovemu neuklonljivemu boju s silami, ki presegajo človeške mo- Nedelja, 28. februarja, Rete 4, ob 15.35 L'inferno di cristallo Režija: John Guillermin Igrajo: Steve McQueen, Paul Newman, Faye Dunaway in Fred Astaire Guillerminov celovečerec iz leta 1974, ki si je zagotovil kar tri oscarjeve kipce, se ponaša s častno hollywoodsko igralsko zasedbo. Zgodba je najbrž vsem dobro znana. Pripoveduje o katastrofalnem požaru, ki je prizadel visoki ne-wyorški nebotičnik, ravno na dan, ko so ga odprli in v njem priredili izredno slavje. Filmska zvočna kulisa, We may never love like this again, je postala pravi hit; sam film, pa se je sedemindvajset let kasneje izkazal za nekakšno napoved tega, kar se je zgodilo 11. septembra 2001. Torek, 2. marca, Rete 4, ob 21.10 LLamore infedele Režija: Adrian Lyne Igrajo: Richard Gere, Diane Lane, Olivier Martinez, Chad Lowe, Margaret Colin, George F. Miller Edward in Connie Summer sta čudovit in srečen par srednjih let: uresničile so se jima ameriške sanje. Z osemletnim sinom, psom in hišno pomočnico živita zavidanja vredno življenje v predmestju New Yorka. Njunemu srečnemu zakonu, ki se utaplja v izobilju, grozi propad, ko Connie sreča neznanca na ulici So-ha. Z njim se zaplete v razmerje, ki postane tu- ^//JuvvST di njena obsesija. Film, pri scenariju katerega je sodeloval tudi Claude Chabrol, je nekakšna hollywoodska predelava njegove velike uspeš- Sreda, 3. marca, Tv Slo 1, ob 20.05 Vicky Cristina Barcelona Režija: Woody Allen Igrajo: Scarlett Johansson, Rebecca Hall, Javier Bardem, Penelope Cruz in Chris Messina Mladi prijateljiciVcky in Cristina se podata na poletne počitnice v Španijo. Američankama prekriža v Barceloni pot zapeljivi slikar Juan, ki se z lepoticama zaplete v ljubezenski trikotnik. Za popolno čustveno zmedo poskrbita Vickyjin zaročenec iz New Yorka in Juano-va neuravnovešena bivša žena Maria, ki ljubezen razume kot zelo usodno in smrtnonosno čustvo. Sreda, 3. marca, Canale 5, ob 23.30 Under suspicion Režija: Stephen Hopkins Igrata: Monica Bellucci in Gene Hackman Henry Hearst je ameriški odvetnik, ki sicer živi v Porto Ricu. Pred dnevi je med jutranjim tekom s psom v parku odkril truplo 12 letne deklice. Henry obvesti policijo, toda ta ga želi podrobno zaslišati saj je to že drugi podobni umor v zadnjih tednih, obenem pa sumi, da je imel Henry večjo vlogo pri dogodku. Med intenzivnim zasliševanjem, ki ga vodita mlajši detektiv Owens in njegov starejši kolega Benezet, se počasi začenjajo razkrivati razpoke Henryjeve zgodbe, zato detektiva zasli-šita tudi Henryjevo ženo Chantal, ki se je od svojega moža v zadnjem času precej oddaljila. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV VRSTA TRSKE V SEVERNIH MORJIH FOTO ARHIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA VODJA ODDELKA V TABORIŠČU GRŠKA ČRKA ITALIJANSKA RADIO-TV KDOR ZADIRC-NO GOVORI PRIPRAVE, STROJI ZA KAKO OPRAVILO DOLGA VRSTA AVTOMOBILOV, LJUDI POŠKODBA KOSTI ŠKOFOVSKA KAPA KRAJ V FURLANIJI (ORIG.) ANGLfŠKI SKLADATELJ (THOMAS) ITALIJANSKI PEVEC IN SL. PISATELJ (VITAN) POLJSKI PISATELJ (JAN) ALAN JONES ENOTA ZA MERJENJE GLASNOSTI SLOVENSKA IGRALKA ... RINA NAŠA IGRALKA KRALJ GL. MESTO KAZAHSTANA SLOVENSKA BIATLONKA BRANKOVIČ AM. MULTI-NACIONALNA DRUŽBA ZARDEVANJE BERI PRIMORSKI DNEVNIK SMER PROJEKTIRANE CESTE ALI 2ELEZNICE STAJA ZA ŽIVINO DANILO LOKAR NAJVIŠJI VRH PIRENEJEV FR. IGRALEC (HENRY) TINA TURNER PEVEC BANDA U2 VALENTIN ASMUS DEL MOLEKULE DIONIZOVA PALICA FUNKCIJA IN ČAST JUDOVSKEGA DUHOVNIKA KIP KRILATEGA DEČKA RICCARDO ILLY ZDRAVILIŠČE Z