Izhaja vsak petek 'popoldne. Velja za celo leto 10 lir; za pol leta 5 lir; za tri mesece 2 liri in 60 stot Posamezna štev. 20 stot. — Uredništvo in uPrava Trst, via delle Zudecche štev. 3. Telefon 19-50. — Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni oglasi po 1 lfro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot.Oglasi trgovcev in obrtnikov po 60 stot. Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek „Dela“.
V Trstu, dne 4. junija 1920
1DELO
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Sami pravite, da- ste pametni, pa prenašate, če vas kdo • usužnjuje, prenašate, če vas kdo objeda, prenašate, ako vam. kdo jemlje, kar ste pridelali, prenašate, ako vas kdo v lice ' bije. In na vse to pravite, da ste pametni in da niste slabotni.
Sv. Pavel.
Leto I. - Štev. 16.
K. Redek:
Eilii milia
Razpad reformističnih iluzij.
Otti razvoj, in bi bdi moral, po trditvah reformi siov, prekoračiti in premagati revolucionarni nauk komunizma, je kmahi pokazal delavstvu v*o smeš nosit reformističnih iluoij. Agrarci in junlkerji so se proti vili vedno bolj naraščajoči konkurenci mladih agrarnih držav ter 90 z ■agrarnimi carinami podraže-vaK življenjske potrebščine. Razvoj kapitalizma je dovedel do ustanovitve trustov in kartelov, to je velikih kapitalističnih organizacij. In te niso samo nadomestile iti premagale rokodelce, marveč tudi srednjo b<uržoazijo. Da ščitijo svoje profite, so zahtevali trusti 'in karteli visoke industrijske carine. Združili so se z agrarci, dia oropajo skupno ž njimi narode. Istočasno pa je pomenila vedno -bolj naraščajo trustizacija in kartelizaoija industrije ogromno povečanj« moči kapitalistov napram delavskim strokovnim zvezam. Delavske strokovne zveze, ki so preje kaj lahko vsilile svojo voljo malemu lastniku tkalnice, v kateri je delalo par sto delavcev, so bile brez moti napram kraljem premoga in železa, pod oblastjo kojih je staio celih desettisoč delavcev. Delavec tkahiioe, ki ni 'bil zadovoljen s svojo plačo, se je podal lahko v drugo tovarno. Kartelizirani barom' premoga in železa niso pripoznavali delavskih strokovnih organizacij. BiH so trdno združeni proti vsakoršm zahtevi svojih delavcev, proti katerim so se branih s «ietemo>m črnih list. Razmere med pn-letarijatom in buržoazijo, toliko v tovarni, kolikor na polju ikonsuma, so se še bolj povečale vsled kn-perijalistične politike. Ta je grozila, da izzove, iz '"boja mdusitfiij, kanteiiziranih na svetovnem tržišču, ^o je iz konkurenčnega iboija trgovskega kapitala, svetovno vojno. Povečajoča se teža davkov, povzroče nih v »le d oboroževalne tekme, vedno bolj naraščajoča vojna n e varno srt, konflikti z delavskimi strokovnimi zvezami, — vse to je gnalo posedujoče razrede, da uporablja napadalno politiko proti delavskemu razredu. Ker je naraščalo izkoriščanje, so se morale naravno poostriti tudi mere zatiranja. Naraščajoča politična reakcija je pri delavskem razredu porodila protiupliv, — znak bližajočega se viharja. Politična reakcija pa je pokazala delavstvu vseh dežel, da ni r e vol uc i j ona rni komunizem nikakršna utopija, pač pa da je utopija taikozvani »realni« reformizem in to radi tega, ker ne probuja duhov, ne vzpodbuja eneržij, ki bi za mogle skrajšati križev pot človeštva na svojem pohodu in ne bodri mlačnih, da bi pospešili korake, nasprotno: ta utopija paralizira navdušenje in izpremmja človeštvo v stajo pohlevnih ovac.
Od velike stavke v Ruhrski kotlini, od velikih bojev berolinskih elektrikerjev m po viharnem gibanju francoskih delavcev za dosego osemurnega delovnega časa, je izginilo v masah ono veliko upanje, ki je dbečalo, da pride delavstvo lahko z mimo evolucijo v socšjalizem. Videle so te mase, kako so se sile kapitalizma združevale in utrjevale proti proletariatu, 'bodisi na političnem ali pa na gospodarskem polju. Delavca so videli, kako se meščanske stranke vedno boli osredotočujejo v reakcijonamo maso, kako se meščanska družba 'bliža vedno bclj vojnemu peklu. Jasno jim je postalo, da nima parlament napram takšni evoluciji nobene vrednosti in to tem manje, ker je bila njegova moč že odvzeta v vseh državah, v prid tajnih kabinetov, v katerih fe birokracija skupno s .kapitalisti obširno in samovoljno odločevala o najvažnejših življenjskih ljudskih interesih. Vzplameneča ruska revolucija v letu 1905. je pokazala evropskim masam kakšna moč je v delavskem razredu, kadar se ta združi in kadar se odloči žrtvovati se za skupno ^tvar. Problemi o borbi za politično moč, to je problemi socijalistične revolucije, ki so bili teoretično .postavljeni na dnevni red potom razprav o reformizmu, (brošure Kauts>kega so
(Dalje.)
je parlamentarna akcija 'brezuspešna, ko nasprotniki tirajo mase vedno bolj v propast z brutalno politiko in da določijo, ali naj se da splošni stavki značaj orožja, ki naj bo vedno pripravljeno kot dopolnilo parlamentarnega boja, — ali pa, naj se da stavki značaj bojne forme ki izvira spontano iz poostrenih razrednih bojev in se ne sme pripravljati v kabinetih voditeljev temveč v delavnicah in tovarnah, in sicer ne samo z vedno razširjajočo se agitacijo, marveč z utrjevalno akcijo proletarijata. To so bila vprašanja, s katerimi se je najživahneje bavilo levo krilo mednarodnega delavskega gibanja v predvojnih letih. — Že tedaj se je izkazalo, da se je tudi v tem enostavnem vprašanju delil tabor, boreči se pod .Marxovo zastavo. Četudi je en del, nahajajoč se pod vodstvom Kautskega, prisegal na besede bližajoče se socijalistične revolucije, trudil se je na drugi strani na vse mogoče načine, da ne poostri razrednega boja, čeprav je to zahteval zunanji in notranji položaj proletarijata.
^ tem boju o poteh, po katerih naj bi se prišlo do oblasti, je nastajalo tu in tam vprašanje: »,V čem se mora izražati cblast zmagovitega delavskega razreda?« To vprašanje pa ni bilo postavljeno nikjer na dnevni red dovolj jasno in to radi čisto enostavnih razlogov. Na dnevnem redu zgodovine je stalo le vprašanje o gibanju delavskih bataljonov, vprašanje o splošnih ciljih pohoda, ne pa o posameznih etapah. Da dokažejo potrebo splošne stavke, so nami-gavali radikalni socijalisti na razpad parlamentarizma. Dokazovali so, kako postaja parlamentarizem vedno bolj trdnjavica kapitalističnih lovcev. V republikanskih državah sc kritizirali prav ostro republiko in talmudsko demokracijo in tedaj je prihajalo naprej prav pogcsteina vprašanje: »Kako se izpre-l minja parlamentarna demokracija in njen parlamentarni organ v organ oblasti zmagovitega delavskega razreda?« Anton Pamnekoeck, najboljši tolmač zahodnega sccajalizma, je odgovoril, da se mora razrušiti kapitalistično državo tudi v njenih demokratičnih oblikah in da ,ie treba v dobi revolucije ustvariti nove tvorbe, oblasti delavskega razreda. Predbaci-valo
v organe delavske oblasti. To vprašanje, ki so ga stavili tu in tam — kakor smo že gori omenili —r nekateri teoretiki, kojih misel se je povzdigovala nad dogodki tedanjega časa, ni moglo biti rešeno z njihove strani. Vprašanja, ki pripadajo zgodovini, jih ne morejo rešiti nikdar teoretiki delavskega revolucionarnega razreda. Ta se rešijo praktično'le v revolucionarnem boju delavskih mas. Teoretikom pa ost le ena naloga: umevati pomen praktičnih organizmov proletarijata'; poobčit jih in napraviti iz njih splošni predmet fooriba proletarijata; dobiti morajo v njih rešitev velikega socijalnega boja.
Kaj nas uči svetovna vojna?
Preden je bil delavski razred postavljen pred vprašanje organov svoje oblasti, je moral občutiti na svojem lastnem -telesu vse učinke svoje nezmožnosti in to v pravem pomenu besede. Delavski razred je moral preiti skozi peklo svetovne vojne, moral je biti razmesarjen od granat, izkrvaveti za interese kapitala. Ogromne piramide človeških trupel so se nagromadile, preden se je teoretična teza iz-premenila v najjasnejšo in najgorečnejšo zavest v predstraži delavskega razreda. To je oni nauk, ona tez a, ki nam pravi, da tira kapitalizem k najbolj krvavi anarhiji, k uničenju one borne kulture, tki je bila ustvarjena, da tira mase v pravem pomenu besede, k najžalostnejši revščini in sužnosti.
Teoretična propaganda revolucionarnih socialdemokratov, izkušnje in udarci, ki jih je kapital zadajal dan za dnem proletarijatu koncem prošlega stoletja, — vse to ni zadostovalo, da bi se vedno povečajoče se agitacije povzpele nad navadne boječe napade prati kapitalu. Oportunistična politika voditeljev delavskega gibanja je uspavala predstražo delavske aristokracije. Ta delavska aristokracija je bila faktično uspavana, kar jasno potrjuje dejstvo, da so trle njene razmere še prficej ugodne. Nižje plasti delavstva pa so .b H e preveč nevedne, da bi se zamogle rpust ti v revoluci.Jona.rni boj brez strankine birokracije in brez korporacij, ali celo proti njihovi
pričakovana črna pošast vcepila proletarijatu one tedaj ,ko mu jih je propo-
tleredi
v Tripolitoniji.
Ali se pripravlja nova ekspedicija?
V Tripolrtaniji se dogajajo močno zagonetne stvari. Boji med posameznimi plemeni se vrše vsak dan. Zlasti se ponavljajo ti boji v iztočnem delu kolonije, kjer je poglavar Ramadan Šeteni v 'boju s poglavarji drugih okrajev. Vojaški poveljnik v Homsu, polkovnik Citarella, je poskusil posredovati, toda Ramadan Šeteni ga. je zadržal pri sebi kakor ujetnika. Radi tega pripravlja italijanska vlada ukrepe, da dobi Citarello nazaj in da resno pomiri to nesrečno italijansko kolonijo. Ni izključeno, da pride do nove ekspedcije in da bo moralo prenašati italijansko ljudstvo nove žrtve sinov in nove gospodarske žrtve radi nenasitnosti požrešnega kapitalizma. Upamo, da bo italijansko ljudstvo znalo preprečiti to novo zlo, ki se mu ga hoče naprtiti .
Italijanska poslanska zbornica.
Italijanska poslanska zbornica bo otvorjena 9 t. m. Na dnevnem redu je točka: Poročilo vlade. Domneva se, da bo nova vlada zahtevala koj zaupnico in da jo bo tudi dobila v kolikor so v novi vladi tudi klerikalci, okolu katerih se pričenja zbirati vse kar je v Italij reakcionarnega in protidelavskega.
Pismo iz JupMie..
ZAGREB, meseca junija 1920.
Tekom tega meseca se bo vršil v Vukovaru strankin zbor zjedinjene komunistične stranke Jugoslavije. Ta strankin zbor je izredne, odnosno, lahko bi rekli, zgodovinske važnosti. Na Velikonočnem kongresu pretečenega leta, so naši srbski, .bosanski in hrvatki sodrugi prvi sprejeli načela komunizma, načela nepetrgane razredne boribe. Tako so se postavili na čelo krepkemu razvoju pravega socialističnega gibanja v Jugoslaviji. Na kongresu v Vukovaru pa bodo sedeli poleg hrvatskih in srbskih sodrugov tudi zastopniki slovenske komunistične stranke. Tako bo ustvarjena ena sama komunistična stranka, kiJ bo imela za seboj vse najmočnejše organizacije in vse najbolj zdrave elemente našega proletarskega gibanja. Že ita okolnost nam pove, kako velike važnosti je imenovani letošnji komunistični kongres.
Toda ne le z ozirom na celotno zjedinjenje proletarijata, ki se bo na. tem kongresu poglobilo in utrdilo, marveč tudi z ozirom na naloge, ki Jih bo moral rešiti ta kongres na praktičnem in teoretičnem polju, smemo smatrati da bo delo v Vukovaru plo-donosno za ves jugoslovanski proletarijat združen v enotni komunistični stranki.
Na tem strankinem zboru bo treba zavzeti jasno stališče glede na vprašanje »pučizma«. Kot marksistični komunisti, odklanjamo vsako nepripravljeno in neenotno nastopanje. Vemo, da se socijalni razvoj vrši na temelju onih večnih zgodovinskih zakonov, ki nam jih je obrazložil veliki učitelj socijalistične vede Karl Marx. Vemo, da se socijal.no vprašanje ne da rešiti trenotnim sunkom, marveč s
organizatoričnim in oba-delom, z vzstrajno, in disciplinirano raz-
vclji. Prišla je tedaj dcigo in ta j« s svojimi kremy!i! cauke, 1« iih ni razume?
vedoval revolucijoncrni secijalizem.
Rc-sko ljudstvo ;e prvo, ki je te natrke razumelo in iz njih izvajolo konsekvenco, to re pravi, da je izvršilo socijfdno revolucijo. Ruska revolucija je prvi , cd£cvor preleta ri ja ta »n svet o vno vojno, je prvi oa-se mu	je,	se	strani	najboljšega	teoretika	mar-j go vor borilce v in predhodnikov medne rodne revolu-
xizma v rugi	internacionali,	Karla	Kautskega,! cije na vprašanja, ki jih jc tekom dcb:h stoletji sta-
anarhizem. Čeprav je bil odgovor Pannekoeckov i vila soc-jal zmu r^inga revolucij- Vprašanja, na ka-pravilen, vendar pa ni bil popolen. V tem odgovori, j lera mora seda.; hitro odgovoriti celokupni med-
)e povedal, da se mora zrušiti organe kapitalističnega neredni proietarijat, alcc n«?c biti poražen. S tem,
nasilja; povedal pa m, kakšne organe, kakšne sile, da je rurki prelet 2 ri jr t napravil, s svojo revolucijo,
prvi korak na potu r?~ oja socijalitma od znanosti do peclje, je :3toč*sno tudi napravil velikanski korak
naj ustvari proletarijat v to, da doseže, da si zagotovi in utrdi svojo zmago.
Večina socijalisiov. med temi tudi skrajne revolu-cijonarne tendence, so videli v demokraciji formo, v kateri bo socijalizem zmagal. Medtem je namiga-val sindikalizem, ta revolucijonarna teorija v onih
^:k^rih iebr^“^e P°vzroč!1 zne-n-ccti do njegove udejrlvitve, te je, da svetovne globoko razočaranje v delavskih masah, na delavske I proletarske revolucije.
Korporacije kot organe, ki se jih mora predrugačit? j	(Dalje	prihodnjič.)
zi rrzvoj znanccti KCT.rnizma. Komunizem je nauk c pogojih zmage delavskogo. razreda. Ti pogoji posta-jo jasni v procesu zmage. Razumevanje ruske re-
IZ SOVJET
Zmage bollie^ikov
' Krasin v Londonu
Vsakdanje in vedno večje zmage, ki jih žanje ruski pioletarijat na vseh bojnih frontah in vsem svojem političnem in gospodarskem delovanju, so zmešale popolnoma vse načrte entente in njenih diplomatov. Skoro vse državice, ki so se ustanovile ob mejah velike sovjetske komunistične republike, sc ali že sklenile mir z boljševiki ali se nahajajo v pogajanjih, ki bodo gotovo dovedle do sklepa miru. •	1	.	,	-	.Litvanska	je	že	sklenila mir, Georgija ie že sk!er:l?
izšle leta 1903.) so od' leta 1905. stali v vsej jasnosti mir. Med finsko in sovjetsko republiko se vrše mirovna in- gospodarska pogajanja. V Perziji in v Afganistanu je prodrla boljševiška ideja na način, da so
pred delavskimi množicami.
Delo, ki hoče dobiti pot do oblasti.
Pričelo se je mrzlično delo v to, da se najde izhod iz zagate v katero se je kapitalistična evolucija izgubila, ter tam paralizirana obtičala. Vprašanja, ki so si ga stavile delavske množice, je bilo: »Kam plo-vemo?« To vprašanje je rešila evolucija, hitro i® na najjasnejši način. Poskus, ki je šel za tem, da se zboljša delavske razmere potom sodelovanja z meščanstvom, se je na Francoskem popolnoma izjalovil. Vstop Milleranda v meščansko vlado ni nič koristil delavskemu razredu. Z njim se je socijalna demokracija le kompromitirala pred delavstvom. Izid volitev v Nemčiji leta 1907. je delavstvu pokazal, da se bodo meščanske stranke strnile kot železna stena, koj ko se bo šlo za interese imperijalizma, to je za nadvlado kapitalizma nad delavstvom, za oboroženi konkurenčni boj med kapitalističnimi državami. Dogodki, povzročeni vsled gospodarske krize leta 1907., nam potrjujejo ta proces tako jasno, da je končal celo znani reformist Max Schippel svoja rnzisko v^nja o poteku gospodarske krize tako, da je kon štatircl, kako so se razredni konflikti po vsem svetu poostrili. Kari Kautski je napravil leta 1908. v svojem spiru »Pot do vlasti« bilanco vse evolucije, dokazujoč, kako se pomika kapitalistična družba v
v onih krajih prav resno ogroženi oni angleški interesi, do katerih ima Anglija enake pravice kakor ropar do pošteno zasluženega delavčevega denarja. Zadnje vesti poročajo, da je Cicerin, komisar za zunanje zadeve na Ruskem naznanil vladi v Vrh-Endinsku, da je sovjetska Rusija pripravljena priznati skrajno vzhodno republiko, (ki objema, kot vmesna državica, ozemlje Bajkalskega jezera, Kam-cijaka m Sakolina) in pripravljena stopiti z njo v gospodarske in politične odnešaje.
Zadnja opora je bila za entento Poljska. In tudi tu se je ententi popolnoma ponesrečilo vsled porazov, ki jih je Poljska že doživela na bojnem polju in, ki jih bo doživela nedvomno še veliko. Topot ruski proletarijat ni več osamljen. Njemu ob strani stoji zavedni proletarijat celega sveta, ki skrbi zato, da ne dobe armade, ki se bore proti ruskim proletarcem, ne streliva, ne orožja ne drugih potrebščin. Ta poslednji nastop evropskega proletarijata onemogoča že v naprej vsaki armadi, da bi zamogla premagati in vdirati v ozemlje ruske sovjetske republike.
Poljaki so bili tepeni, kakor so 'bili vredni. Reakcionarna poljska drhaljska šlahta, ki je bila od nek-d | v službi vsake reakcije, vsakega nazadnjaštva, je ''■ona. plačilo, ki ga je bila vredna in potrelbna. Sefi j prosi Rusijo miru.
Pagežera encfKIlka za poDratenJe med narool
Papež e iizdail na vernike encikbiko v kateri pc življa na delo, da se doseže pobratenje med narodi, Id naj bi temeljilo na njedsebojuem usmiljenju.
Že iz tega je razvidno, da živijo ljudje v Vatikanu precej zariti v stari in najstarejši vek in da so polni onih predsodkov, ki narekujejo ono vero, ki uči, da je mogoče ustvariti mir in srečo na podlagi medsebojnega usmiljenja.
Seveda bi bilo mogoče ako bi bilo sploh mogoče medsebojno usmiljenje. Toda* govoriti a medsebojnem usmiljenju, o medsebojnih pravicah in drugih enakih rečeh v dobi, ko je vsak človek prisiljen, da je človeku — bratu volk in ko,preide, popolnoma naravno, csebni egoizem v kolektivni egoizem t. j; v egoizem posameznih kast, narodov in držav; govoriti torej o usmiljenju v družbi, ki ne pozna usmiljenja in ga tudi ne more poznati, j6 vsaj neresno. Neresno še bolj, ako govori o tem papež, o katerem pač ne moremo daj pa tak sprejem. Med Krasinom in angleško vlado j ver!e^’ da ne bi videl položaja v katerem se družba so se vršila in se sedaj še vrše pogajanja. Gre sc i nahaja. radi ruskega zlata s k:‘erim hoče ruska sovjetska
voluc/
,e je zatorej prerpegoj evolucije komunizma od
Gibanje poštnih uslužbencev v Italiji.
Med tem, ko je prejšnji poštnotelegrafični italijanski minister odklonil vsakršno pogajanje s poštnimi in telegrafičnimi uslužbenci in .povzročili s svojo trmo ■padec prejšnje vlade, se je pričela nova vlada pogajati s svojimi uslužbenci in zdi se, da zaenkrat vsaj.
ne pridemo do stavke na poštah. Seveda to le pod I neprfErganjn? Praktlčnim pogojem, da vlada ne bo vodila poštnih uslužbencev!	,	2 vzstr
za nos, marveč, da jim bo dala 'kar potrebujejo naj-!	.borbc'	Na	tem kongresu bo tedaj treba po-
ma>nj za svoje življenje.	skrlbeti,	da	ne	bo	ujedinjena le stranka, marveč da
bo ujedimjeno in enotno vse socijalistično gibanje v Jugoslaviji. Postaviti bo treba klasična načela .Karla Marxa kot temeljno direktivo prolearskega boja ter urediti vprašanje o razmeju med sindikalnimi organizacijami na eni in politično ter izobraževalnimi na drugi strani. iNi nobenega dvoma, da bo pokazal kongres v Vukovaru vso veliko moč proletarskega gibanja v naši državi; pokazal bo politično zrelost mas in voditeljev. Ob enem bo ta kongres napravil slovesen konec lažnjivi socijalpatrijotični i.n
Demisije reformističnega poslanca.
Poslaneg D’Agata, ki je bil izvoljen v volil nem okraju Sirakuze v Italiji na podlagi refor mističnega programa, je podal demisije kot po slanec ker ie vstopil in bil sprejet v sociali st čno stranko
vlada jamčiti plačilo bkga, ki ga bo dobila od Anglije. Poleg tega fci dala Rusija tudi na razpolago mnogo žita in drug -i- pridelkov kojih ima v izobilju, da j’h lahko eksportira.
Anglija se dela, aa je velika devica, v resnici pa hoče biti le prva med velikimi velesilami, ki naj bi rklenile gospodarsko pogodbo z Rusijo. Francija jc pri tem jezna. Rada bi bila prva ona. Poleg tega pa Francija protestira češ, da zlati ruski denar mora biti na razpolago ka»t jamstvo za stare dolgove ruske napram Franciji. •
Dosedaj smo imeli tekmo med ententinimi državami, ki je šla za tem kdo bo neki najbolje delal proti ruskemu proletarijatu; sedaj tekmujejo zato, kdo bo neki prišel prvi z njimi v gospodarske stike.
Pri vsem tem ie karakteristično, da govori vse angleško časopisje zelo dobro o Krasinu. »Times« ta stari organ angleških bogatašev govori celo o sijajnem uspehu ruske zunanje politike in se zraven boji, da ne bi bilo to na škodo meščanstva.
Led je precirt. En.tentine države so prisiljene priznati in gostoljubno sprejemati zastopnike ruskega proletarijata. Naj pišejo sirene meščanske kar hočejo. Naj pretakajo le svoje umazane solze. Revolucija je na pohodu. Premagati je ni mogoče. Bolje je sprijazniti se z njo.
Naj bi bilo to v opomin vsemu proletarijatu. Naj bi . ila to šola, ki govori jasno, da z vztrajnostjo, poštenostjo in energijo se mora zmagati.
Naprej! komunisti!
Da se vspcstavi mir in, da se uresniči pobratenje med narodi, ni treba prav nobenega medsebojnega usmiljenja. Čisto dosti je, ako se da vsakemu narodu, vsri.iciRU človeku kar potrebuje za svoje fizično in duševno življenje. To se ldhko zgodi ako se odpravijo sedanje razmere in ■v.stvarijo nove v katerih bo človeku omogočeno 'l* .ti dober m pravičen, v katerih ne bo imel potrebe, da bi delal drugim krivico zato, da pridobi sebi košček, ali mrvico pravice.
Pobratenje med narodi ne bodo naredile ne papeževe enciklike ne sklepi tajne diplomacije. Resnično in trajno pobratenje bodo nareoili sami narodi med seboj brez enciklik in brez vsega usmiljenja.
J. ozirom na vse to, je naravno, da je bila Ententa
smernicah velike svetovne socijalne krize in kako da se nahajamo na .predvečeru socijalne revolucije. Ta
misel se je vedno bolj ukoreninila v predstraži de- I prisiljena izpremeniti svojo taktiko namram Rušili lavskega razreda, ki je bil postavljen pred drugo Kadar ne pomaga hudič, tedaj je pač »potrebno vprašanje: s kakšnimi sredstvi se bo- namreč branil1 ’	•	-
proletarijat v novem položaju, s kakšnimi sredstvi bo izvršil naskok na kapitalistično trdnjavo? Leta 1905. sta že bila nemški in avstrijski proletarijat prežeta z idejo o splošnem štrajku. Kkljub velikemu za-e-toju intelektuelnega življenja v strankinem vodstvu, v kojega mirnem malomeščanskem življenju se je zrcalilo prav malo duševno razpoloženje delavskega razreda, je socijalna demokracija leta 1905. v Jeni pripoznala splošni štraik kot obrambno sredstvo proti kršenju najeleijientarnejših pravic delavskega razreda. In avstrijska socijalna demokracija je celo pozdravljala splošni štrajk kot napadalno sredstvo proletarijata zoper trdovratnega nasprotnika. Francoski sindikalisti so povzdigovali splošno stavko kot mogočno sredstvo osvoboditve. Delavski razred, ki se je do tedaj boje.val le politično, potom svojih zastopnikov v parlamentu, je pričel tazml-.šljevati tudi o svojih nalogah v procesu proizvajanja.
»Vsa. kolesa se ustavijo, kadar hoče tvoja mogočna proletarska roka«. Te besede freiligratha so morale povzročiti med proletarijatc.m globoko razmišljanje.
Voditelji, stoječi na levem krilu delavskega razreda, so razpravljali dolga leta o pogojih uporabljanja splošne ?’ta’.i!fe, da določijo, akc bi kazalo, da jo napovedo voditelji delavskih organizaciji tedaj, ko
,	...	r------- se
obrniti do boga. Seveda ne dvomimo, da bodo gledali z opreznimi očmi naši ruski tovariši tudi na to novo ententino taktiko, ker bilo bi preveč neresno ako bi se hotelo biti skrajno zaupljivi in odkritosrčni napram neodkritosrčnemu nasprotniku.
Ni dolgo še kar je odklanjala Ententa vsakršne stike z rusko sovjetsko republiko. Angleški minister Lloyd George, je ponovno izjavil, da nidkar ne bo stisnila Anglija krvavih rok ruskih beljševikov. Toda, stvari so se zasukale nekoliko drugače kakor si jih je Ententa želela in ako je na eni strani res, da potrebuje Rusija evropejskih indurtrijelnih pridelkov in takih surovin, ki jih sama nima doma, je na drugi strani res, da potrebuje Ententa še veliko bolj ruskega žita in onih ruskih surovin, ki jih sama nima. Poleg tega ne moremo pozabiti, da so buržua-ziji vsi ideali piškov oreh kadar se gre za resne kupčijske zadeve.
Že pretečeni teden smo poročali, da je dospel v London sodrug Krasin z drugim tehničnim osobjem zato, da vzpostavi trgovinske razmere med Rusijo in Anglijo. Sodrug Krasin, ki se je moral zavezati, da ne bo občeval s zastopniki angleškega časopisja, je bil naravnost sijajno sprejet od one angleške vla-
esesioismsim RoOTMstifnii konferenca
v Pragi
Pretečeni teden se je vršila v Pragi konferenca komunistov vseh slovanskih narodov. Konferenco sklicali ruski odrugi stanujoči v Pragi. Mnogi še Češkoslovenski se nahajajoči ruske vjetniki.so poslali konferenci pismene pozdrave. Namen konference je bil da se poišče sredstvo po katerem naj bi se do-vedlo tudi češko ljudstvo do s,poznanja, da je dol-žnost vseh podpirati rusko revolucijo.
taki voJbRI in češhi MmWi\ za Rusijo.
■ Čehoslovaški železničarji in vojaki so ustavili pred dnevi v Brechlau na Češkem vlak z orožjem in muni-cijo, ki je bil namenjen za Poljsko. Ugotovilo se je. aa je bilo v vlaku orožje namenjeno ’ ' sovjetski Rusiji.
za boj .proti
tlcmškl socijalisti in trefja iniernrrlonnlo.
Dne 2. t. m. se je zaključil v Kristijaniji kongres norveške socijalistične stranke. Na kongresu je bila sprejeta, med drugimi, tudi resolucija, predlagana po evem krilu stranke, v katerej je rečeno, da se mora ustanoviti organizacije in državno konstitucijo na pot agi sistema delavskih sovjetov. In sicer v harmonij! z revolucionarnim položajem in na način, da dobe vso oblast v roke ročni in intelektualni delavci. Za predlog je glasovalo 285 delegatov, proti »pa ie 30 delegatov.
Poleg tega je izdal kongres oglas na delavce u-službene v kemičnih industrijah v katerem oglasu se pozivlje delavstvo naj neha delati
luslro-ošrsRK reakcija Hoče uzposfaeltf
Iffliu&urtko dinastijo.
v Avstro-ogrska reakcija de.a na vse kri pije ria to, da hi vzpostavila v Avstriji in na Or-skem Habsburško dinastijo. In to direktno pod vodstvom sedanje ogrske reakcijonarne vlade. V Zalaegers^eg so odknli zaroto, ki je imela nilogo, da udere v Avstrijsko republiko in tam izvrši svoje delo z oboroženo silo. V tej zaroti je bilo okolu 1000 avstrijskih oficirjev. Ogrska vlada je dala zarotnikom ni razpolaganje deset milijonov kron. Avstrijska vlada zahteva od Ogrske, da koj razpusti bataljon imenovanih of cirjev in da preneha z agitacijo, ki je šla za tem, da nabere kolikor mogoče veliko število vojaštva v Avstriji in na Ogrskem.
Kakor se vidi, bdi reakcija še vedno in skuša na vse načine, da bi si pridobila zopet izgubljeno polje. Zato je dolžnost vsega delavstva, da bdi tudi ono in da prepreči vsak poskus reakcije.
Nedvomno je. da ima v tej zaroti svoje prste tudi demokratična tntenta koji je žal, da je imela vojna in njena (ententina) zmaga čisto drugačen vspeh, nego so si ga gospodje želeli. Proletarijat ne sme pričakovati od nikoder. Sam se mora boriti in sam si mora izvojevati svojo svobodo.
Bali teror na Ogrskem.
Na Ogrskem je sodišče v Erlau obsodilo v smrt na vešalah komunista Josipa Negeoz. Drugih šest zatožencev, med katerimi tudi ena ženska, je bilo obsojenih od enega do žest let ječe.
Revolta v Besarabiji.
V Besarabiji je prišlo do ustaje med kmeti radi tega, ker je začela tam rumunska vojaška oblast re-kvirirati letošnje pridelke. Govori se, da so vsi veleposestniki zbežali v Bukarešto.
amanijokalnl
J	.	-r--.--------------------------,	nitrpt,	kise	ga	rabi	za	izdelovanje	municae.
-e, r, one^a Lloyd Georgia, ki je trdovratno trdil,!. Tako hočejo preprečiti izvršitev in nnifli.nl aa ne bo nikdar stisnil roke rusk h boljševikov. Se- nicije pre ti sovje k ki
i izvršitev in pošiljanje mu-
Mednarodni sestanek oseh parlamentov
Vse sekcije mednarodne parlamentarne zveze so dobile vabilo na mednarodni sestanek vseh parla-
politiki Koračevih i,n Anton Kristanovih pristašev. Ta politika je bila zdravemu razvoju socialističnega gibanja pri nas naravnost usodepolna. Škodovala je našemu boju več ta laži-socijalistična politika kakor vsa brutalna reakcija jugoslovenske buržuazije. Skrajni čas je bil, da se je tudi slovenski del jugoslovanskega proleitarijata konečno ločil od svojih lažnivih voditeljev, ki so skrivali za zastavo socijal-nedemokracije zgolj svoje osebne interese. Skrajni čas je bil, da je ubral slovenski proletarijat tisto pot, ki so jo pred njem ubrali zavedni srbski in hrvaški sodrugi.
Socijalpcitrijotizmu v Jugoslaviji je konec, konec e vsemu sleparjenju in varanju v imenu ideologij, ci nimajo nič skupnega z Marxovim socijalizmor;. V bc;u med delom in kapitalom je samo ena pot: pot neizprosnega razrednega boja, pot proletarske revolucije.
Na ta kongres v Vukovaru gleda z veliko nape*-tostjo ves politični svet Jugoslavije. Socijalpatriotje ga preklinjajo, Oni se ga boje, ker vedo, da se bo na njem likvidiralo njihovo politiko, likvidirale njihove ambicije za vedno. Nanj gledajo po drugi strani s strahom meščanski politiki in buržuazija. Vse kar je v zadnjem času izvršila brutalnega, nepremišljenega na delavskem gibanju reakcijonarna Protič-Ko-roščeva vlada, vse to ni moglo preprečiti zbiranja proletarskih sil. Vzlic reakciji, vzlic preganjanj, vzlic vsemu krveprelitju, stepa danes proletarijat v Jugoslaviji zopet pogumno in ponosno dviga svojo glavo. Pripravlja se na svoj veliki odločilni iboj, ki bo edini očistil politično atmosfero Jugoslavije, ki bo sposoben da postavi gospodarsko življenje nS prave temelje. Ta buržuazija čaka radi tega z napetostjo na ta kongres. Ni izključeno, da ga bo skušala še v zadnjem hipu motiti. Toda vsi ti poskusi bodo- zaman. Proletarsko gibanje pri nas je že tako močno i.n zrelo, da ga ne ustavi več nobena sila.
S ponosom poudarjamo to. Kajti to kar si je dovolila naša buržuazija o priliki zadnjega železničarskega štrajka, je tako gorosta«in dokaz bestijalnih namenov našega meščanstva, da ga je mogla odbiti le velika moč in izredna požrtvovalnost proletarijata. Z veseljem kon.štaitiramo, da se je v tem odpornem boju izkazal tudi slovenski proletarijat. Ljubljansko klanje in vsa preganjanja niso niti najmanj otežkočila razvoja našega dela v tej deželi. Slovenski sodrugi so prav kmalu premagali položaj, zbrali zopet vse svoje sile in pričeli izdajati zopet svoje glasilo »Rdeči Prapor«. Vse najmočnejše organizacije Slovenije, strokovne in politične, so danes tesno združene v komunistični stranki. Namera vlade, da bi s progoni zadušila to dobro obetajoče gibanje, se je korenito izjalovila. Po informacijah, ki jih dobivamo hrvaški sodrugi iz Slovenije, stoji naša komunistična stranka tam izredno trdno. Simpatije proletarijta in zdrave slovenske javnosti so sedaj vse na njeni strani, ker se je pač kmalu izkazalo, da so bili vsi očitki bedastega slovenskega meščanskega časopisja Ife gole od vlade narekovane laži.
Kongres v Vukovaru ima poleg notranjih nalog tudi to, da predoči svetu položaj na Balkanu! Ta položaj je danes prav tako resen kakor je bil v preteklih časih. Kdor misli, da se je po končani vojni razmerje med narodi na Balkanu ublažilo, ta se moti. Dejstvo je, da evropski kapitalizem smatra še vedno Balkan za eksplotacijsko polje. In najbolj odurno je pri tem, da to ekspoatacijp jugoslovanske in balkanske zemlje pospešuje na vse načine tudi naša slavna in narodna buržuazija. Razlika je le v ■tem, da je prej silil preko Balkana nemški impe-rijalizem, med tem ko sili sedaj antantini velekapi-talizem. Geslo, ki smo ga postavili socijalisti na prejšnjih kongresih:	Balkan Balkanskim narodom,
ima še sedaj svojo važnost. Toda, tega ne bo mogel storiti nihče drugi kakor proletarijat sam. Zato je okrepitev socialističnega pokreta na Balkanu v smislu zdravega marksizma, ogromnega pomena tudi z ozirom na mir, ki je tu nujno potreben.