UGODNIMI KLIMATSKIMI RAZMERAMI ROMUNSKI D2IP IZOBRAZBA, VZGOJA PESNIŠKA STOPICA, TROHEJ ITALIJANSKI SKLADATELJ BANČNA BLAGAJNA KRIČANJE, VPITJE ZAKLJUČEK MOLITVE IT. IGRALEC BUAZZELLI KRAJ PRI SALERNU ŠESTI MESEC V JUDOVSKEM KOLEDARJU TUJE 2ENSKO IME PIJAČA STAR. SLOVANOV PRVA AMERIŠKA PREISKOVAL NA AGENCIJA ČLENEK PRI ČLENONO2CIH SL PISATELJ (JAKOB) NASTAVA, ZANKA, LOVNA PRIPRAVA ANASTAZIJA (KRAJŠE) DESETI MESEC V LETU NAŠE GORIŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO REKA NA POLJSKEM SL. PISATELJICA PEROCI DALMATINSKO 2ENSKO IME VELIK POKRIT PROSTOR STADION V BUDIMPEŠTI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK RUPEL ALDO ZADNJI DEL ČEŠKI REFORMATOR HUS TOVARNA V SARAJEVU ITALIJANSKI PAD PRIPOVEDNA PESEM SAMUEL ADAMS KEM. ZNAK ZA LANTAN ZAČETEK, IZVOR NEGIBNOST, TOGOST JAZ, TI . GOSTIJA, SVATOVANJE VOHUNKA HARI LUNINO ŠTEVILO SLOVARČEK - AKSAMIT = rožnata tkanina • ARNE = angleški skladatelj • EBOLI = kraj pri Salernu • ARO = romunski d2ip • RORE = nemški slikar • SAJ = vrsta trske • SAN = reka na Poljskem TROJA OKTOBER 1 2 3 4 5 6 7 8 ■ ■ 9 10 11 12 13 VODORAVNO: 1. ime treh pergamonskih kraljev; 5. hrvaška denarna enota ali vitka zver z dragocenim krznom; 6. azijska država z glavnim mestom Teheran; 7. pesniški polni stik; 8. ime naše kotalkarice Košuta in namiznonteniške igralke Bržan; 9. naš odlični violinist SiškoviC; 11. nekdanji italijanski smučar (Michael); 12. slovenska smučarka Za-vadlav; 13. irski filmski igralec Neeson. NAVPIČNO: 1. japonski filmski režiser Kurosava; 2. prebivalci večjega mesta v severni Italiji; 3. žensko ime; 4. ameriška filmska igralka Turner; 10. del ostrešja, lesena nosilna greda; 11. slovenski pisatelj (Vitan). (lako) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 27. februarja 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka: Modra krava »Mlini na veter« 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da 6.30 Aktualno: Unomattina Weekend 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: ApriRai 10.35 16.55 Vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 17.00, 0.35 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Le amiche del sabato 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Talent show: Ballando con le stelle (v. M. Carlucci) 0.40 Dok.: Memorie dal Bianco e Nero V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.10 Aktualno: Tg2 Costume e società 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattino in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: ApriRai 11.35 Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasba: Top of the Pops 16.20 Nan.: Giardini e misteri 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 18.55 Vancouver: alpsko smučanje, slalom (m), 1. vožnja 20.00 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.35 Dok.: Tg2 Dossier 0.20 Dok.: Tg2 Storie 1.00 Aktualno: Tg2 Mizar 1.30 Vancouver: umetnstno drsanje, revija ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario. Cose (mai) viste 7.00 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: Tgr I nostri soldi 11.15 Aktualno: Tgr EstOvest, sledi Tgr Levante 11.45 Aktualno: Tgr Italia Agricoltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr BellItalia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 Deželni dnevni, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Dnevnik L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.00 Šport: Magazine Champions League 16.25 Šport: Sportabilia 16.45 Vaterpolo: DP, Lacij - Rim 17.00 Kolesarstvo: Trofeja Laigueglia 