Nadejamo se, da bomo imeli na kongresu v Vukovaru poleg jugoslovanskih zastopnikov tudi zastopnike bratskih strank in zdrugih držav zlasti še socijalitične zastopnike iz Italije. Ta kongres mora
mentov, k. bo dne 5. jun.ja v La-Haye. Ta sestanek značiti velik korak naprej ne samo kar se tiče boja bo le predpriprave za mednarodn. parlamentarni proletarijata na Balkanu za zmago socijalizma! mar-kongres, ki se bo-vršil v kratkem.	več s,pJoh kar se tiče boja ^ Inter^djon'le za
Kaj hočejo ljudje bozp s takimi mednarodnim: osvoboditev Evrope. Zmaga revolucije na Ruskem parlamentarnimi ses anki ,n kongresi, ne vemo. j jc bodrilo tudi za nas. Vzlic reakciji, stojimo mi \ emo le, da so popolnoma odveč, potrata dragoce-; močni in gledamo na naš kongres v polni zavesti
31
nega časa in malovrednega denarja.
bližajoče se zmage.
m STRftMKE
0 ustanovitvi sovjetov v Italiji.
Izguba pravice: Sovjetski delegattje ali člani sovjetskih izvrševalnih odborov, iki se ne udeležujejo, neopravičeno, aktivnega življenja sovjetov (ako se n. pr, ne udeležujejo sej in ne vrše naloge, iti so jim bile izročene) izgube svoje zastopniške (pravice in sicer po sklepu, ki ga more storita glavni- mestni sovjet. Takoj na to se mora ukreniti vse potrebno za nadomestitev tako izobčenih delegatov.
Preklic: Take delegate, ki zanemarjajo dolžnosti svojega mandata, ki se ne ravnajo po dobljenih navodilih ali, ki kakorkoli ne predstavljajo več .mnenja in volje svojih volilcev, je imogoče preklicati (revociiraiti) v vsakem trenoiku 'in izvoliti .na njihova mesta druge delegate.
O pravici do inicijative: Vsakentu sovjetskemu volilou je zagotovljena pravica do irticijaitive. Vsak delavec bik smel sugerirati svojemu zaistopniiku raizne predloge. Ako podpira take predloge večina volilcev doti-čnega delegata, je ta poslednji prisiljen da ijih zagovarja na sovjetskih zborovanjih.
Tako zamore tudi vsak delegat sl ta vi ti predloige 'I. O. (Izvrševalinemu odboru). Ako podpiše predlog petina delegatov, tedaj (je I. 0. obvezan da stavi
1 predlog na razpravo pri ^zborovanju glavnega mest-: nega sovjeta.
! Ravno tako .pravico do inicijative ima itudii vsak občinski sovjet napram višjim organizmom, j O oddelkih sovjeta: Mestni sovijet, zlasti sovjeti večjih mest, sme ustanoviti več oddelkov razdeljenih po mestnih okrajih.
Ena sekcija (ali pa oddelek) .bo vsekakor sestavljena iz kmet iški h delegatov velemestne .občine. Take sekcije bodo imele .permanenten (trojen) zina-Čaj. Namen sekcije ali oddelkov je, da pospešijo do-bre in .mnoge sporazume med delegaiti enega in istega okraja, da pripravijo potrebna (dela in ua zenostavijo diskusije v glavnem mestnem sovietu.
‘Poleg teh stalnih ali permanentnih oddelkov sc sme ustanoviti tudi druge začasne .oddelke, ki imajo naloge kaj proučevati in vsekakor katerim se določi nalogo od časa \do časa. Take oddelke sc bo razpustilo, takoj ko bodo izvršili s vej e naloge i.n vsiik.dar kadar bi smatral sovjet, da je potrebno jih razpustiti.
Izvrševalni odbori: Vsalk sovjetski oddelek si izvoli svoj izvrševalni odibor in najmanj 5 db največ 12 udov, ki morajo ibiti izbrani med -izoljemiimi ali dodeljenimi člani (delegaiti) sovjeta.
Izvrševalni odbor glavnega mestnega oovjeta sme iblitii sestavljen iz največ 40 članov, ki morajo biti -izbrani med ud.-i I. O. sovjetskih oddelkov.
Vsak oddelek sovjeta in vsak sovjet si m o rti jo izvoliti svojega tajnika.
O zborovanjih, sejah itd.: Glede na denarna zborovanja in glede na funkcije posameznih I. O. itd. se bo za vse določilo ona pravila, ki so v navadi pri vseh političnih inštitucijah. Seveda se bo jemalo pri tem v .poštev specifični značaj in nečibhodno aktivno zmožnost sovjetov v sedanji predrevolucijo-narni perijodi.
b. KMETSKI OBČINSKI SOVJET.
!f Vsa ona prajvila glede volilcev, izvoljenih, volilnih odborov, prizivov, delavne dobe delegatov, glede izgube pravice delegatov, glede preklica, pravice do inicijative, izvrševalnih odborov in zborovanj, ki
veljajo za mestne sovjete, so veljavna tudi za kmetske občinske sovjete. Obratno je piptrelbno .nekaj izprememib, v ozirom na drugačno sestavo delavskih množic, v občinah ki so po večini iki so po več’mi ali absolutno kmetske. Poleg tega se mera jemati tudi V (poše-v različne pogoje dela tin -razliko v sesitavi delavskega razreda v raznih poljedelskih okrajih v Italiji.
■Vendar ne bo težavno določiti za mncige dežele anafcne pogoj.e prilagoditve.
Jemajoč v poštev zlasti pada.nstko -ravan, iki nam daje pogoje najbolj enostavne pni.mcre, se sme določiti že danes, da se bo moral razlikovalti kmetski Občinski sovijet cd' mestnega v sledečih karakteristikah. Delavci, iki naj iiimaijo- volilno iprarvico v sovjete, .morajo biti razdeljeni (sttmo radi volilnih operacij) v sledeče tri kategorije:
1. Delavci, 'tehnike,rji in uradniki itovarn, ki se (slučajno nahajajo v kmehiki oblini.
2. Poljski:, delavci, dninarji, obvezni, bolarji, oa>-jemniki zemlje in mala posestniki, ki obdelujejo zemljo sami.
3. obrtniki trgovski pomočniki, uradniki in nekvalificirani .delavci uslužben v družinskih delih.
Za prvo kategorijo veljajo pravila določena: za mestne sovjete. Za druge dve kategoriji se bo določilo kolikor mogoče majhne volilne okraje in sicer najraje po podefočinakih oddelkih, vaseh, Hišnih skupinah in sicer na nalčin, da bo vsebovala vsaka volilna skupina od 50 do 100 volilcev. V vaseh se bo .razdelilo volilne skupine po vaških okrajih ali po ulicah in vsekaket na način, da ifcio imela vsa.ka iskupina 50. ali 100. volilcev vedno najožje stike s svojim delegatom.
Druige kategorije se ne bo razdelilo na več delavskih skupin on to zlasti z ozirom n .apolitični značaj sovjetov in zato,, ker ibi bilo popolnoma odveč ako« bi se hotelo ustvariti nepotrebna -n es-p or azumlj e n j a. Vendar se priporoča, da si izberejo člani delegate, ki ne bodo pripadali vsi eni in isti vrsti delavcev t. j. .da ne bodo vsi dninarji, najemniki, ali mali posestniki.
Za tretjo kategorijo je pa mogoče in v gotovih slučajih celo potrebno razdeliti, delavce, ako jih je veliko število, po delu.
V	krajih kjer so v navadi one poljedelske pogodbe po katerih mora dati najemnik polovico pridelka gospodarju (mezzadria), bo dobro ako se bo dolo-
čilo, da ne bo imelo volilne pravice 100 volilcev, marveč 50 družin.
Delegaje, iki so 'bili tako iavoljeni od različnih kategorij, so vsekakor vsi člani enega in istega občinskega sovjeta. V sovjetu se lahko .iavoie posebne sekcije razdeljene po okrajih, pod-abčinah, vaseh itd. Take sekcije sovjeta iboido delovale na enak način kakor sekcije ali oddelki mestnega sovjeta.
II.
ORGANIZEM ZA RAZŠIRJENJE SOVJETOV.
Naknadno se ,bo ustanovilo za vso državo poseben organizem, ki. bo imel nalogo delati na to, da se ustanove sovjeti po vsej Italiji. Tak organizem se ustanovi lahko' na podlagi projetka od sodruga Bombaccija. To je. Ustanovilo Ib! se naj začasni osrednji izvrševalni odbor, ki naj 'bi bil sestavljen iz okrajnih začasnih izvrševalnih odborov. Ti bodo skrbeli za .ustanovitev sovjetov in za njihovo medsebojno zvezo.
Seveda ne vstraja.mo pri zahtevi, da »e mora take organizme ustanovljati že sedaj, kef spada nji-
hova utanovitev v drugo perijodo sovjetskega dela.
m.
VIŠJI SOVJETSKI ORGANIZMI.
Krajevne (mesene in kmetske) sovjete se b>o moralo slednjič združiti (zvezati) v okrajne, deželne in osrednje sovjete.
Take višje organizme in njihovo razmaje do drugih organizmov, je prav lahko mogoče določiti je-m®tjcč v poštev ustavo sovjetov na Ruskem. Smatramo pa, da se zamere prenesti vse to delo za čas, ko bodo krajevni sovjeti že obstajali in, da je pač najbolje, da se prepusti to nalogo prvemu kongresu že cfestciečih sovjetov. Za prvi -čas naj služi kot organ zveze in medsebojnega sovjetskega občevanja so-cijaliiiitiona stranka, ki skrbi za ustanovitev sovjetov.
Za vodstvo socijalistične stranke:
Gennari,	*	Regent.
Z® splošno delavsko zvezo Baldesi.
o pristopu v stranko
Čl. 35.
Ustanovi se »strankin svet«, ki ima posvetovalni značaj in ima namen dajati vodstvu ona navodila splošnega in posebnega značaja, ki bi jih ckolnosti zahtevale.
Ta svet je sestavljen iz zastopnikov deželnih zvez. Vsaka deželna zveza pošlje v ta svet po enega zastopnika, ki .ga izbere im. izvoli izmed slojih vpisanih članov. Svetovalci ostanejo na svojem mestu šest mesecev, ter jih odpokliiče in eventuelno na no.vo izv-cli ena zveza, ki jih je izvolila.
Strankin svet skliče navadno strankino vodstvo vsakih šest mesecev; izredno po .'nicijetivi strankinega vodsva, ali pa na zahtevo najmanj treh deželnih zvez sune biti svet sklican ob vsakem času.
V	slučaju, da zahtevajo sejo tri deželne zveze, mora vsebovati taka zahteva tudi točke, v. katerih se želi da se naj vrši obravnava. V tem slučaju se mora sestati strankin svet v teku desetih dni (in ne pozneje) po predložitvi zahteve.
Stroški zastopnika gredo na .račun zveze, ki jo zastopajo. Socijalist.ični poslanci se smejo udeležiti sej strankinega sveta in imajo le posvetovalen glas.
O poslanski skupini.
Čl. 26.
Sccijalistični državnozborski poslanci morajo biti izbrani na podlagi določb čl. 26 predstoječih pravil, ter motaj-c sprejemati taktiko, ki je bila določena od strankinih kongresov. Poslanci morajo biti vpisani v stranki in sekciji svojega kraja in so politični pooblaščenci stranke. Strankino vodstvo konstituira poslance v parlamentarno skupino. Skupi na pa mora delovati na način, ki naj se jasno loči od parlamentarnega zastopstva drugih strank.
•	Čl. 37,
Poslanci v parlamentu se bodo morali odreči vseh drugih zastopstev, bodisi političnih ali onih administrativnih, ki imajo eksekutivnii značaj. In sicer zato, .da posvetijo vse svoje moči političnemu zastopstvu, ki jim je naloženo, kakor tudi notranjim potrebam stranke. Poslanci ne smejo biti imenovani za člane strankinega vodstva, cn'iti ne strankinega sveta, ali 'za delegate zveznih konferenc.
Čl. 38.
Parlamentarna skupina .imenuje iz svoje srede svojega tajnMca, ki postane član strankinega vod stva. Na strankinem zlbo.ru Ibo predloži! tajnik poročilo o parlamentarnem delovanju, izvršenem v dobi od enega do drugega kongresa; skrbel bo tudi za to, da delujejo člani parlamentarne skupine v polnem soglasju med seboj in po sklepih zadnjega stran kinega kongresa.
Čl. 39.
Tajnik parlamentarne skupine bo predložil skupini v proučevanje vse one predloge strankinega vodstva, ki se tičejo skupne akcije parlamentarne skupine in osobito one, ki se tičejo posameznih poslancev. Drugi sklepi se bodo navedli v poročilu, ki se ima predložiti na strankinem kongresu.
Čl. 40.
Delo parlamentarne skupine 'bo discipliniral od vodstva sestavljen cpravilnik, ki bo vseboval tudi navodila za preklicanje mandatov.
O	strankinem tisku.
Čl. 41.
Strankino vodstvo in deželne socijalistične zveze imajo pravico do administrativne in politične kontrole nad vsem strankinim časopisjem, naj izhaja to dnevno ali perijodično.
Čl. 42.
Vsaka deželna zveza sme imeti le po en perijo-dioni časopis. One zveze, ki nameravajo izdajati nova perijodična glasila, morajo to naznaniti strankinemu vodstvu in od tega dobiti potrdilo.
Čl. 43.
Za to, da se razširijo socijalistične vesti iz dežele in inozemstva, se ustanovi pri strankinem vodstvu soeijalistični tiskovni urad. Dolžnost vseh strankinih glasil .je, da pristopijo k temu uradu. — Strankino vodstvo določi za vsako glasilo tozadevni prispevek,
Čl. 44.
časnikarji, vpisani v stranko, morajo biti člani »društva socialističnih časnikarjev«.
O	kongresih.
Čl. 45.
Vrhovno strankino predstavništvo je strankin kongres in vsi njegovi sklepi morajo biti obvezni za vse člane stranke in za vse njene organe ter za vse njene akcije.
•	Čl. 46.
Strankino vodstvo skliče redni strankin kongres vsako drugo leto. Daitum in ikraj, kjer se bo kongres vršil, se mor? naznaniti skupinam tri mesece poprej ist-otaiko tudi točke dnevnega reda.
Čl. 47.
Izredno sc :r.ne vršiti kongres tudi prej, bodisi po inicijativi strankinega vodstva, ali pa ako to zahteva gotovo število sekcij, katerih člani tvorijo najmanj petino strankinih pristašev, 'ali pa končno po inicija-ti.vi strankinega sveta.
Čl. 48.
Strankin kongres je sestavljen iz delegatov, ki so izvoljeni na zborovanjih posameznih strankinih sku pin. .Strankino vodstvo sestavi posebna določila, ti-čoča se pravice do proporcionalnega zastopništva za manjšine. Ta pravila (določajo le število delegatov ki jih smejo imenovati skupine, pogoje imenovanja in udeležbe na kongresih.
Čl. 49.
Pravico udeležbe na kongresih .imajo, ,poleg poro čevalcev, tudi člani strankinega vodstva ter poslanci parlamentarne skupine. Vsi ti imajo aktivno volilno pravico samo (t. j. smetjo glasovati) tedaj, ako so izvoljeni kot zastopniki kake skupine.
Čl. 50.
One skupine, ki so vpisane v stranko manj nego tri mesece pred dnevom, ko je sklican kongres, ni majo pravice, da pošljejo delegate na strankin kongres.
Čl. 51.
Glasovanja na strankinem kongresu se računajo,
—	kadar je to potrebno — po številu vpisanih, ki sc zastopani potom delegatov. Drugače se glasuje esebno po delegatih. ,
Referendum.
Čl. 52.
Potom refereduma (splošnega glasovanja) se stavi vprašanja na strankine prisEAše, vsakokrat ko mora strankino vodstvo rešiti težke spore ali pa važna vprašanja splošne koristi. — Sploh takšna vprašanja, v katerih ni ono samo kompetentno ter niso bila indirektno ali direktno rešena na strankinih kongresih.
Čl. 53.
Sklepi, kij ih je napravilo strankino vodstvo potom referenduma, so obvezni za vse pristaše i.n za vse sekcije, ter so enakovredni s sklepi strankinih kongresov ako je zanje glasovala nadpolovična ve čina vpisanih, ki posedujejo predpisano strankino izkaznico.
Čl. 54.
Referendum je oibligatoričen v slučaju, da to zahteva strankin svet, ali ena petina deželnih zvez, ali pa gotovo šiteviilo redno vpisanih sekcij, katerih člani tvorijo najmanj desetino ^kupnega števila v stranko vpisanih sodrugov.
DoEifl vestnih
Komunistično posolilo
Vsem enim sodrugom, ki zmorejo, priporočamo naj podpišejo komunistično posojilo, katerega namen je, da dobi stranka na razpolago vsa ona sredstva, ki potrebuje, da bo zamogla izvršiti svojo veliko nalogo. Zneski (25 lir delež) naj se pošiljajo zaenkrat direktno na vodstvo socialistične stranke v Rim in sicer na ta naslov: Direzicne del PartitO Socialista, Roma, Via Seminario No. 87. Kasneje bodo lahko sprejemale svote tudi strankine sekcije.
SodruSom!
Zgodilo se je, da je zahtevala neka karabinjerska postaja imena odbornikov od neke naše strankine skupine. Zahtevalo se je pismeno in uradnim potom. In sodrugi so imena izročili.
Nismo nobena tajna organizacija. Imena odborni-
kov naših strankinih sekcij objavimo navadno ▼ našem listu. Ako se oblasti zanimajo za ta imena, izvedo torej za nje iz našega lista. Nikakor pa nima nobena oblast pravice zahtevati imen odbornikov naših organizacij in dolžnost sodrugov je, da feb imen ne dajo nikdar na razpolago karabinjerjem. V slučaju, da bi se zgodil še kak tak slučaj, naj sodrugi naznanijo takoj bodisi sodrugu Tumi v Gorico ali uredništvu lista v Trst.	___________.