18.10 Šport: 90° minuto - Nogomet, B liga 18.55 Vremenska napoved 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Vancouver: hitrostno drsanje (m in ž), zasledovalno; salom (m), 2. vožnja 7.30 Nan.: Nonno Felice 8.10 Nan.: Tequila & Bonetti 9.05 Nan.: Dolmen 11.00 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik in prometne vesti 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Poirot 17.10 Nan.: Monk 17.40 Aktualno: Pianeta mare 18.00 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 23.20 Nan.: Law & Order - Unita speciale 0.10 Šport: Guida al campionato 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Aktualno: Super Partes 10.20 Film: Per incanto o per delizia (kom., ZDA, '99, r. F. Torres, i. P. Cruz) 11.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Grande Fratello 14.00 Resničnostni show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. M. Hunziker in E. Greggio) 21.10 Talent show: Io canto (v. G. Scot-ti), sledi Io canto e poi... 0.55 Variete: Mai dire Grande Fratello O Italia 1 6.10 Nan.: Flipper 7.00 19.00 Risanke 10.45 Aktualno: Cotto e mangiato 11.05 Aktualno: Tv moda 11.50 Aktualno: Jekyll - La vera faccia del-la Tv 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Til Death - Per tutta la vita 14.00 Film: Detective a 2 ruote (kom., ZDA, '05, r. M. Siega, i. N. Cannon) 15.00 17.10, 20.00, 22.40, 0.15 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 15.55 Film: Un poliziotto a 4 zampe - 2 (akc., ZDA, '99, i. J. Belushi) 17.50 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.. Mr. Bean 19.35 Film: Asterix e la pozione magica (ris., Fr., '86, r. P. Van Lamsweerde) 21.10 Film: Asterix alle Olimpiadi (pust., Fr., '08, r. T. Langmann, F. Forestier, i. A. Delon, S. Rousseau, G. Depardieu, C. Cornillac) 23.30 Film: Pipistrelli vampiro (srh., ZDA, '05, r. E. Bross, i. L. Lawless) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Šport: Volley Time 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Dok.: Borgo Italia 2010 13.05 Aktualno: Fede, perche no? 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 Aktualno: La citta dello sport 14.15 Šport: Passione sport 14.25 Aktualno: Ci parlano di se 14.55 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.10 Glasb.: Musica, che passione! 20.00 Športe vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Blue Demon (fant., '04, r. D. Grodnik, i. R. Batinkoff, D. Pfeifer) 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Aktualno: Stoa' la 6.00 7.00 10.10 10.40 11.20 12.30 13.05 13.30 16.00 19.00 20.00 20.30 21.35 23.30 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Week-End Aktualno: Il tempo della politica Dok. Cacciatori di tesori perduti 1.30 Šport: Superbike, VN Avstralije, superpole Dnevnik in športne vesti Dok.: Mystery Files - Il mistero del-la torre di Londra Film: Gente del Nord (dram., ZDA, '89, r. T. Kotcheff, i. K. Russel) Rugby: Trofeja 6 držav, Italija -Škotska Nan.: Crossing Jordan 0.30 Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby Aktualno: Complotti Jr Slovenija 1 6.15 Kulutra, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.20 Križ Kraž 9.10 Film: Kino Kekec (pon.) 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.50 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Film: Sama svoj otok (pon.) 