Navodilo organizacijam,
Nujno pozivljemo vse politične organizacije v Julijski. Benečija, da ustanavljajo strokovne organizacije, ki riaj štejejo najmanj po 200 članov. Ustvariti je treba potom strokovnih organizacij naše bodoče komunistične občine. Važne ste posebno dve točki: Dočim velja za Trst in Gorico kolektivna pogodba tako, da imajo v Trstu zidarji mezde L 3 -na uro v Gorici po L 2'70, delajo slovenski delavci drugod za L 10 do 12 na dan. Slovenski domači delavci se odpuščajo posebno sedaj, ko je odstopila direkcija vojaškega žen-ija in prevzemajo delo civilni podjetniki. Edina odpemoč Sje v 'kolektivni pogodbi, v katero se mora sprejeti določilo ,da je vsak podjetnik dolžan sprejemati najprej domače delavce, katere priglasi strokovna organizacija kot brezposelne. Boj proti izkoriščanju narodnosti in nastavljanju krumir-jev mora biti stvar delavcev saifiih, bojna točka strokovnih organizacij.
Vse politične organizacije morajo prirejati sestanke delavcev ter jim razlagati pomen kolektivnih pogodb. Le tem potom se mezda zjednači po celi Julijski Benečiji ter se odpravi vrivanje krumirjev. Za ustanovitev strokovnih organizacij ni treba posebnega znanja1 in pripravljanja. Politična organizacija naj skliče sestanek vseh delavcev ene stroke. Naj dobi od delavske zbornice ali v Trstu ali v Gorici potrebne iztise društvenih pravil, ki se na sestanku sprejmejo; izvoli naj se odbor, ki podpiše en iztis kot izvirnik ter naj priglasi s (posebnim predlogom ustanovitev političnemu komisarju.
Vsak strokovno organiziran delavec se mora obvezati, da naroči po en iztis »Dela«. Boj proti po-gisbonorraemu vplivu meščanskega časopisja mora biti ena glavnih točk političnih organizacij. Proč z meščanskim in klerikalnim čašopisjem, ki zanaša zmede med delavce in ogromno škodo političnemu in gospodarskemu razvoju v deželi! Sedaj, ko je čas da se slovensko delavstvo osvobodi, so se vrgli posvetni in duhovni inteligentje z vso silo, da razkrop-ljejo edino bojno sredstvo proti izkoriščanju. Delavci morajo priti do prepričanja, da je moč in pomoč le v njih samih. Vsa takozvana narodna organizacija ni nič drugega, nego vzdrževanje reakcije in izločitev domačih moči od skupne velike organizirane armade internacdjonalnega delavstva. Priporoča se političnim organizacijam zopet in zopet, da naj delajo s sestanki zaupnikov in širijo zavest moči med slovenskim organiziranim delavstvom.
Mapitnina je odpravljena
Tržaški gostilniški, ikrčmarski, kavarniški in drugi natakarji so dosegli potom svoje organizacije odpravo napitnine. Bil je tudi čas. Za natakarje je bilo uprav poniževalno, da so jih morali plačevati gostje potom večje ali manjše napitnine. Bil je nemoralen položaj poštenih delav.cev, ki so morali živeti skoro od miloščine. Danes je napitnina odpravljena. Opozarjamo vse naše čitatelje in delavce sploh, da pri vsakem računu, iki ga plačajo v ogstilni, kavarni, krčmi in drugod je napitnina že zaračunana. Nihče naj ne daje več napitnin, ker je to. želja natakarjev samih, ki hočejo biti plačani direktno cd delodajalca. Poleg tega je tudi nevarnost, da v slučaju, da se ponudi natakarju napitnino in jo ta sprejme, zamore biti natakar takoj odpuščen iz službe. Ne dajajte torej v Trstu več napitnin!
Činovnifki nehal.
Moja bejazan v e čim djelcm se cbisitiniia. Na žalost, činevnički sas tenak u Trstu (dne 23/5) bio slaibo iposječen. U teme doduše i ne leži sva slaba strana, buduči udaljenije činovništvo širom pokrajine nije se moglo c.dazvati s razloga, što neideljama ne putu; u oscibni vlakovi. Ali zlosretm 'činovnički nehaj za jedrno jako tu druženj e {simdaikat) pokazao se u teme, što nije velik ibroj činovništva pismeno pri-javio se za naumljeni sindakat premda su bili velikem ipreporukom i zaklinjanjem pozvani od drugova u Trstu. Da se u današnje doba što slična dogadja, to je prava sramota. Svi osnovnici dobro zn a ju svoje nevolje i kukavne stanje radi »gladnih placi-ca«. Zaito se širtke ili plašljivim šapatanjem tuža-kaju na lijevo i desno. Ali sve je to uzaludna blezga-rija. Kad je več svima do nokata dogorilo, kad se več do grla utapljamo, kad je čaša žuči do vrha puna, riječi i moljafkanja su mlačenje po praznoj slami. Nije daba za same riječi, več treba prionuti se od-važna posla. Trebalo ibi svi.ma listom se maiknuti i stupiti u .jedno jako udruženje, čiji upravni odbor bi imao iu svojim mikama svu moč, da od vlade energično zahtjeva povišanje plača, ikojim bi se moglo iči u susret neprestano rastučoj skupoči.
To je edini pravi pu-t, kojim bi moralo činovništvo kompaktno koralknut-i. Čvrstom organ iz acijom jedino bismo došli do ibolje budučnesti.
Dok me veseli, da su mnog} kolege shvatili, što nam je činiti, to me sa diruge sltrane silno boli i žalosti, da je medju nama još silan broj nehajnika. Ove zadnje ne možem nilkako smatrati intelektualnima, več naprotiv pravim natražnjacima. Radi njih biti če nam i nadalje svima zlo, jer svojem nepristupom u -udruženje šutke pokažuju kao da činovništvo ima-de dostatne plače.
Na taj način izdava se naša sveta isvar, koija vapi za oslobodjenjem in poboljšanjem naše zanemarene, zaostale i iskoriščivane kaste. Ah bijedni stvorovi,
zar .još niste se osvijesitili? Vama je milo i nadalje kuiburiti i giadovati, vi želite i nadalje puzati i ro-bovati. Zar ne vršite avjesno svoje dužnosti kao pošteni radlnici, pa vaijda zato se neusudju^ate tra-žiti veče plače, jer ne zaslužujete ni onu, kojm do-
sada primate?	_
To čete vi najbolje sami pojedimAce znati kao što vaijda znadete, ako niste dufievne ništice, zaito se odmič-ete od udruženja,
Jedan kolega talijanske narodnosti mi kazao svoje »umno« stajailište. Njegove su riječi ove: »Ta-lijan sam dušom i tijelom. Italija mi je ibala na srcu odikada sam se rodio. Biti 6u -značajan i ostati i nadalje vjeran svejrm načeloma. Zato ne snogu ni ja, niti svi .patrijotični moji suplemenjaci stupiti <u n-druženje na socijaflAstčlkoim temelju, u koga sbupaiju razn kamaleonti, J-ugoslaveni i Njemci. Ja 'biih mo-gao stupiti samo u čisto italijansko udruženje, gdje ne 'bi bilo mjesta raznim stranim i nametničkim pri-mjesema.« Ah, poverebtol
I	»bilja, nije on sam, več ima mnotgo takvih ultra naci jonalista, keje ne može ni naj veča nevolja i bije-da epaanetiti. Nu ja se bojiim, da prilike sl učnih perjanica niti ne stoje lose, jer sva je prilika, da mnogi dcibivEfu pripomoči ia raznih tajnih fondova. Nekoji epet stoje dobro od svojih bogatih kuča, pa vrše službu samo »časti« radi.
Ima dakle sv ega i svašta, a u činovniilkcim vrtu više drača i korova nego li ikorisniit ibiljka. Vidi se kako Lma-du nekoji ipojam o kolegrjalnosti i solidarnosti. Deveta im je briga kako kutkavoo prolazi o-gromna večina, samo da je njihova mjeSma puma. Oni smatrajiu se gospodom u svakom obziru, paik neče, da.se prizna ju bolečima, jer ibilo ibi to ispod časti.
Blaženi siromasi duhom!
Izletnikom.
Mi smo gotovo Jrubi-telji narave in želeli ibi, da bi, da bi bili vsi taki, osobito pa gotovi icd-etnSki, ki ofc praznikih obiskujejo našo bližnjo in daljno okolico. Ljubitelj narave je namreč ne bo prav na beilbarski način pokončevai, tako da še trava ne raste, kamor stopi njegova peta. Pritožbe nam prihajajo iz raznih krajev naših sotrpinov kmetov, in tudi na lastne oči smo se že ponovno prepričali, da se nekateri nedeljski Metoiki ne v-edeijo tako, ikakor je dostojno za razumnega in srčnega človeka. Ne samo, da kar križem stopicajo in plešejo po naSih itak le ped širokih travnikih, temveč kar plo iure in ure jih deset do dvajset tabori na njih, s čimmir pa travnikov menda še niso pognojili. Poleg tega se prav brez potrebe ruva cele snope travniških ovetic, ki Ijih potem par korakov dalje vidiš ležati v cestnem prahu. Tudi cvetoče drevje oi varno pred takimi barbarskimi Tcskami.
Malo več razsodnosti bi pač želeli. Trava je kruh za kravo, je mleko za otroke in Ibolnike! Cvetje mora roditi sad. Zemlja je dovc&j obubožana, in oi treba, da jo še šiloma oropamo. Kmet pa je slabo plačail delavec.	^
Le v prosto, divno naravo! Ali spoštujte $o tudi; spoštujte delo kmeta tipina! Pri nas pe^e že krog vsakega zelnika cesta, pot ali steza; nepotrebne škode torej ni treba delati, ker s tem slednjič delamo sami sebi škodo.
Nekoliko nadzorstva s strani .poljskih čuvajev pa bi ibilo tudi treba. —
»Sveti Sava«, iki ga hoče -»Edinost« v protest proti pačenju naših krajevnih imen prestkrstiti po vsej sili v »sveto Soboto«, temu narodno-klerikalno-patrijo-tičnemu listu beli že po dveh številkah uredniške lase. Razni diletaottje — in sicer najsdabše vrste — toli na zgodovinskem kolikor na jezikovnem .polju skušajo pokriti blamažo, ki jo je doživela »Edinost« in iki jo je »Delo« cUkrtlo. Lotili so se budi krajevnega imena Škedenj (oziroma Ščedna!!) in ga izvajajo iz
—	nekega skednja, ki je bil baje nekoč postavljen v vasi. Gospodje {in gospodičice) »linguisti« krog »Edinosti« veste ii, kaj pomeni »ščednja« oziroma »ščeden.j«? Evo vam^ uganko za nadaljnje tri številke, ko -iitak nimate pametnejega pisarjenja. Če jo rešite prav, vam plačamo bokal vinca, ki je zorelo na griču svetega Save; če ne, .vas pošljemo k —. sveti Soboti.
Shodi
Opatjeselo: Shod bo v nedeljo 6. t. m. Ob 10 pred-pofdme v prostorih Avgusta Zavadlava. Poročal bo sedrug Milost.
Šempas: Shod Ob 3 in pol popoldne v prostorih Franca Košute. Poročal bo sodrug T-uma.
Komen: Shod ibo v nedeljo 6. t. m. ob 4 pop. v Žigonovih prostorih. Poroča sodrug Regent.
Lonjer: V nedeljo 13. t. m. bo pri nas ob 4 pop. v prostorih konzumnega društva shod voznikov. Poroča sodrug Regent. Nihče naj ne manjka.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
liudski oder
Sovranišče. V torek 1. junija se je vršil ustanovni občni zbor v Sovranišču. To je druga podružnica pri Sv. Ivanu. Zborovanje je otvoril in vodil tajnik osrednjega vodstva, ter pojasnil namen, ki ga mora imeti resno kulturno društvo, da doseže svoj cilj, cilj za katerim stremi delavstvo vsega sveta. Dokazal je nedelavnost umrlih kulturnih drušev, ki so izginila bas radi ega, ker niso imela nikdar resnega namena do izobrazbe. Pokazal je resno in pravo kulturno delo ruskega naroda ki hoče s hitrimi koraki v najlepšo bodočnost. Pravila so (bila enoglasno sprejeta.
H. TUMA:
V
HemlBarbnsse In njeiov ramen „C!ert6“
Kakor presledek slede slike ,ki nam kažejo Pavlina ošibelega na telesu, in pustega po duhu, ko si ogleduje vnovič svoj kraj, domače ljudi, prirodo in socijalne uredbe, kako premišljuje o sebi in o svoji ženi, kako se počasi, na praznem prostoru srca in uma ustvarja novo čustvovanje in mižtljenije, ki pro-dere v novo spoznanje, ter osredotoči v zaidnjem kliku romana: »Da je božanstvo, cld katerega se mi ne moremo nikdar odvrniti, da vladamo neskončno notranje življenje in delež, katerega ima vsak na življenju vseh!«
Barbusse ni mogel napraviti enega samega velikega dela - iz vojne slikane v »Le Feu« in one v »Clarte«, ker je kriza dvojna. V romanu »Le Feu«, kriza človeške družbe z izhodom v spoznanje družbe, idcčim je kriza v »Glarte« individualnega človeka z izhodom v zavest Pavlina. Problem v »Le Feu« je kolekiven, je življenje človeka v družbi in državi, blagor človeštva v skupni akciji. Problem v »Clarte« pa je koncem konca spolni problem, problem ljubezni do ženske. Tako se nam podajata oba romana le vzporedno. Enkrat vidimo v vojni poraz človeške družbe, drugič poraz posameznega človeka, ona se izhodom krize zave skupnosti, ta svoje notranje vrednosti in sposobnosti najti novo, svoje življenje, sam. Vsled tega tehnično oba romana ni mogoče združiti.
Enako ločil je tudi veliki Tolstoj svoja dva velika romana »Vajna i mir« in »Ana Karjenina«. Ne moremo sicer reči, da je Barbuisse dosegel Tolstoja. Konečno sta romana Barbusseva le nizanje slik, dočim ste Tolstojevi deli monumentalno enotni. Če tudi Tolstoj slika predvsem ruski svet in ruskega človeka, kakor Barbusse francoskega, je vendar -misel Tolstoja širša, intuicija vesolnejša in notranje spoznanje globlje. -Barbussevo delo »Le Feu« vendar ostane velik umotvor med bogato francosko literaturo. Daleč, daleč pa presega vsa slična dela nemške, laške in angleške literature zadnjih let.
Literarni razvoj Barbussev od manj pomembnih prvih njegovih del »Nous autres«, »Les suppliants«, »Pleureusses« kaže nam znamenito stopnjevanje duševne sile Barbusseve in že na tem spoznavamo pravega poeta. Barbusse se dviga višje in višje, velik dogodek vojne preustvari njegovo duš'o, ga vspne visoko nad vsakdanje življenje. Pravi znak pesniškega razvoja Babrusseva pa je v tem, da se pribori do lastnega svetovnega naziraraja, do lastne filozofije.
Trdil sem že ponovno, da je zame odločilni znak umstvene in umetniške sile pesnika ta, da nastopajoča filozofija ne omeji njegovega pesniškega vzleta, marveč ga dvigne in razširi. Dočim pesniki, ki imajo le dar besede in glasbe .jezika, izgube svojo pesniško moč s trenutkom, ko se jim svet razuma odpre in porajajoče se filozofične ideje zamore pesništvo tvorjenje. Pravi vzgled nam je Nemec Goethe, ki, se cd čistega lirika razvije do gorestasnega Fausta. Ali pa vzemimo našega Cankarja, ki je pri glasbi in J
harmoniji jezika ostal in ni nikdar mo£el razvili velikih idej. Le okoli leta 1907, ko je soci-jalizem jel vplivati nanj, obetal nam je višji polei. No, žalostno življenje Cankarjevo, morilo je njegove telesne moči in ostal nam je pesnik glasbe same. Nasprotno je pesnik velikih idej naš Oton Zupančič, idejno velik tudi v svojih otroških pesnicah in umanjkali. Umetnik je videc in prorok —«to je Tolstoj, Goethe, Zupančič in Barbusse.
Barbusse je s svojim delom »Le Feu« in »Clarte« ne le dvignil moč in lepoto svoje besede, vspel se je tudi do širnega svetovnega obzorja in mogočnega vpliva na človeka.
Res je, da filozofija Barbusseva ni enotna, ni predelana, ter ji manjka tudi skladnosti. Tam kjer je prišel Barbusse do precej skladne ideje, je ideja ljubezni! Pri tej Barbusse premaga egoistično, zgolj čustveno enostransko in poltno ljubezen ter s? dvigne z načelom resnice do višje ljubezni, ko pravi »prej sem ljubil sebe, zdaj ljubim tebe, in tebe v sebi.« Vendar ta ljubezen ni abstraktna, ni idejolo-gična, je istinita ljubezen, ki ne zapušča tal prirodne spolne ljubezni kot velike sile prirode, sile raztresene in vidne na najmanjšem živem bitju pa gori do človeka. Šele tedaj razume Barbusse to veliko pri-rodno silo, ko izčisti v sebi spoznanje v smeri, da je istinita ljubezen vzajemna, da je jemanje in dajanje Ob enem, trpljenje in uživanje ob enem. Nima-pa prav trdeč, da je srca le nemir in ne mir — sžrea je vanjkanje morja iz mira v nemir in iz nemira v mir.	.	>
Nazori o verstvu s katerim se Henri Barbusse precej intenzivno bavi, so manj predelani in,manj skladni.
Barbusse pride do spoznanja, da- Bog ni nekd-c, da je Bog le neznansko hrepenenje človeka po sreči. A Bog je nekaj. Manjkajo bistveni znaki religije, ki je ne le stremljenje po sreči človeški, marveč spoznanje stremljenja po neskončni enoti človeka v skladu z neskončno enoto prirode. Neprerije se Barbusse do temeljne ideje verstva, ki je enota vseh enot, združitev vsega hrepenenja, čustvovanja in in-tucije, mišljenja in spoznanja človeka, nikdar doseženega in nikdar dosegljivega. V tem je velikost ideje verstva. Preozka je beseda resnica za spoznanje Boga. Resnica je sploh neskladno rabljena beseda .Resnica je le logičen pojem, pojem sklada našega razuma in našega govora z dejanjem in z dejstvi izven nas. Višji in pravilni pojem bi bil instini-tost ali realiteta. Božanstvo obsega več nego uborno sposobnost človeško spoznavati in izrekati resnico. Moti se Barbusse, ko pripisuje človeškemu razumu najvišje mesto. Res je, da pravi francoski filozof Descartes: »razmišljam, zato sem«. Res je misel zavest istinitosti, ali istinitost je neizrekljiva z besedo resnica. Istinrtost je neizrekljiva z besedo razum. Velika enotna prirodna sila božanstva je neskončno čustvovanje cele prirode, katere odraz začuti v sebi človek, je brez konca in kraja, tedaj ne more biti zrečena le z besedo: resnico. Barbusse omaga se do tega, da premaga v sebi konfesijo, da vidi zlorabo konfesije, a Barbusse postane enostranski kajti
j v »Le Feu« in v »Clartč« začutimo skoraj bi rekel
I	poleg nezavisti do konfesije tudi do verstva in Boga. »Ne zidajte cerkva!«, je globok krik njegove nezadovoljnosti. Najlepše pove protislovje cerkve in verstva, ko se mu predstavi Jez us-Krist ob bregu jezera. Prav ima Barbusse ko trdi: Bog ni nekdo »a moral je dostaviti« Bog -je vse Tolstoj ga visoko presega, rekoč: »Boga ima vsak človek v sebi, m! vsi smo sinovi božji, čmtimo nije^a. To kar čutimo božjega je neskončna enota, nikdar razumljena, le 'hotena, a nikdar človeška resnica.
Preozka je njegova ideja morale: »koristi vseh«. Prav ima drugod in lepo Barbusse pove da morala ni nič danega, nič storjenega, da se čuti le od slučaja do slučaja, od človeka do človeka, da je nerazumljivo a prirodno čustvo človeka, najgloblji klic v njem, je istočasno klic božanstva, klic resnice. Ob enem je morala nerazumljena zapoved v vsakem človeku: »to stori!« Morala je ldic človeštva, ni dan zakon, vsi zakoni in pisane morale so le človeške, več ali manj logične resnice.
Ako pa filozofija Barbusseva nima sistematično predelanih pojmov, pa nesi vsa znamenja svežosti in naravnosti. So misli izvrele iz srca in uma člo-* veka, kateremu se je brez učenih študij odprl globok pogled v življenje. Enotnost človeške družbe v vladanju, demokracij — čgalrte — enotnost notranjega 'človeka v skladu mišljeni!a z dejanji — veri te — ste kenečno vejiki gesli njegovih lepih del »Le Feu« in »Clarte«.
}
'Nato je bil izvoljen sledeči odbor: Koreni Ivan, ■predsednik; Uršič Franc v imenu »Matice«. Kolom-bin Franc, Mlač Ivan, Zolja Pavel, Afrič Ivan, Hrovatin Marij, Babič Minko, Kjuder Marija, Prelc Ivanka, Kokorovac Karol in Černigoj Edvad, odborniki.
Podružnica »Ljudskega odra« pri St. Jakobu, priredi v nedeljo 6. junija izlet na Slavnik. Člani se zber6 ob 4ih in pol zjutraj na postaji državne železnice (Sv. Andrej), od koder se odpeljejo do Podgorja. Vrnejo pa se z večernim vlakom. Prijatelji društva in člani bratskih podružnic, ki se žele pridružiti izletnikom, dobrodošli!
Podružnica »Ljudskega odra« aa Katinari, priredi v nedeljo 13. t. m. v prostorih »špetiča« veselico s sodelovanjem lestnega itambjuraškega, pevskega in dramatičnega odseka.
Podružnica »Ljudskega odra« pri Sv. Mar. Magd. Spodnji vprizori v nedeljo dne 6. junija 1. 1. točno ob 18 uri v dvorani J. Miklavca (p. d. Kačun) dramatično predstavo v 5 dejanjih s petijem »Revček Andrejček«. Ker je -v tem okraju vabljivo shajališče za meščane iz bližnjih okrajev, in se bo nudila tudi lepa prilika vsem sodrugom ki prijateljem naše podružnice, da bodo za par uric pozabili na vse križe in težave mukotrpnega vsakdanjega življenja ter se pozabavali ob vprizoritvi krasne igre kakor-šna je »Revček Andrejček« se odbor nadeja velike udeležbe od strani občinstva. Nikomur ne 'bo žal, marveč se bo vsak vesel in zadovoljen vračal zvečer domov.
Dekani. V nedeljo 30. majnika se je po nestrpnem pričakovanju članov vršil občni zbor .podružnice v Dekanih. Upravni tajnik osrednjega vodstva sodrug M. Lovko je v daljšem govoru dokazal grenke posledice 'ljudske neizobrazbe, ki stori, da je ljudstvo nepristopno k resnemu političnemu delu. Primerjal je tem .poslednjim izobraženo delavstvo, njega moč, krepko voljo in trdno prepričanje in vero v dan vstajenja .preko vseh zaprek. Raztolmačil je kako naj se .deluje potom kulturnih društev, ter priprav* delavca do zrelosti in lastne volje. V ta namen je obrazložil društvena pravila. Ni pa mogel dokončati svojega govora, ker se ni še seznanil s tamoš-njimi -karabinerji. Radit ega- so se oni .potrudili, ter I
Vozniki (karjofeta) dolbe za prev<*, tovoz, naložitev ter razločitev v peči »ter ttvpetno položitev v skladišče za vsakih 1000 ikojnftdov opvke št. 2 (ki je podlaga za merilo) L 18'—.
Podjetniki preskrbe vse porebno orodje in potreben materija!.
Akordanti se obvežejo da izvrše^ toliko krovcev, kolikor jih bodo podjetniki naročila; podjetniki pa prevzamejo dve tretini škode, ki ni nastala vsled delavske nemarnosti bodisi po dnevi ali po načL
Narejeno, suho in pravilno pod streho zloženo blago, se bo vsak teden seStelo in plačalo s pridržkom 10% za garancijo. Za pridržano svoto bodo izplačali podjetniki koncem sezone 6% obresti na leto.
Clen III.
Plačilna tarii* za dninarje:
minimalne plače aa uro;
Ženske na sploh ter mladeniči old 16—17 leta L 1’40 minimalne plače na uro;
Dečki in deklice do dokončanega 15. leta L 1'— minimalne plače na uro:
Kurjači L 2'70 minimalne plače na uro.
Člen IV. Podjetniki sprejemejo člene št. 3, 5, 11, 12, 14, 15, 16 kolektivne delavne pogodbe ki velja za stavbdnsko industrijo za Gorico in nje politični okraj.
Člen V. aZ opeko je dovoljeno ušteti največ 3% razbitih kosov med tem, ko morajo korci in planete biti izročeni vsi celi.
Člen VI. Prerfstojerča pogodba Stopi .v veljavo 7. maja 1920 ter velja za celo sezono 1920
Člen VII. Vsled tega gibanja se ne smejo od nobene strani izvršiti persekucije.
V Gorici, dne 28, maja 1920.
Za Zvezo stavbinskih delavcev v Italiji Sindakat Julijske Benečije: J. Petejan m. p. .
Za lastnike opekarn: Inž. Glesich.
Ta je prva zmaga naših opekarjev. Še nikdar niso imeli delavne pogodbe; vedno so bili izkoriščana po volji delodajalcev. Leltos so se delavci organizirali in .so tudi dosegli uspeh. Radi tega je med delavci veliko navdušenje za organizacijo.
Omeniti je treba, da je bila med italijanskimi in
LISTNICA TAJNIŠTVA.
V nedeljo 16. junija od 9. do 13. ure bo vsem onim podružnicam ki so zahtevale partiture, na razpolago nov dohod partitur. Odborniki, oziroma pevovodje, naj pridejo sami izbati partiture, ob zgoraj navedenem času.
Senožeče. Naznanite nam pismeno dan v katerem želite imeti zborovanje. Če le mogoče med tednom zvečer.
Sežana. Stavljeni predlog ni izvršljiv v sedanjih razmerah. Nam se namreč tako zdi.
Vse podružnice. Opozarjamo, na poslane okrožnice, v katerih je naveden sklep in utemeljitev 'poviška mesečnine od 1 Lire na Liro 1'50, ki velja s prvim junijem tudi za matične člane, da se natančno tega sklepa drže.
Seja osrednjega vodstva, bo ▼ petek 11. junija ob 2Qih v uradnih prostorih.
 	Upravni	tajnik.
slovenski delodajalci računali na stavkolomstvo italijanskih delavcev. Priit em boju se je tudi pokazala popolna solidarnost slov. in ital, podjetnikov. Iz tega naj se delavci uče.
prišli ponj sami, ravno v trenotku, ko je navdušenje \ cl.oventlkimi delavci .popolna solidarnosti čeravno so navzočih prikipelo do vrhunca. Po dolgi debati v	"	...
karabinjerskem hramu, se je posrečilo sodrugu Lovku vrniti se na zborovanje, kjer je bil sprejet z nepopisno navdušeno ovacijo. Ke pa .je bilo že pozno, se je določilo da se nadaljuje prihodnjo nedeljo ob isti uri. Samo po sebi umevno je, da pride sodrug Lovko v Dekane tudi prihodnjič. Led je razbit.
Podružnica »Ljudskega odra« v Komnu priredi v nedeljo 13. junija t. 1. popoldne na Žigonovem dvorišču veliko ljudsko veselico. Na sporedu je glazba, petje, in igra v treh dejanjih »Španska muha«, 'ki jo prirede križki igralci. Začetek ob 4 pop. Otrokom je vstop prepovedan. Po veselici prosta zabava in ples.
Kreplje. Pri nas smo imeli ustanovni občni zbor
»Lj. od.« 23. majnika. V imenu osrednjega vodstva je otvoril in vodil zborovanje prof. dr. L. Čermelj.
V poljudnih besedah je očrtal namen in pomen delavske izobrazbe, zlasti v sedanjem času. Prečita! in obrazložil nam je društvena pravila, 'ki so bila enoglasno sprejeta. Nato se je izvolil sledeči odbor:
Kompare Teodor, predsednik. Taivčar Albin, Tavčar Andrej, Tavčar Franc, Brundula Franc, Vrabec Janko, Žvab Anton, Štok Andrej in Orel Franc odborniki. Tavčar Josip, Tavčar Pavel in Pegan Anton, pregledniki. Pri slučajnostih je pozval prof.
Čermelj vse člane na pridno delovanje na polju kulture, jih bodril in podal v to svrho vsa navodila, želeč jim obenem mnogo uspeha. Za njim je povzel besedo član Orel Franc, ki se je v vsem strinjal s predgovornikom, ter tudi sam s 'krepko besedo vzpodbujal navzoče naj širijo o kulturno organizacijo vikdar in povsod. Zatem se je zborovanje končalo.
Važen shod čevljarske organizacije se je vršil v čertek 27. maja v Delavskem domu pod predsedstvom sodr. Battilana. Predsednik je dal na znanje, da stoji nova organizacija na trdnih nogah ter, da so njeni člani že številni. Odbor bo poskrbel svojim članom potrebno socialno izobrazbo in oliko s predavanji, ki se bodo vršila najmanj enkrat na mesec, za katera bo odbor poskrbel tudi potrebne predavatelje. Predsednik naznanja nadalje, da se bo poskrbelo tudi za pouk v rokodelstvu ter bo odbor storil potrebne korake, da se piredi kurz za rezanje. Slednjič naznanja, da deluje delavska zadruga dobro in poživlja naj se vsi člani vpišejo tudi v zadugo. Za njim je govoril Lizzi o posredovalnici dela. Pravi, da gospodarji bodo morali odslej iskati delavce le v posredovalnici. Sodrug Lizzi je nato prečital resolucijo - :»Čevl-jarski delavci, delavke in vajenci zbrani na shodu v zeleni dvorani delavskega doma: potrjujejo zaupanje v svojo organizacijo in opozarjajo tem potom gospodarje na sledeče sklepe:
Od prvega junija naprej so pozvani vsi tržaški delodajalci, na podlagi prve točke delavske pogodbe, da pripoznajo organizacijo in, da se je poslužujejo pri najemanju delavcev, delavk in vajencev. Urad organizacije ‘bo na razpolago vsem ob delavnikih od 19 do 21 in o praznikih od desete do dvanajste ure v prvem nadstopju delavskega doma. Vsi delodajalci, ki imajo delavce ali delavke, ki delajo doma, so pozvani, da imajo njih imena in naslove v .prodajalnah ali delavnicah vedno na razpolago kontro-lorjenj-zaupnikom. In sicer od 1. junija do konca drugega semestra omenjene pogodbe. Zaupnikom mora biti na razpolago tudi tarifa.«
Vozniki iz Tržaške okolice se pripravljajo na to,
da si ustanove svojo organizacijo. V to svrho se zberejo zaupniki veznikov v torek 8. t. m. ob 6. zvečer v prostorih organizacije prometnih delavcev v Trstu v delavskem domu.
ICfflsfijsKf prefleS
Minskim (ieiancem!
Ker narašča število brezposelnih od dne do dne, je naravno, da narašča z brezposelnostjo tudi beda in revščina. Državne oblasti se prav nič ne runtmajn za to, da bi se pričela razna javna dela in zlasti ne, da bi se pričelo z rekonstrukcijo od vojne uničene go-riške dežele. Da opezori oblast na vsa ta pereča vprašanja ia na žalostni položaj domačega delavstva je sklenil podpise ni sindakat, da priredi v torek 8. t. m. veliko protestno demonstracijo, ki se bo vršila ob 4 popoldne v vseh večjih centrih naše dežele. Shodi bodo v Trstu, Tržiču. Červinjanu, Gradiški, Končinu, Gorici, Nabrežini, Tolminu in Pulju. Vsi stavb’nski delavci naj zapu-ste oni dan delo ob 3 popoldne in naj pridejo korporativno na shod, ki je določen za njihov okraj. Pridite vsi, nihče ne sme manjkati.
• * *
Onim stavibimskhn delavcem, ki so bili svojčas upo-sleni pri »Genio mili,tare« se poroča, da odlok za izplačevanje draginjskih doklad ni še prišel in se vsled tega omenjene draginjske doklade ne izplačujejo nikjer. Dosedaij sb dobili to doklado izplačano le delavci uslužbeni pri artilerijskem in živilskem oddelku. Kadar pride odlok tudi glede ostalih delavcev, borno stvar poročali v »Delu«. "
Občni zbor podružnice stavbinskih delavcev v Komnu bo v nedeljo 6. t. m. ob 11 dopoldne v Žigo-novih prostorih. Nihče naj ne mam/ka.
Zmaja opekarskih delavcev
Po treh dneh stavke so opekarski delavci v Biljah, Bukovici, Renčah in okolici dosegli popolno zmago. Pri pogajanjih, ki so se vršila v petek popoldne se je sklenila sledeča delovna pogodba: Delovna pogodba sklenjena med lastniki opekarn v Biljah, Bukovici, Renčrh in Vdčjčdragi in med Siradakatom ea Ju-Kjski> Bencč jo zveze stavbinskih delavcev v Italiji. Člen I. Delavni čas je za vse dninarje 8 ur na dan. Člen II.	Taoife za	akordno delo:
Za 1000	komadov	opeke št. 2	L	38’—
za 1000	komadov	epeke št. 4	L	31'_
za 1000	komadov	planet	L	31'_
za 1000	komadov	krovcev št.	2	L	53'-*- <
Izredni občni zbor »Kmet. in vrt. Zadruge« v Trstu, ki se je vršil dne 30. nraja dopoldne v prostorih »Kons. društva« pri sv. Jakobu, je bil jako lepo obiskan; zastopane so bite po svojih delegatih vse zadružne podružnice iz Istre dn s Krasa. Zborovanje je vodil predsednik Jos. Zlobec.
O zavarovalnem oddelku goveje živine je poročal sodr. Kleinmay'r. Pričujoči so pazno sledili razlagi o načrtu te zavarovalnice v okrilju Zadruge. Oib poročilu se je vnela živahna debata, v katero je poseglo več ktnetov. Slednjič .je bil soglasno sprejet poročevalcev predlog, naj se na podlaigd poročila ter v debati sprejetih načel osmi j e čimprej zavarovalni oddelek goveje živine ter naj se potem posebne -o-krožnice in časopisja objavi čas, kdaj bo oddelek pričel poslovati.
Še živahnejša debata se je vnela Ob drugi točki dnevnega reda, t. j. ob načrtu zadružne hranilnice. Poročal je sodr, Kleinmayr. Sprejet je bil slednjič soglasno odborov predlog In naloženo je bilo odboru, da čim prej na temelju sprejetih načel izdela notranji pravilnik hranilničnega oddelka, ki naj takoj stopi v življenje. — O tretji točki, t. j. o podružnicah je poročal odbornik Ček. Po njegovem načrtu naj imajo podružnice več samostojnosti. Ustanavljajo pa naj se le tam, kjer se oglasi vsaj 50 zadružnikov, ali kjer je upanje, da se v najkrajšem času doseže to število. Do 50 zadružnikov broječe podružnice si izvolijo po dva zastopnika, oziroma delegata, za vseJkih nadaljnjih 30 članov pa po enega. Ti bi tvorili mal krajevni odbor s svojim načelnikom, ki bi pote.n šel centralnemu odboru krepkeje na roko. Sodr. Ke£nmayr opozarja, 'da bi se cib tej priliki moralo tudi spremenili določilo o občnih zborih Zadruge. Zadruga se je tako nagloma razširila, da to nrrm prvotna pravila postala že pretesn. Štejemo že n?d sedemsto članov v raznih krajih in več no-vih pwi,užii!c sp jjidivkar sniuije. Nemožno je, da o-stane dosedanje določilo, da ;se mora zborovanj udeležiti gotovo število članov osebno. Zalto pred-lstga spremembo v smislu zborovanj po podružni-ških zastopnikih s posebnim glasovalnim redoim.
čck-Klednmayrjeva predloga sta soglasno sprejeta.
Nato poroča prads. Zlobec o način«, kako se postopa pri določevanju tržnih cen na 'tržaških trgih, ter o nalaganju posebnih davkov in pristojbin kmetom 'in vrtnarjem, ko pripeljejo svoje pridelke na trge. Kmetje morajo plačevati vse 'pristojbine v isti višini kakor — poklicni prekupčevalci. Kmet ječi pod težo davkov in ko privaža svoje pridelke na trg, ima še izgubo na časudn denarju (prevozni stroški!), a stavlja se ga v isto vreto s preprodajalcem, ki brez truda kupčuje c kmečkimi pridelki. Na ta način smo iprišli že do točke, da preprodajelec — konkurira s kmetom z eno in istimi pridelki, ki jih je od kmeta kupil, ozirotma lahko svobodno odira konsu-menta. Tržne cene pa se določajo tako, da je zjutraj
Za en in isti pridelek cena nizka. Tedaj eo namreč še ikm-etje na tffgu. Ko hitro pfi prekupčevalci od kmetov .pokupi,jo njihove pridelke, jame cena — rasti! S tem se oškoduje na eni *itra-m kmet, na drugi se prijema kemsument za vrat.