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Zdravje 16.30 Usoda, sledi Nasvet 17.15 Ozare 17.20 Zakaj pa ne 17.40 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Prežihov Voranc - Boj na požiralniku 21.30 Ars 360 21.45 Hri-Bar 23.25 Nad.: Vroči Bronx 0.10 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 27.02.1992 (pon.) Slovenija 2 6.30 2.25 Zabavni infokanal 8.15 Skozi čas 8.25 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 27.02.1992 8.50 Tarča (pon.) 10.25 Circom Regional, oddaja Tv Maribor 10.55 Minute za... 12.00 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: alpsko smučanje, slalom (ž), posnetek 13.40 London: nogometna tekma angleške lige, Chelsea - Manchester City, prenos 15.40 Zimske olimpijske igre vancouver 2010: olimpijski studio in posnetki vrhuncev 15.50 Vancouver: drsanje na kratke proge, 500 m, 1000 m 16.05 Kerling 16.30 Deskanje na snegu, veleslalom (ž) 17.10 Vezsprem: rokometna tekma lige prvakov, Vezsprem - Gorenje, prenos 18.55 Vancouver: Alpsko smučanje, slalom (m), prenos 1. vožnje 20.40 Smučarski teki (ž) 30 km, prenos 21.15 Deskanje na snegu, paralelni veleslalom (m), prenos 22.40 Alpsko smučanje, salom (m), prenos 2. vožnje 0.00 Hitrostno drsanje (m in ž), zasledovalno, posnetek 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Srečanja v skupnosti Italijanov 15.00 23.45 Vsedanes - Aktualnost 15.30 Zoom 16.00 Vancouver: hokej, posnetek 17.30 Zimske olimpijske igre, pregled 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Vzhod - Zahod 20.00 Vancouver: slalom (m), povzetek 20.30 Vancouver: teki, prenos 22.45 Vancouver: slalom (m), prenos 23.40 Vsedanes - Aktualnost 0.30 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 12.00 0.45 Videostrani 16.30 Razgledovanja 17.00 Hrana in vino (pon.) 18.00 Kultura: Utrinki iz Lutkovnega gledališča Ljubljana (pon.) 18.30 Videofronta (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Monitor 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Primorski tednik (pon.) 21.30 Glasb. odd.: Z Mojco po domače 22.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici 23.45 Veliko platno radio trst a 7.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 14.00, Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.10 Koncert; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music box; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.45 Glasba za vsakogar; 18.00 Mala scena; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska, vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringa-raja; 9.05, 18.05 Olimpijska oddaja; 9.10 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakci- ja; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Novice; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Na val na šport; 18.45 -24.00 Olimpijski na(val); 19.00 Novice; 19.05 Slalom (m) 1. vožnja; Deskanje, paralelni vlsl (m), kva-lif.; 20.00 Olimpijski gost: Rudi Hiti; 20.45 Smučarski teki (ž) 30 km, skupinski start; 21.15 Deskanje, paralelni vlsl. (m), izločilni boji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Slalom (m) 2. vožnja. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.00 Opera: Giaco-mo Puccini: Boheme; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 8 Sobota, 27. februarja 2010 TRST jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren üü dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 1/11 TOLMEČ O -1/11 SpT^a VIDEM o O PORDENON 1/13 TRBIŽ O -2/10 O -7/6 KRANJSKA G. ČEDAD O 1/13 CELOVEC O -3/8 o TRŽIČ "¡ri -3/11 _ o KRANJ ;0-2/9 S. GRADEC CELJE -1/11 O MARIBOR o 0/10 PTUJ o M. SOBOTA 01/12 o LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 0/10 N. MESTO 0/11 GORICA O ■,,■,„ POSTOJNA „ o C^H O -2/9 |M ■------' v Ä^T T - ČRNOMELJ 4/14 i/id ZAGREB 3/1E o ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme; ponoči in zjutraj se bo v spodnji nižini lahko pojavljala megla. Proti večeru se bo povsod po deželi spet oblačilo. Pretežno jasno bo. Zjutraj bo po nižinah megla. Popoldne se bo na zahodu zmerno pooblačilo, ponekod bo zapihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, v alpskih dolinah do -6, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem do 14 stopinj C. Danes bodo v višjih plasteh ozračja od severozahoda dotekali bolj suhi anticiklonalni tokovi; jutri bomo pa pod vplivom zmerne atlantske fronte, v višinah bodo pihali močni jugozahodni „ vetrovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 17.49 Dolžina dneva 10.02 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.33 in zatone ob 5.49 A Nad Alpami, našimi kraji in srednjim Sredozemljem je nastalo šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom bo popoldne spet začel dotekati nad naše kraje nekoliko bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. Spanje občutljivih ljudi v noči na nedeljo bo moteno. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 9,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.33 najnižje -31 cm, ob 9.19 najvišje 48 cm, ob 15.45 najnižje -65 cm, ob 22.14 najvišje 52 cm. Jutri: ob 4.08 najnižje -35 cm, ob 9.56 najvišje 47 cm, ob 16.16 najnižje -62 cm, ob 22.43 najvišje 53 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................350 Vogel.................195 Kranjska Gora.........90 Krvavec..............160 Cerkno...............130 Rogla.................130 Mariborsko Pohorje . .90 Civetta...............210 Piancavallo..........150 Forni di Sopra........140 Zoncolan............105 Trbiž..................130 Na Žlebeh ...........230 Mokrine...............50 Podklošter...........115 Bad Kleinkirchheim . 120 o GRADEC 1/13 TOLMEČ O 1/7 TRBIŽ O 0/6 O -3/6 KRANJSKA G. O PORDENON 4/11 ČEDAD O VIDEM O 4/11 ~ 3/12 ^ & ¿^T o 0/10 S. GRADEC pTUJ o V-, CELJE 1/12 LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA/V' 2/12 _ GORICA O W POSTOJNA O O 1/9 KOČEVJE trst o caj^j xx o 6/12 CELOVEC O -2/8 o TRŽIČ 1/12 MARIBOR O 0/13 M. SOBOTA 01/13 o KRANJ /p A v N. MESTO 1/12 \ fi KOCI «orJž^^ p?1t3°rož o V------ OPATIJA REKA 7/13 ZAGREB 1/14 PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo oblačno, možen bo rahel do zmeren dež ali sneg v hribih nad okoli 1000m nadmorske višine. Padavine bodo verjetnejše zvečer, ko se bodo tudi razširile na večji del dežele. Po nižinah se bodo ponoči verjetno pojavljale meglice. Jutri bo v v vzhodnih krajih večinoma sončno, drugod pa zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v zahodni Sloveniji bo predvsem popoldne občasno rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen južni veter. EGIPT - Nesreča ladje Costa Europa genovske družbe Costa Crociere Potniška ladja trčila v pomol: 3 mornarji mrtvi, 4 potniki ranjeni Ladja Costa Europa po nesreči v pristanišču v Šarm el Šejku ansa KAIRO - V noči na petek se je v egiptovskem letovišču ob Rdečem morju Šarm el Šejku pripetila nesreča, v kateri so umrli trije člani posadke luksuzne potniške ladje, štiri potniki pa so se ranili. Ladja Costa Europa genovske družbe Costa Crociere je zaradi slabega vremena silovito trčila ob pomol. Na njej je bilo 1.473 potnikov in 147 članov posadke. Člani posadke, ki so v nesreči umrli, so bili iz Indije, Brazilije in hon-durasa. Poškodovani pa so trije britanski in italijanski državljan. Reševalci so jih prepeljali v bolnišnico, zdravniki pa so sporočili, da je njihovo