Predsednikovo poročilo eo često prekinili ogorčeni medklici zborovalcev in so Ibiie na njegovo priporočilo sprejete sledeče tri resolucije:
I.
Kmetje in vrtnarji iz bližnje in daljnje okolice, iz Istre in s Krasa, zbrani ali zastopani potom svojih zaupnikov na izrednem zborovanju, »Kmetijske in vrtnarske Zadruge v Trstu« dne 30. maja 1920.
uvažujoči, da se pri prodaji poljedelskih pridelkov na tržaških trgih postopa s strani mestne občine in njenih organov napram njim na isti način kakor napram poklicnim preprodajalcem' ter se Oc njih zahteva plačevanje ravno istih davkov in pri stojbin, kar mora roditi kot naravno posledico vedno naraščujoče podraženje živil v vso škodo (kon-sumentov, osofoito onih revnejših slojev;
protestirajo ogorčeno proti takemu neopravičenemu olfcdačenju ter opozarjajo javnost in kompetentne oblastnije, da bo kmet kaj kmalu primoran, da se ubrani lastne škode, zapuščati tržaške trge, ako se v najkrajšem času ne ukrenejo potrebni koraki. Zato
zahtevajo, da se vsi ti novi davki dn pristojbine za kmet? 'producenta, ki na tngu prodaja lastni pridelek, odpravijo ter se vzpostavi stari, pred vojno veljavni tržni red, ko je bil na tržaških trgih kmet povsem oproščen takih davščin in pristojbin.
II.
Uvažujoči neumesten način določevanja tržnih cen poljskih pridelkov na tržaških trgih, potom katere, ga določa cene samo oseba in še ta v stroki često nekompetentna, ter da se cena enega in istega pridelka v enem in istem dopoldnevu po večkrat menja in draži v škodo kmeta in konsumenta, zahtevajo, da se za določevanje cen izbere stalna komisija, v kateri naj bodo v enakem številu in z enakimi pravicami zastopani kmetje producenti (potom članov Kmet, in vrtn. Zadruge v Trstu) ter konsumentje fiz delavskega )6tam/u (potom članov Delav. kons. zadrug) poleg uradnih zastopnikov o-blasti ter, da se strogo pazi, da se enkrat določena tržna cena enega in istega pridelka ne menja ve£ tekom' istega dne.
III.
Uvažujoči, da se bcimo kmetje svojih križev in te žav najbo!t,lše in v najkrajšem času rešili z močno strokovno organizacijo, ki bo najložje stopila v plo-donosen stik z delavskimi organizacijami poživljamo vse kmete naše pokrajine, naj se združijo in pristopijo »Kmetijski in vrtnarski Zadrugi v Trstu«.
Sestanek kmetov v Padričah-Gropadi. V nedeljo 30. maja popcluidne se je vršil dobro obiskan sestanek v gostilni pri županiu v Padričah, sklican po »Kmet. in vrtnarski Zadrugi v Trstu«. .
Sestanek je vodil zaidružni predsednik Jos. Zlcbec. Poročal je obširno o potrebi kimečke gospodarske organizacije Kieinmayr, osebito o koristi zadruge in o načinu, kako bi zadruga laihko šla gro-.pajskim in padriškim kmetom na roko glede njihovih posebnih teženj t. j. glede mlekarstva.
Kmetje so potrebo organizacije brez drugega spoznali ter za Padriče izvolili zaupnika Grgiča Antona (h. št. 7) ter Matijo Kalca (h. št. 29), ki bosta sprejemala člane Zadruge ter potem ukrenila vse potrebno, da pride stvar čimprej v tek. Gropajci so prišli radi pogreba dragega vaščana kasneje k sestanku. Zato co sklenili, da si bodo izvolili za Gro-pado svoja dva zaupnika na sestanku, ki se vrši dne 3. junija popoludne.
V pomenek so posegli razni domačini in učitelj Pahor. Sklenil se je tudi protest proti res neopravičljivemu postopanju gotovih nedeljskih izletnikov, ki ali iz nevednosti ali iz hudobije brezmiselno teptajo travo, rujejo cvetice iz itak na cvetju bornih »ravnikov, lomijo cvetoče veje sadnega drevja ter se potem še surovo vedejo, ako se jih opozori na škodljivost njihovega početja.
Opomba ured.: O tem poročamo tudi na drugem mestu današnje številke.)
Kmet. in vrt. gosp. zadruga v Trstu sklicuje v nedeljo 6. junija ob 7. pop. sestanek v Ricmanjih v gostilni pri Senici. Kmetje iz Ricmanj in bližnjih krajev pohitite ta dan na sestanek v velkem številu.
V nedeljo 6. junija ob 5. pop, se pa vrši sestanek kmetov iz Boršta in bližnjih krajev v gostilni Auer v Borštu. Nihče naj ne manjka.
»Kmet, in vrtnarska zadruga v Trstu« (ul. Raffine-ria 7) naznanja sledeče kmečke sestanke:
13. junija (v nedeljo) ob 4. popoludne sestanek na Opčinah (prostor sestanka se še določi) glede ustanovitve podružnice »Kmet. in vrtnarske zadruge v Trstu«.
Vseh teh sestankov se udeleži zadružni predsednik in govornik iz Trsta. ■
Kmetje okoliležečih vasi udeležite se sestankov polnoštevilno, da se pomenimo o naših križih in težavah ter položimo temelj za boljšo bodočnost. Sami ste se oglasili pri nas, pridite torej na shode ki ste si jih želeli. Novi časi so rodili nove potrebe in nove misli, naj rode tudi nove ljudi, ki bodo te misli spremenili v plodonosna dejanja.
»Kmet. in vrtnarska zadruga v Trstu« ima svoje skladišče v ulici Raffineria 7 dnevno odprto do 2 ali 3 popoludne. Prodaja zadružnikom vse kmečke potrebščine (poljedelsko orodje, semena, žveplo, modro galico, otrobe, moko za živino, testenino za krmo prve vrste, laneno seme, mehe, žveplalnike, kose, grablje, vedra, kopače, sekire, metle i. t. d.) Sprejema od zadružnikov v svrho prodaje sadje, zelenjavo, krompir in druge poljske pridelke.
Pciružniška skladišča poslujejo v Plavjah, v Bolj un c u, pri sv. Antonu, v Ospu. Snujejo se nove podružnice v Padričah - Grcpadi, v Šempolaju, v Borštu, na Opčinah, v Prešnici. Sprejemajo se člani dnevno. Pristojbina 1 L, delež 20 L, Zadružne objave se vrše v »Delu«.
Občinstvo se opozarja na zadružna razprodajališča zelenjave na tržaških trgih.
©P1SS
NABREŽINA.
V soboto 22. maja t. 1. so se zbrali delavci.nabre-žinskih kamnlomov da zavzamejo stališče proti občinskemu zastopstvu, ki je meni nič, tebi nič sklenilo, da se da neki občinski svet v zakup iza celih 60 let podjetniški družbi, ki se ima šele ustanoviti. Sklep je pravi unikum! Akcijska družba ali zadruga, ki naj izkorišča občinske kamenolome še ni ustanovljena. Zakupna pogodba še ni sestavljena. Občinsko zastopstvo pa z razglasom daje občanom na znanje, da se oddajo kamenolomi za nič manj nego za celih 60 let v zakup.
Poročevalec sodr. Tpma je na kratko pojasnil legalno stališče, da je sklep sam na sebi neutemeljen in ga je treba izpodbiti potom pritožbe na deželni odbor. Delavstvo samo pa mora biti na čistem, ali je na korist delavcev, da se ustanovi velika družba za izkoriščanje kamenolomov, ali naj pa ostanejo v veljavi stare pogodbe, katere imajo sedanji zakupniki za 6, 10 največ 18 let. Ustanovitev velike družbe bo imelo gotovo za posledico, da se bodo jr.ve tehnično izkoriščale v velikem štilu, da se uvedejo moderni stroji ter se razvye kamnoseška industrija, ki bo
zahtevala nekoliko 1000 delavcev. Ako je težji razredni boj proti velikemu podjetju, pa je po drugi strani lažji, ker irnft podjetje proti sebi tisočine organiziranega delavstva. Prva naloga' delavstva je, da spravi v organizacijo zopet vs« komnoseke in kamno-lomce po celem Krasu in da si pribori kolektivno pogodbo, ki jamči delo domačemu delavstvu in soude-ežbo pri upravi podjetja. Sklenilo se je enoglasno, da ae vloži proti sklepu občinskega komisarja pritožba na deželni odbor in da se delavstvo loti agir tacije, da se vstvari edinstvena strokovna organizacija za celi dolenji Kras.
• mm
Javna ljudska knjižnica v Nabrežini naznanja bratskim društvom v okolici, da priredi v nedelfo, dne 11. julija 1920 veliko vrtno veselico združeno s koncertom. Pri veselici in koncertu sodelujeta pevtski zbor in godbeno društvo iz Nabrežine.
PROSEK-KONTOVELJ.
V soboto 29 maja zvečer se je vrSilo v društveni gostilni na Proseku zborovanje, na katerem se je ustanovilo socijalit lično strankino Skupino za Prosek in Kontov el j. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Tem bolj, keT so bila povabljeni le oni od katerih se je vedelo, da si take skupine tudi žele. Zborovanje je otvoril in vodil sodrug Regent, ki je .podal v daljšem govoru tudi program in načela socialistične stranke v Italiji. Politične skupine socialistične stranke morajo načelovati vsemu krajevnemu delavskemu gibanju. V naših vrstah mora biiti zato doma poštenost, odkritosrčnost, značajnost in pogum. Naloga političnih naših skupin je, da pripravijo proletarijat, da bo duševno sposoben biti kos veliki sociljaLni nalogi, ki ga čaka.
Po govoru sodruga Regenta se je vtnela daljša razprava, ki so se je udeležili mnogi navzoči. Končno je bil izvoljen sledeči vodilni odbor: Gerljanc Anton, Ukmar Franc, Hušu Karl, Daneu Jakob, Ferfolja Josip, Gerljanc Josip in Martelanc Just.
Sedaj pa na veselo delo.
BOVEC.
Cenjeni sodrug urednik. Kakor sem obljubil, ti pošiLjam^še nekaj vrstic iz našega 'kraja in sicer radi podpore, ki je tukajšnji kmetovalci niso dobili in ker se naš nasprotniki okoli »Straže« jeze sedaj, ko gre voda njim v grlo. Naš sodrug Tuma res ni omenil nič o podpori. In kaj bi bilo ako bi bil omenil? Nič. Sodrug Tuma nam je pokazal pot po ka teri naj hodimo. Sedaij je na nas, in samo na nas ležeče, da pridemo do svojih pravic. Časi, ko je bilo dovolj, da se je ljudstvu le obljubovalo in vtepalo ljudstvu vero v voditelje, ki naj bi bili vsemogočni, so popolnoma izginfli. Zakaj ne pove »Straža« raje kaj so njeni gospodje dosegli na polju podpore? Še nikdar se niso za to reč pobrigali in mi vemo, da bi bilo popolnoma odveč ako bi se bili. Vlada, žal, ni še rešila tega vprašanja. Morda pričakuje, da se bomo mi zadovoljili le lepih besed. Skrajni čas je, da se opusti vse besede dn prične z resnim delom. Skrajni čas bi bil, da se spomni vlada tukajšnjega ubogega kmeta, ki mu že primanjkuje vsakršno po-trplenje. Toda vse kaže, da si bo moral kmet popolnoma sam izvojevaltd svoje pravice. Naši magnati seveda govore o podporah kakor, da ne bi mi vedeli, da so oni precej krivi ako jih nismo še dobili. Saj nismo še .pozabili njdhovh besed ob neki priliki: »Sedaij dobe kmetje podpore, pa ne bodo hoteli več delati.« Tako so rekli naši maignatje. Se veda nimajo kmetje prav fiobene volje več delati zastonj našim magnatom. Toda naš kmet, ki ve, kako so ga odirali svoj čas slovenski gospodje, jim •ne zaupa več. Vse lepe besede pobožne »Straže« so v tem oziru popolnoma odveč.
Sedaj bi rada naši magnati preganjali italijanske delavce. Sedaj, ko niso ganili niti z mezincem radi naše brezposelnosti. Radi bi izganjala italijanske delavce’ slovenske pa preganjajo že od' nekdaj. V našem Bovcu so 'bili od nekdaj na vseh dobrih mestih le tuijti. In to radi tega, ker nima domačin navade, da bi se klanjal in pete lizal domači ne tuji gospodi. Kedaj je neki dobil Bovčan kje 'kako pošteno službo. In, ako je slučajno prišel do nje, koliko časa jo je imel? Mi nismo nevoščljivi nobenemu, tudi tujcu ne. To smo povedali zato, ker se naši magnati laskajo domačinom z lepimi besedami. Delo pa dajejo onim, ki se znajo okolu njih muzati.
Ne bojte se gospodje. Domačin ni vajen, da bi jedel spomine. Vsega se spominjamo in se bomo še bolj. Vedno bolj in vedno bolj moramo prepričevati naše ljudi, da več nego do vsakršnih voditeljev, morajo imeti vero in zaupanje v sebe. Osvoboditev delavcev in kmetov, zamore biti le delo delavcev in kmetov samih. Naša piškava laži-inteliigenca ni znala narediti za nas še ničesar, in ne bo storila ničesar niti v nadalje.
V organizacijo poživljajo sedaj naše ljudi. Tudi mi jih .poživljamo. Teda v našo, v organizacijo zaved nih, v sebe verujočih in v sebe zaupajočih delavcev, obrtnikov in kmetov. V organizacijo mednarodne zastave. V slogi je naša moč. Organizirajmo se, da postanemo sami svoji voditelji. Storimo to hitro, čim prej mogoče. Na delo, da pokažemo, da Bovec ni več črna metropola marveč metropola proleta rijata. Boje se nas, naši mogotci. Ne bojte se vi nji hove »Straže« dn njenih''člankov. Na kogar taki članki vplivajo ni mož marveč bata. Tak ni treba, da bi hodil v našo družbo. Vsi edini, vsi za enega in eden za vse dn bodločnost bo naša.
Več sodrugov.
TRNOVO.
Na binkoštno nedeljo se je vršil napovedani javni shod v Trnovem. Poročevalec sodr. Tuma je pojas njeval pomen komunizma in potrebo organizacije slovenskega ljudstva politične v 'boju za polno svobodo občine, strokovne, da delavci sami poleg boja za izboljšanje mezdnih pogojev, prevzamejo upravo produkcije in gospodarstvo po konsumnih zadrugah.
Posebno v gorskem kraju, kakor je Trnovo, kjer zemlja nikjer ne daje polnega plačila delu, mora biti organizacija v prvi vrsti strokovna in konsumna. V Trnovski občini je edino bogastvo gozd, ki je bil prej last avsrijskega, sedaj laškega erarja. Ohraniti delo domačemu človeku mora biti glavna praktična naloga organizacije. Domače delavstvo je eminentno udeleženo pri vprašanju uprave. Gozd se je vsled vojnih dogodkov močno opustošil tako, da je zadnji čas erarska uprava ustavila sekanje. Domači delavci, ki so morali prej iskati zaslužek po svetu kot drvarji, so sedaj prisiljeni ostajati doma brez zaslužka.
Sekalo se je brez prevdarka; posledica temu je, konec vsakega dela. V Trnovem, Trebuši, Čepovanu,
Dolu in Otlici, je treba ene same velike organizacije gozdnih delavcev, ki naj si pribore kolektivno pogodbo. Nasprotniki izkoriščajo, kolikor se da brezposelnost in dclže neuspehov sooijalistično stranko.
Leži le na domačih delavcih, da se brez izjeme zdru-žijo in prično boj proti zgrešeni gozdni upravi. Na (jrag0 shodu se je pokazala stara taktika nasprotnikov, t. j. ugovarjati z zmedenimi pojmi o socijalizmu dn komunizmu, ko pa je treba odgovora o pozitivni taktiki kako naj se varuje domačega delavca, kako naj se pribori svobodo občinam, pa izginejo ugovori in govorniki. Zato je treba zopet in zopet pouka o komunizmu in na mladini je, da čita in čdta in, da se ra sestankih in razgovorih razjasni pojme. Boj proti reakciji mora biti naloga delavske mladine.
VIPAVA.
Dne 30. se je vršil napovedan shod v Vipavskem trgu. Najmanjša politična skvpina, ki šteje le 20 izkaznic, je imela pogum sklicati javen shed v kraju, kjer je od nekdaj vladala največja zaostalost. Delavci so bili neorganizirani in niso imeli najmanjšega
upliva. Po vojni s je opomogel tudi vipavski kmet. Plačal je dolgove in ker ni imel močno poškodovane zemlje, jo je v kratkem preoral ter je pri sedanjih ogromnih cenah žival postal precej samovoljen. Okupacija po itaMjaaiski vojski in Obnašanje italijanskih čet je ljudstvo splošno ogorčilo. NacijOnalni šovinizem je razvit prav bolestno. To se je pokazalo na shodu. Prišlo je kakih 60 somišljenikov, odločna večina pa je bila nacionalistična iz malomeščanskih krogov. Vipavcem so prihiteli na .pomoč tudi Ajdovci. To je ona poluizobražena inteligenca, ki nima sploh nobenega sooijallnega in političnega pojmovanja. Pri ovoritvi shoda je sodr. Tuma poudarjal, da socijalistična stranka prireja shode ne toliko, 3a pridobi kolikor mogoče veliko število Urankarjev, marveč da .pojasni .pojme o komunizmu in delavskem gibanju. Le ako delavstvo začuti komunizem z u-mom in srcem, bo zrelo iza organizacijo.
Razložil je potem na kratko pomen komunizma ia posebej ekspropriacije.
Meščanski elementi, ki so očitno prišli na shod razgrajat, so storili vse mogoče, da bi poročevalca .premotili in slhod onemogočili. Tako je prjšio do spopada ter je bil shod brez prepotrebne diskusije zaključen.