stanje stabilno. Italijanski lastniki ladje so sporočili, da je plovilo varno zasidrano v pristanišču, prvi popis škode pa je pokazal, da je močno poškodovan desni bok ladje. Potnike so nastanili v tamkajšnje hotele. Priče so povedale, da je v počivališču pihal močan veter, ki je najverjetneje glavni vzrok nesreče. Na trupu ladje je ogromna luknja, ki je posledica trčenja v pomol. Costa Europa je bila na 18 dnevnem križarjenju od Duba-ja do Savone. V Sharm al-Sheikh je prispela iz pristanišča Safaga. ZDA - V njem pokopani sužnji iz Afrike V New Yorku muzej afriškega pokopališča NEW YORK - Na jugu mesta New York so leta 1991 med kopanjem temeljev za novo zvezno zgradbo naleteli na številne okostnjake in ugotovili, da gradijo na mestu, kjer je bilo nekoč pokopališče sužnjev iz Afrike. Danes bodo na tem mestu svečano odprli nov center za obiskovalce v muzeju, ki pripoveduje zgodbo doslej večinoma anonimnih graditeljev Manhattna. Omenjeno pokopališče so odkrili leta 1991 na gradbišču zvezne zgradbe nedaleč od mestne hiše na aveniji Broadway. Pokopališče je iz 17. stoletja, v njem pa so pokopani afriški sužnji, ki so jih izkoriščali že prvi nizozemski pri- seljenci mesta New Amsterdam. To mesto se je z britanskim prevzemom kolonije potem preimenovalo v New York. Odkritje so razglasili za eno najpomembnejših arheoloških najdišč v ZDA in po letih prepirov med temnopoltimi Američani in zvezno vlado so najdišče leta 2006 opredelili kot nacionalni zgodovinski spomenik. To je z izvršnim ukazom odredil republikanski predsednik George Bush. Del najdenih kosti so že leta 2003 poslali na univerzo Howard v Washington na znanstvene raziskave s katerimi so med drugim ugotovili, da je bilo življenje afriških sužnjev v kolonijah izjemno naporno. (STA) ANTARKTIKA - Velika je kot Luksemburg Odlomila se je milijardo ton težka ledena gora PARIZ - Z vzhodne obale Antarktike se je pred dvema tednoma po poročanju znanstvenikov odlomila ledena gmota v velikosti Luk-semburga. Znanstveniki že opozarjajo, da bi to utegnilo na podnebje v severnem Atlantiku imeti občutne posledice, saj bo zaradi sprememb v temperaturi in gostoti morske vode najverjetneje prišlo do sprememb ustaljenih oceanskih tokov. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se je ledena gora s površino 2550 kvadratnih kilometrov od rta ledeniškega jezika ledenika Mertz ob vzhodni obali Antarktike odlomila 12. ali 13. februarja, nato pa so jo tokovi zanesli v smeri proti Avstraliji. Znanstveniki ob tem poudarjajo, da je do dogodka prišlo potem, ko je ob omenjeni rt trčila ledena gora B9B, ki se ob obalah Antarktike giblje že od leta 1987. Poleg trka je svoje prispevalo tudi globalno segrevanje, zaradi česar so arkti- čne ledene gmote precej manj kompaktne in zato bolj lomljive. 400 metrov debela, 78 kilometrov dolga in okoli 40 kilometrov široka ledena gora bi ob taljenju več kot milijarde ton ledu lahko povzročila nekatere spremembe, ki bi vplivale tudi na podnebje v severnem Atlantiku. Znanstveniki opozarjajo predvsem na spremembe temperature morske vode in njene gostote. Zaradi tega bi se namreč utegnili spremeniti ustaljeni morski tokovi, kar bi v severnem Atlantiku v prihodnjih desetletjih lahko povzročilo predvsem ostrejše zime. Tako nova ledena gora kot B9B bosta sčasoma izginili, koliko časa se bosta talili pa je odvisno predvsem od tega, kam ju bodo morski tokovi zanesli. Obstaja namreč možnost, da se bosta stalili v nekaj desetletjih, lahko pa bi bila ob primernih pogojih njuna življenjska doba tudi precej daljša. (STA)