Slovenski dnteligentje v Vipavi in drugod- dobro vedo, da niso zreli za resno diskusijo, nasprotno pokažejo vso svojo duševno revščino pri nerazumevanju položaja. Zato zavzamejo mesto stvarnih ugovorov, osebni napadi na poročevalca in prežve- • kovanje onih laži; ki jih objavljata »Edinost« in »Goriška Straža«. Zavratno očitanje, katero je »E-dinost« pripravljala že tedne, da je komunistič**^ stranka v zvezi z italijansko vlado, da pripravi aneksijo Beneške Julije, je vipavskemu malomeščanstvu že gotovo dejstvo.
»Ako je slovenski delavec inlternacijonalec, je ob enem izdajalec slovenskega naroda. Komunisti hočejo vzeti slovenskemu kmetu zemljo itd.« Tako pravijo naiši obrekovalci. Sodr. v Vipavi so se lahko na shodu mnogo koristnega naučili. Morali so se prepričati, da je njih največji sovražnik, domači sovražnik. Ta čaka s celim svojim poželenjem po aneksiji pod Jugoslavijo, ker meščanje dobro vedo, da jim bo odprto v Jugoslaviji neomejeno koritarstvo in izkoriščanje delavca.
Vipavski kmet bo pa glavna zaslomba vsake .jugoslovanske klerikalne in reakcijcnarne vlade. Delavec bo v mili slovenski domovini siljen prosjačiti dela pri tržanu in kmetu. Slovenski vojni izkoriščevalci niso vloži® še vinarja v domačo industrijo. Slovenski vojni milijonarji majo svoje milijone založene v nuigcslovanskih bankah; prepustili pa so italijanskemu kapitalu še tisto malo podjetij, ki so bila sedaj v domačih rokah.
Vipavski delavci morajo toraj pričeti z resno agitacijo za komunistične ideje in organizacijo od moža do moža po vseh krajih Vipavske doline. Ali že pridejo pod Jugoslavijo ali ostanejo tpod Italijo, ne smejo se strašiti nclbeneiga terorizma. Kljub neuspehu na shodu, so delavci prepričani, da je 'bodočnost združenega int e m aci jonalin ega zavednega delavstva in da ni nobene sile, katera bi ustavila intemacijo-nalno zmago, najmanj pa omejena, .malomeščanska reakcijonama ideologija. Delavci naj si 'bodo svesti da pride čas obračuna.
RIHENBERG.
Pretečeno nedeljo se je vršil pri nas prvi delavski shod, ki je bil izredno dobro obiskan od strani de-laivsva uslužbenega na cesti in v opekarnah kakor tudi od strani kmetov. Na shodu je poročal sodrug Petejan iz Trsta. V daljšem govoru in ob splošni pozornosti poslušalcev je razlagal važnost in pomen strokovnih, političnih in gospodarskih organizacij. Pojasnil je vspehe, ki so jih dosegli staivbinski delavci v zadnjem času in je pojasnil tudi delovni program organizacije za bližnjo bodočnost. Slednjič je priporočal delavstvu naj čita in se izobraizuje. Čim bolj bo delavstvo izobraženo, tem prej pride do svojega cilja.
Po kemčanem govoru so navzoči sklenili, da-pristopijo k organizaciji, k organizaciji stavbinskih delavcev ter sklenili, da ustanove podružnico za Ri-henberg in okolico.
KOMEN.
Z ozirom na popravek gospoda Jazbeca, ki je bil objavljen v 14 štev. našega lista, smo dobili sledeči dopis:
Kar se tiče razdelitve čistega dobička med g. Jazbecem in drugo osebo, je res tako kakor je pisalo »Delo«. Istina je tudi, da je zadrževal g. Jazbec delj časa podporo- preden jo je izplačal -onim, ki bi jo bili morali -takoj debiti. Zaradi podpore beguncem in po vojni poškodovanemu ozemlju, se ni zanimal g. Jazbec popolnoma ničesar. Zato imamo do-vcftj potrdil od najbolj kompetentne strani. Ako K se bila lokalna Oblast zmenila kaj za uboge kmete, bi bili ti poslednji dobili podporo že davno. Tako v Komnu -kakor drugod. Saj vendar ni Komen daleč od Gorjanskega.
Franc Budal ni dobil- invalidne podlpore celih 21 mesecev in ni res, da mu jo, kakor to trdi g. Jazbec, izplačuje redno vsak mesec. Sicer bi bila to njegova dolžnost zanimati se in delati na to, da dobe vsi invalidi redno svojo podporo.
Mesto da »fura« sam in da sam »botegari« z apro-viza-cijo, naj se zanima kaj več zato, za -kar je bil postavljen. Seveida se mož drži raje kšefta ker so mu želje dn potrebe občanov deveta briga.
V zadevi od leta 1916. od glavarstva v Sežani nakazani 'denar, v znesku od 10 do 12 tisoč kron, povemo, -da je bil ta denar res na razpolago bivšemu županu in sedanjemu gerentu. Denar bi se bilo moralo dvigniti in ga razdeliti med občane. Gospod Jazbec -ga ni hotel dvigniti in sicer pod pretvezo, da se ga boji razdeliti. Posledica je, da denar ni bil še razdeljen med občane.
Glede na kontrolo, o kateri govori naš gerent, vemo vsi prav dobro, da ni bil gospod Šuc, sedanji tajnik nikak kontrolor, ker ni bil niti pri županstvu. Mogoče je kontroliral gospoda Jazbeca gosp. Valentinčič. Nam ni znano. Vemo pa vendarle, da so morali v letu 19l8. vojaški dopustniki k njemu zato, da jim je milostno nakazal vsakemu po pol kg moke z opazko, .da ni treba, da bi prihajali domov.
Torej gospod Jazbec, le nikar ne silite z maslom na glavi na solnce. Resnice gorinavedenih stvari se ne da utajiti na -noben način. Zraven tega vas pa vprašamo še sledeče:
Kaj je z denarjem od vina od pridelka 1917., ki ste ga kupili od vojaške uprave pod pretvezo, da ga bodete razdelili med domačine. Ti poslednji seveda ga niso pi li.Vedo pa vsi, da ste ga prodali v gostilno v Sveto. In tropine, gospod Jazbec? Žgali ste f4 dni žganje v Komnu št. 45 in ga potem prodajali jako
Toda naj bo danes dovolj. Imamo še nekaj zanimivosti, ki jih priobčimo1 prihodnjič. Lfe poslušajte pazno naš zvon gospod Jazbec.
LOKVE.
Da se ne bo napačno umevalo dopisa iz, Lokvij pri Gorici, ki je bil objavljen v »Delu« od 21. maja t. i. dostavlja odbor komunistične organizacije v Čepovanu, sledeče:
Spomenik na Lažni je bil postavljen na ždijo vaščanov in ne na željo gospoda župnika. Dalje se »o-nečaščenje naših d.ragSh« ne nanaša na g. župnika marveč na Ono ljubljansko trojico, ki-je prva vpila »vojne hočemo« itd’
Toliko v irvojisnilo čitateljem.
KREPLJE-DUTOVLJE.
V nedeljo 23. majnika se je vršil v Krepljah ustanovili občni zbor podružnice »Ljudskega odra«, katerega se je udeležilo še precejšnje število občanov. Otvoril je občni zlbor prof. dr. Čermelj ki je v izbranih besedah pojasnil ljudem pomen in korist tega kulturnega društva. *
V odlbor so bili enoglasno izvoljeni: predsednikom Božidar Kompare, ostalim članom pa Brundula Franc, Vrabec Janko, Stok Andrej, Tavčar Andrej, Tavčar Albin, Žvab Anton, Tavčar Franc in Orel Franc. Kot nadzorniki: Ant. Pegan, Tavčar Pavel in Tavčar Josip. Predsednik se ije kratko zahvalil za izvolitev ter pozival ostali odbor k delu.
Nekaj kar bi bilo graje vredino je 'to, da v naši (občini, katera šteje nad tisoč duš, je vse premalo zanimanja. «za take kulturne naprave. Čudno! V druge svrhe se denar kar 'malomarno trosii; za kako koris/tno stvar, ki sitane komaj bornih par grošev, ise pa jako obzirno gleda. Zatorej ne bodimo taki! Poglejmo malo okoli in vzemimo si za vzgled' naše sosede kako pridno napredujejo na kulturnem in gospodarskem polju. Zatorej naprej in ne nazaj!
SOVODNJE.
Dne 23. maja smo imeli občnii zbor tukajšnje sekcije naše »ocijaliistične sitranke. V novi odbor so ■fcdli izvoljeni sodrugi Cotič Anton, Devetak Jožef, Kuzmin Rudolf (Sovodnje), Kranjc Janko (Gabrife) m Petejan Franc (Peč). Vsem članom se tem potom naznanja, da se plačuje mesečni prispevek 50 stot. •blagajniku Cotiču Antonu v Sovodnjah št. 119. listo tam se sprejemajo tudi novi člani. Delavci! Kdor nima naše izkaznice, ni član naše stranke.
ŠEMPOLAJ.
Podružnica Ljudskega Odra priredi dne 20. junija 't, 1. pri sodr. Iv. Kosmina v Šempolaju, veliko vrtno veselico z igro »Ne kliči vraga«, in plesom. Pričetek oib 4 popoldne. Spored: 1. Zbujenje duhov, moški zbor. 2. Naša zvezda, mešan zbor. 3. Pio vi ladjo, moški zbor. 4. De.kiamac5ija. 5. Igra. 6. Pleis. V slu-Jaju slabega vremena se odnese veselico na 12 BOLJUNEC.
Sodruga urednika prosim da mi dovoli nekoliko prostora. Pobaviiti se moramo opetovano z našim rvaškim načelnikom oziroma novoizvoljenim članom iobčinskega upravnega odbora Zobcem, ter sploh z našo občino.
.»Edinost« je že dvakrat pisala o raznih vrlinah g, Zobca in je njen dopisnik celo v tretje obljubil (poročati, o njegovih aprovizacijskih delikatesah, želimo, da želimo, da se zgodi to čimprej.
Dopisnik v »Delu« od 21. maja it. 1. je r,es stvarno topisal zadevo, ne da bi navajal osebo. Izvajanja dopisnika jih zamore vsak pošteno misleč član človeške Sdružbe podpisati z obema rokama. Vendar možki se čuti prizadetega, je ib.il ves iz sebe in je neki osebi iz njegovega najožjega sorodstva izjavil, da bi zadavil dopisnika, če bi vedel kateri je. — Ko mu je hčerka, slušatetjica učiteljišča, v pismu podtikala (proti njemu naperjene članke, malone, da ni pono-<rel. Vendar ni mož do sedaj na nobena očitanja ireagiral. In molk govori včasih mnogo.
^Preidemo nekoliko k zadevi sami. Dne 1-. nov. 3919 je bil sestanek vseh srenjčanov (»komunistov«) iy iBoijuncu. Tedaj je Lovrenc Ota predbacival Zobcu, &a se je skupno z ostalimi člani oibč. zasitepa odpovedal sodelovanju z vladnim komisarjem, da pa fe šel takoj za tem v obč. urad prositi komisarja, da naj njega postavi za vaškega načelnika. Komisarju je celo rekel, da je izmed oseb edino on spo-sobeft za to mesto. Na to očitanje ni reagiral.
Dne 25. 1. 1920 mu je očital Mihael Metlika pred ■telim srenjskim zborom primanjkljaj — približno 200 kg — sladkorja pri aprovizaciji. Tudi ta očitek je molče pritrdil.
Dne 25. 1. 1920. je srenjski zbor izvolil nov srenj-ski odbor, ki bi moral izmed sebe izvoliti vaškega na-'Želnika, a g. Zobec je enostavno to prezrl, dasi so Mie še seje srenjskega odbora dne 21. febr. in 12. marca 19.20. On sam si je prilaščal čast srenjskega fgupana in vaškega načelnika proti volji ljudstva.
iPri sestanku volilcev iz Boljunca si je izvolil 10 •zaupnikov, ki so v navzočnosti komisarja obravna-.,vali, komu naj bi poverili čast člana upravnega odbora za Boiljunec. Zobec je zedinil nase le 3 glasove. Tedaj sta se dogovorila On in protikandidat ijZerjal, da ne bosta niti eden niti drugi nič agitirala niti naročila agitacije, temveč prepustila, da ljudstvo svobodno odloča. Zobec je pa takoj požrl moško besedo in razposlal okrog svoje agitatorje. Dokazi: Peter Slavec, Ivan Maver i. dr. Pismeno je »povabil celo nekatere ženske. Volili šo tudi volilci az one strani starih mej našega kraljestva, ki v •smislu obstoječih postav dosedaj ne morejo še voliti. Da je dobil Zobec naslednjo nedeljo več glasov nego terjal, je pripisati strastni agitaciji in pa po Zobcu .prelomljeni moški besedi.
: Dne 30. maja 1920, je bila spet seja srenjskega lodbora. Zahtevalo se je sestavo dnevnega reda, zahtevalo se je tudi, da Zobec položi svojo čast, a Tvsemu temu se je on upiral in izgovarjal na vse mogoče načine. — Pri tej seji je tudi trdil — kakor rvečkrat preje v gostilni — da je on predlagal in idosegel pri sestanku v Dolini 22. 4. 1920., da morejo voliti in biti izvoljeni volilci brez ozira če so srenjčani ali ne. Resnica pa je, da možakar ni niti £ist odprl pri navedenem sestanku. Vsled tega ga smatramo če ravno ne za lažnika pa vsaj za potvar-Jevalca resnice.
Govori se tudi, da je dal odpeljati voz pšenice namenjen za aprovizacijo v Boljuncu na prodaj v Savlje, dalje, da je prodajal raznim strankam pšenico in druga živila namenjena za preživljanje domačega prebivalstva, ki so potem ta živila prodajale naprej z velikim dobičkom in je na ta način ^pospeševal verižništvo.
iTo so fakta, ki dovolj jasno govore zakaj mu ne tmoremo poveriti članstva v občinskem upravnem svetu. Fakta, ki jih gospod komisar marahese de Gravisi more .in mora upoštevati.
Občina mora preiti v roke poštenih ljudi, to naj *jre gospod komisar. Clara pacta fbuoni amid.
MATULJE.
•
(Grobari radnog naroda uvjek na poslu.)
Ako li se pojavi, bilo u kojem mjestu ili selu, rad-nička organizacija, gdje još nije nikada prije postajala, odmah se nadje pokvarenih izroda i prirepina vladajuče klase, koji hoče, da na svakom koraku ismetaju, svakom razvoju i napredku pomenute or-• ganizacije. Svako rovarenje, sa navalima i napa-dima buržoaskih agenata protiv organiziranih rad-nika i organizacija, uzaludan njim je trud — nemi-sJeči, da oni stime .čine agiitaciju za naš radnički jaoktet, i stime sami si kopa ju grob.
U Engleskoj, kada je prva radnička organizacija bila osnovana 1830 god. kod koje »u poslodavci ostali kao zapanjeni, kakve li drskodti od strane tih ljudi koji hoče, da daktiraju poslodavcu kakve nad-nice ima plačati, kako ima upravljati. I zato odmah dotični ljudi uhapčeni, odvučeni na s ud i okrivljeni radi »zločinačike zavjre da povisi nadnice« i osudje-ni. Od omog vremena, usprkos krive os ude, radnici se organizovali sve više i više. I danas • vladajuča buržoaska klasa več viidi svog zakletoig neprijatelja klasno svijesnog organiziranog proletarijata, koji koraca neustrašnim koracima do konačne pobjede za spas i slobodu radnog čovječanlstva. Kapttalistič-ka klasa več gleda u propasit svog sistema, i zato se ta buržoazija, kao vladajuča klasa ibori, svim fredstvima brutalnog nasilja, protiv organiziranog
proletarijata, u namjeri nebi li još za koje vrijeme uzdržala i očuvala, ono ukradeno proizvodno bo-.gatstvo radne klase.
Radna klasa je od samog početka organiziranog društva uvijek bila zarobljena u jednom ili drugom obliku, njoj su uvjek otimali jedan dio o.bično veči dio onoga, što je proizvadjala, na čemu se stvara ogroman nagomilajuči proiit, iz čega se pojavljivalo nezadovoljstvo kao početak borbe. I od cnog vremena vodi se klasna borba za poboljšanje života i životnih prilika. A kao danas, u najnovije revolucionarno doba, klasno svijesni revolucijbnarni organizirani proletarijat, traži nest o više koji hoče da postane gospodar svega proizvoda — sa zakonom »ko ne radi, netreba da jede«. Eto, to je največi udarac za one vele i male kapitaliste, koje toli žarko ljube naši i tud ji patri jote. To su šovinisti koji neznadu, kad se bore iprotiv nama, ujedno se bore protivu samih sebe. Ti nesretnici još neznadu da su pulko i slijepo or udje u rukama vladajuče ikapita-lističke klase.
U 22 broju P. Neprijattelja pojav.io se opet dopisnik sa svoj'im »KomunistiSkim rajem« kojega boli glava; Da 'gospoda komuniste dolazi iz grada u selo, da drže predavanja. Dopisnik veli. Daj danas, daj sutra, i seljani ptoStanu komuniste! Kako to!? Sigurno dopisnik P. N. zaboravio je napisati, da svaki čovjeik koji je pri zdrave ipameti i razuma postane komunista, a čovjek hude i glupe pameti niikako nemože ida pristane za komunizam. A zašto to!? Zato, jer mu je možak razstrovan hudim šovinistič-kim patri^otizmom kojega se nikako nemože otresti. Omarvo božja osvijesti se dolk je još vrijeme. Dalje, nesretni dopiisniik /piše i kleveče o seljacima-komu-nistima, koji da su tobože .jednoga dana pognali (goveda) na plovainovu senoikošu, dosaio (plovan), da brani svoje, te došlo do prepirika, a jedan seljak, ni dva ni ‘tri, mo.ga popu motikom po glavi i ubije ga In dopisnikovej huidoj glavi seljak-osudfien. A glavni krivci? Htco kazati komuniste ništa. Kada bi bilo moiguče, da se diopisnik K. raja p opne na inkvizitor* .sko mjesto kako je to bilo srednjeiga vijeka dao bi vješati i na lomači ispaliti sve komuniste. Jeli tako dopisniče zobe ‘kapitalizma!?
Sjeti .ne samo one krvave tragedije, ikvološ/tva u ovome ratu, u kojemu je .palo na milijone nevinih žrtava naše .brače, koji su išli da brane domovinu, koje nisu niti nikada još imali.
Sjeti se iludi dopisniče P. N. koliko je bilo strada-nja-gladovanja male djece, žena i staraca, i još ho-' češ ti i tvoji prijatelji, oko P. Neprijatelja da raidni narod bude na vjeke reto. Ali ja vam kažem gospodo, hudo se varate. Radni .narod ipak se budi i diže svoja čela; gledajuči u pobjedonosnu revoluciju ru-skog proletarijata, i sUijedi sa njegovim stopama.
Znajte gospodo da .mi živimo u revolucijonamo doba pred kojima se trese do temelja-truležna zigra-da kapitalističkog, te dolazi dan obračuna sviju tirana, i šovinista vladajuče klase.
Naprijed: radni narode, nemojte nasjedati agenti-ma kapitalizma, nego organizujte se kao klasa, u svoje ekonomske i političke soc, organizacije — komunizma, u kojima vam je j edini izlaz i spas iz svega zla i prokletstva kapitalizma, julija.
BUZET.
U našem viiajetu, u .loba pašovanja od vlade po-staivljenoga povjerenika, koimu je dana i vrlo rašire-na časit viteza, svašta se dogadja. Dakako više na šteitu opčinara nego li na korist. Gospodinu (viezu stoji uz bok nekakvo po njemu sastavljeno savijetu-juče opčinsiko viječe od deset članova. Nas toliko ni ne zanima, 'da na 96% jugoslavenskoga pučamstva u opčini, iste zastupaju samo trojica Jiugcslavena (Finderle, Puhalj i šverko), — koji dakalko da nisu od .pilita izabrani — več to da gosp. vitez — upravitelj sam po svqjoj miloj volji radi kao pravi a.pso-lutista bez znanja i privole ispomenute desetorice sa-vjetnika. Koliko li je novčurine pobratio za razne suvišne radinje, dok otpčinsike oeste izgledaju kao pravi potoči. Nikakviih poipravaka za okolicu, več sve za 'gradič. Ulica popravljena je do ispred vratijiU kuče g. upiravitelja, a listo taiko stara, koja vodi na njeigoivu stanciju (iimainje). Ukusno je opet poljepšao gradski badem (»Baštijon«), da nanj postavi mra-monnu spoman — ploau, na kojqj je nau.rn.io ov.jeko' vjeičiti svoje o;slično ime. Što paik osobito pada u oči jest to, da ;e u cpčilnslke urede smjestio ili tora tovu roibinu šli pak sivofje pokorne miljenike. Eh, da živimo u deba pcipunoiga koritažtva i privilegova-nja. Tko nije go£(p. povjereniku pooudi, taj uzaludno traži cibrtnice, put.nice, dozi volu plesa i predstava itd. Gromovnik je on, koji vedri i oblači. Čudno pak, da se oni tri savjeitnici za okolicu ne odriču svoje marijonetske časti. Ili s'u tako kratkovidni, da se šnjima postupa kao sa lualkama ili im opet nešto nosi. Nešito mora, da bude posrijedi, ali tko bi znao kakve obveze. Mi pako velimo, da če doskora doči dan obračuna za siva djela i nedjela. Svaka šila do vremena gosp. opčinski upravitelju .protiv volje naroda, a i vi njegovi poslušni pomočnici.
Nekateri rodovi — Inki i. t. d. — v Mehiki in v Peruviji so se povspeli tako visoko, da so razvili precej dobro stavbinstvo in kiparstvo iz kamna in lesa. Taki so bili ob času, ko so španski osvojevalci invadirali njihovo domovino in uničili njihov nadalj-ni neodvisni razvoj.
Prvotni Američani so torej živeli v popolnoma drugih razmerah in vsled tega je njihov razvoj silno zaostal, kot že omenjeno. Ko je arijski rod vdorna čil živali in pričel uživaiti mleko in meso v obilici, so se pomaknili čudovito hitro iz barbarizma in pripravili vse pogoje za civilizacijo. Živali so morale biti udomačene prej kot je prišlo poljedelstvo. Smatra se, da so bile žitne rasttline odkrite še le tedaj, ko so ljudje iskali krmo za živino. Razumeti je treba, da .primitivna živinoreja ni bila lahka stvar. Nadčloveškega na.pora je bilo treba predno se je divja žival .udomačila toliko, da ni pobegnila nazaj v gozd in predno je mogla človeku res koristiti. Stoletja so pretekla, tisočletja, predno je človek tako udomačil konja, govedo in mrjasca, da so divje živali te vrste popolnoma izginile ,am-„1. ‘
Godbo iz S«. Križu pri Trstu
priredi	*
v nedeljo, dne 6. junija 1920.
LABIN.
Dne 24. maja su nekoje naoijonalističke usijane glave, slaveči godišnjicu »Sijajnih dana«, kad je Italija stupila u rat, napali na divljački način na našega sodruga Ivana Dvorak. Kod toga divljačlkog čina istak-nuo se famozni BattisteMa. U obranu skočio drug Lelio Zustoivich, ali i on zlo prošao kao i njegov sitari otae. Taj barbarski napadaj odšgrao se na Oči karabinijera i njihov štičeniika. Vrlo kulturno, zar ne, a i lijepa »sloboda«?
Sodjah! preobrati u preteklosti
(Dalje.)
Vdomačenje živali je popolnoma spremenilo življenje arijskih rodov. Namesto lovcev in ribičev so postali pastirji. Kakor so prej rajši bivali o'B rekah in jezerih, v hribih in gozdovih; so se zdaj podali na odprte poljane, poraščene s travo. 'Positali so bolj miroljubni, ker niso več imeli toliko časa za 'bojne pohode. Redilna mlečna in mesna hrana je kmalu napravila iz njih krepke ljudi, telesno in duševno energične, ter jih tako vsposobila za veliko misijo, katero jim je določila zgodovina, ko bodo namreč nekoč gospodarji vsega sveta. Ko so pozneje pričeli saditi kruhonosne rasitline, najprvo ječmen, rž in oves, Indijci pa riž, so začeli misliti na stalna bivališča in cele organizacije rodovinskih zadrug so se nastanile na kakem primernem hribu, ki so ga utrdili.
Medtem ko je arijski človek redil netorojne črede domačih živali na solnčnih planotah zapadne Azije in južnovzhodne Evrope, je ameriški človek 'gojil le koruzo in kvečjemu še buče in melone. V tem stadiju so se nahajali Indijanci po vsej severni Ameriki vzhodno od reke Mississippi, ko so bili odkriti. Mnogi rodovi v sedanji Kanadi in po nekaterih krajih sedanjih severozapadnih Združenih držav niso poznali niti koruze in so bili še v gornjem štadiju divjaštva, ko jih je našel beli človek, Bolj napredni so bili takozvani vaški Indijanci na jugozapadu, v Mehiki, centarlni Ameriki in v Peruviji, ki so bivali v kočah iz protja ali iz opeke, posušene na solncu, Vdomačili so samo eno žival, namreč lamo v Peruviji in k večjemu purana v Mehiki. Med kovinami so poznali zlato, baker in znali so delafT bron Do železa niso nikdar prišli. Koruzo so sadili na manjših parcelah, ki so jih ogradili z kamni. V slučaju suše so si znali pomagati z namakanjem nasadov.
pak vse se niso.
Primitivno obdelovanje zemlje je tudi bilo vse nekaj drugega kot je današnje poljedelstvo. Sprva je človek pometal seme v razbrskano zemljo na majhnem prostoru poleg bivališča. Bil je prej vrt kot polje. Vzelo je dolgo, dolgo časa, predno je vol ali konj vlekel prvi leseni plug. Arijska ljudstva niso poznala poljedelstva, ko so se naselila v centralni, zapadni in južnč>žapadni Evropi, imela pa so udomačeno živino, kajti drugače si ni možno misliti preseljevanja v silne evropske gozdove, v katerih so itupatam ob rekah in jezerih bivali divjaki. Arijci so se lotili obdelovanja zemlje potem, ko je njihova indoevropska veja zasedla planjave ob Donavi in Visli, sedanji Balkan in apeninski poluotek, semitska veja pa Malo Azijo in rodovitno zemljo cib Nilu v Egiptu.
Ko je človek udomačil živino, se je začel zanimati za kraje, ki dajejo več naše in boljše krme. Azijskim dedovom, ki so prvi udomačili živali, je bilo kmalu pretesno v njihovi prvotni domovini v zapadni Aziji in v krajih sedanje Kavkazije ter južne Rusije in pričeli so iskati novih pašnikov. Prvo veliko preseljevanje Arjcev torej ni bilo kakšno inštinktivno potovanje, kot so delali njihovi lovski predniki, temveč ga je porodila potreba, ako so hoteli obdržati živino. In kjer so našli pašnike, tam so pozneje razvili tudi .primitivno poljedelstvo.
Človek je pa dosegel v srednjem stadiju barbarizma še nekaj drugega. Odkril je kovine. To se pravi, da je pričel taliti in praktično uporabljati gotove kovine. Ruda je sicer ležala na površju zemlje, kakor tudi komadi čiSt:'h kovin, posebno pa na bregovih rek, kamor jih je zanesla voda, ali pretekla so tisočletja, predno je človek spoznal vrednost tega naravnega zaklada. Zlato je bilo prvo, za katerega se je zanimal barbar, in sicer zato, ker je vedno ohranilo lep blesk in drugič) ker je mehko in se je dalo preobraziti s kamnitim kladivom v razne predmete, ki so služili za nakit. Baker je bila druga vabljiva kovina in ko je znal barbar primešati bakru še kositer, je dobil bron, ki je bila prva kovinska zmes za praktično porabo. To je bila velika iznajdba. Kamnito in koščeno orodje se je hitro umaknilo bronasti sekiri, batu, nožu in ostrini za sulico in pušico. Ostanke orodja, orožja in nakita iz brona so našli po vseh krajih sveta, kar dokazuje, da si je barbarski človek znal povsod pomagati s to kovinsko zmesjo, dokler ni poznal železa. Drugače ni moglo 'biiti. Vse, kar si je človek pridobil, je šlo od stopinje do stopinje od dabejšega k boljšemu, s težko muko je šlo in zelo počasi od začetka, toda vedno hitrejše in z manjšim naporom, čim bolj so se iznajdbe množile in izpopolnjevale. Bron in druge mehkejše kovine so pomenile velik napredek, ali tako velik ne ni bil, da bi globoko revolucijoniral njegovo primitivno življenje. Razumeti je treba, da je barbar tiste dobe ogrel in koval le čiste kose kovine ,ki so moleli iz skalovja na površju ali ležali v pesku plitve vode. O kakem procesu taljenja rude ne sme biti govora.
Gornji stadij.
Razum najprimitivnejšega procesa talitve železne rude zaključuje srednji stadij barbarske dobe. Ko je človek pričel rabiti železo — ki je bilo -sprva zelo slabo, vendar pa boljše kot bron in kamen — je prišel v veliko prehodno dobo, ki se lahko smatra za največjo revolucijo izza odkritja ognja. Po pravici pravi etnolog Morgan, da z iznajdbo železa je bilo izvojevanih deset desetink bitke za civilizacijo.
Ko govorimo o tej dobi, imamo pred očmi le tiste indoevropejsike rodove arijskega plemena, ki so prvi dosegli zadnji sitadij barbarizmu. Proti koncu te dobe jih zgodovina že nahaja na balkanskem in apeninskem polotoku, v Mali Aziji in severno vzhodni Afriki. To so Grki, italska ljudstva pred ustanovitvijo Rima, Feničani, Hebrejci, Egipčani, Asirci i. t. d.
Arheologi pravijo, da je bilo železo odkrito kakih tisoč let pred Kristusom, kar je pa postranskega pomena. Tudi najstarejši spisi, kar jih je do danes znanih, ne omenjajo, kateremu narodu gre zasluga za največjo iznajdbo tistega časa in sploh za vse poznejše čase. Domneva se pa, da so Feničani prvi rabili železo in od njih so potem sprejeli ta dar ostali arijski narodi. Feničani so bili zelo nadarjeno ljudstvo, bivajoče na obrežju Sredozemskega morja, kjer je današnja Sirija, ki se ponašajo z mnogimi izumitvami. O njih pravijo, da so iznašli steklo in prvo fonetično abecedo.
Z iznajdbo železa so se omenjeni rodovi hitro pomikali iz barbarizma v civilizacijo. Vse njhovo življenje je prišlo v drugi tir. Železo jim je dalo orodje in pripomočke, ki so temeljito preobrazili družabno organizacijo, podrli njene temelje in zgradili novo družbo na temelju privatne lastnine in politične države.	-<	*
Železna sekira je pričela trebiti gozdove za pašnike in polja; železni bat, drog in dleto so lomili skale za gradnjo mest, stavb, kianalov in cest. Železni meč, sulica in oklep so dali militarisitično-demokratičnim ljudstvom moč in silo, da so lahko razširila njihovo oblast čez vse nižje rodove.
>[K0 Mi
v Dobravljah na Goriškem
Ima v zadružni Kleti ueč sto ML naMfcsa naravnega
VINA
po zmernih vsakdanjih cenan
Daje od 56 lit. naprej.
pri Sv. Križu pri Trstu
toči izborno belo fn črno domače vino in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna.
Godbeno društvo v Nabrežini
priredi
v nedeljo 27. junija 1920
JA UHO tOMBOLO
S PLESOM
Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR.
Veletrgovina z vinom tganimi pijačami In deželnimi pridelki
■
■
i
■
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON S. 18-07
ŽIVEC VINKO, ČRNIČE I
Trgovina z mešanim blagom 1
Toči nujfinejše belo in im vino ter vsako- ■ vrstne likerje no drobno in no debelo |
Postrežba točna In cene zmerne	a
Priporoča se za obilen obisk	®
Velika zaloga odlikovane strojarnice
fRATELU ROCCETTI
lesi (Ancona)
Pristno usnje, počasi strojeno, zajamčeno po kemiški preizkušnji kr. sedlarske šole. — Usnje belo in črno za sedlarje. — Jermenje. — Teleta bela. — Junice bele in črne.— Koze £&loga inozemskega in domačega usnja. — Teleta oskarja, črna in barvana. — Chevreavns. Polu teleta boks. — Velika izbira vrhnjega usnja za čevlje. — Serovo usnje, inozemsko in domače. — M* Čevljarske Potrebščine.
Preprodajalcem poseben popust
Podružnica v Trstu: Prodajalna na trgu Oberdan štv. 1, nasproti kavarni Fabris. - Skladišče v ulici Ghega štv. 17.
zaorooa v
vpisana zadruga z om. zavezo
~HU~
domačega izdelka
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
v Gorici:
zadružn. prodajalna v hiši centralne posojilnice —
Corso Giuseppe Verdi štev. 32,
v Trstu:
zadružna prodajalna v ul. dei Rettori štv. 1.
v Vipavi i trgovina S. Beltram.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debelo.' Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
“o&čno Konsumno društvo
v Idriji
registrirana zadruga z omejenim poroštvom
Vstanovljeno leta 1898 fraa 1127 članov, Lir 5 861.59 rezfefVenega fn Lir 7.333.62 društvenega sklada. Ima 6 lastnih hiš,
valfini mlin
z elfektrlčno razsvetljavo, zemeljsko posestvo, gozde in travnike. - Ima centralno prodajalno spremljeno z vsemi potrebščinami, manutakturnim, galanterijskim, kolonijalnim, špecerijskim blagom ter vsake vrste p’jač In tri fllijalke.
Sprejema hranilne vloge ter jih obrestujejo
PO 5 od 100
ki so investirane v blagu katerega vrednost se rentira dočim denar malo velja.
Hranilne vloge se lahko vlagajo osebno ali po nakaznici na‘ zgorajšni naslov, proti takojšni izdaji hranilne knjižice.
VODSTVO
LISTNICA UREDNIŠTVA
Pazim: Prihodnjič. Za to Številko prepozno.
Nabrežina R. U.; Oba lepa dopisa prihodnjič radi pomanjkanja prostora. Ko bomo izhajali tri krat na iteden, bodete imel več prostora na razpolaganje.
Buzet: Naprošeno smo uredili. Glede imena našega tamošnjega dopisnika vam ga ne moremo javiti sedaj. Povedali vam ga bomo ako dopisnik sam v to privoli. Pozdrav.
Mat ulje: Dobiš odgovor pismeno.
Idrija: Članek v prihodnji številki.
Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijs.ki Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
BRINJEVEC
prve vrste, 44 stopinj alkohola, kristalno čist, se .proda v množini 8 hi, raje skupno a tudi n® drobno.
V dnug n Jlučaju po 11 L liter, v prvem popust -no «ogovoru. Franko postaja Pazin.
emuvič KAROL, M (Istro) V
DMt Mini u Int. Istro ii FiHii
vknjlžena družba z omejenim jamstvom
XVII. zadružno leto — od 1. Innunrja do 31. decembru 1920 — XWI zadružno leto.
v računski
januar .	.	.
februar .	.	.
marG .	.	.
april . . .
dobi
Mesečni obračun
razdeljeno blage i
1920
Lir.	3.085,666-64	Kron 2.334,591-39
„	3.389,435-—	„	2.790,05072
,	5.290,594.45	,	3.180,201-18
„	4.409,744.64	.	2.396,523.99
1919
Lir 524.799.57
Kr. -10,701.367.28 Lir 524.799.57
Lir 16.175,440.73
Zadružno gibanje:
Vpisanih zadružnikov 30. aprila 1920 .............................. 30.106
31. decembra 1919 .............................. 24.007
Naraščaj v dveh mesecih 6.099
Hranilni oddelek:
Stanje ulog 30. aprila 1920 , 31. decembra 1919
..............................Lir	6.176.053.74
 .................................  4.968,497-27
Naraščaj v štirih mesecih Lir 1,207.556.47
Od 1. januarja do 30. aprila 1920 so bile izplačane podpore bolnim in za umrle zadružnike Lir 21.466.—.
Dokodki skladišča oblek:
(le viteti v tabeli razdeljevanje Masa.)
Oddelek proizvajanja Lir 719,653.26 ,	manufakrumi	*	445.782.77
*	obuvala	»	323.387,95
„	klobukov	»	71,201.90
Ur 1,560,025-88
TRST, dne 30. aprila 1920.
Ravnateljstvo.
I