it 55. Gorici, v sredo dne 11. julija 1906. Iih&ja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto m up predpoldno ter stane po poŠti prejemana ¦• v fjorM m dom poSiljana: "V40 k,t0.......18 K 90 v, ali gld. G-flO Tečaj XX*VI F"1 im . . , . 6 • «0 » » » 3-30 ....trt I.-ra.......3 . 40 » . » 170 j\vunifii'' Številki- stanejo 10 vin. ' „3 O C A" ima naslednje iar^lne, priloge,:. #^jn^, .,, ;,.tM „Kaiipot po Goriškem in GradiSfanskem«" in jiiipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje« dva-,. / v w ..Votni red železnic, parnikov in postnih „#< !>.¦:¦ iv^'iw> prilogo »Slovenski Tehnik". jf;i:i,C«iii') sproj»'ina Hpiavništvo v Gosposki ulici -.,..* T !. nadsir. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSček. j4 »»rotila brelt doposlane naročnine se he ofTrarao. (talasi in poslanice so računijo po Petit-vrstah te >•An;j S-krut 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka H,„«i Vix*rat P° dogodbi. Večje črke po prostoru. — i 'L p. u"u- '" sV:'si v uredniškem delu 30 v vrsta. Za solino oglasov odklanjamo vsako odgovora* •Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Odgovorni urednik m izdajatelj Ivaffejfcavčič v Goric|. Uredništvo " so nahaja v Gosposki ulioi 3t. 7 v Gorici vi. nafctr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le nredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredn.:tva, naj so pošiljajo, le npravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1(50. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in toh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolski' nI., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Letam na tekaliSSu Jos-Verdi, Poter Krobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSeni ulici, 1, Mtitiussi v ulici Formica, L Hovafiski v Korenski ulici St 22; v Trstu v tobakarni Lavrongic na trgu della Caserma. S Tfflafon it. 83. [Kmet in trgovina s kmetskimi pridelki. (S Krasa.; finet je trpin! To je glas, ki se k:>ti Sirom naših dežela. Ogiblje se na-b»ft kako mu opomoči, m iegljon je že strelov. --• A kmet le oc'caja »trpin«, solno propada, delo pa in napor raste ; odvisnost tudi. Kje in kako treba nastaviti navor, a se mu gmotno stanje zboljša, da se La osamosvoji, je še nerešen problem, :i ostane, dokler narava sama ne bode [dajala poroštev za dobre letine in cene prodko. I Razne institucije, ki se jih je oži-tvorilo v prid in dobrobit kmetskega lunu, nimajo pričakovanih, Še manj zaže-remh uspehov ; nekatere so celo kmetu ¦cgubonosne, (zlogasni »konsumi«). Zadružništvo sicer ni krivo neuspehom, ae pa najvočkrat nezmožnost vodstva, ¦toinstokrat moramo povdarjati, da -eba stanovske izobrazbe, da jamči za rapeh in razcvit kakeršnega si bodi pod-tja edino-le strokovna izobrazba in •gorska rutina. G. St. je mnenja, da manjka naftna kmetu »trgovski talent«. Le glej metiča, ko pride v mesto, kako baran-i:je, da ceno kupi in drago proda ; ako >trgovski talent«, potem ga ima ii* in vsaki kmet in kmetic v izobilju. A kmet pri prodaji svojih pridelkov, laser tudi mogočni velefržec pri pro-|a;aisju trgovskih izdelkov (blaga) se Mira podvreči regolaterju potreb ¦osudbi in povpraševanju. Zjfdnacba obilice in pomanjkanja Naloga, katero izvršuje trgovina. Iz-Mnačha se pa vrši na podlagi ponudbe povpraševanja in iz primerja med ^iB* nastane iluktuaeija cen. Trgovina s kmetskimi pridelki, ki (oprtivrženi brzi, mnogokrat hipni po- »Gor. Tiskarnam A. Gabršček (odgov. Iv. Moljavec) tiska in zal. gubi, je jako riskantna in postaja vsled tega tudi spekulativna. Pravozni troški, če tudi vsled prisilne brzovožnje po železnicah precej visoki, ne pridejo toliko vpošteti, kakor skupe različne manipulacije, omoti (embalaža), Škart, riziko sploh. — Ni čuda torej, ako so cene prve roke v kričečem primerju z onimi, katere mora plačevati konzument, to pa ne glede na primice kot nokako n^.gizdno blago. Pri špekulativni trgovini je hipna, samovlastna odločitev največjega pomena za končni izid kupčije. Vezanih rok in ugibanja ne sme biti. Zaradi tega je, oziraje se seveda na naše razmere, taka trgovina izključno stvar izkušenega, neodvisnega trgovca, nikakor pa ne kake »kmetske zadruge«. Trgovec se sme spuščati v riskantne kupčije in makari igrati va banque s svojim premoženjem. »Kmetske zadruge«, ki gospodarijo z imetjem »trpina«, no smejo že a priori misliti na Spekulativna podjetja, ako nočejo dodati že britkim izkušnjam še britkejših. Sicer pravi g. Št, tudi, da bi bilo najboljše dobiti nekoliko solidnih trgovcev, a da jo to težko, ker bi jim drugi delali konkurenco. Za boga! no bi bila baš konkurenca najboljšo sredstvo za povzdigo cen! — Da se poboljšajo cene, treba torej na kak način vzbuditi tekmovanje med posameznimi trgovci-kupet. Poznavanje cen, katere plačuje konzument, je največje važnosti. Le-te doznat*, ne bode teško s pomočjo brzojava in telefona. Nasvet, katerega čitamo v cenjeni »Soči« z dne 27./G., namreč naj se pre-tresuje in prouči »berolinski trg*, kjer so uradnim potom določajo cene živilom, nima podlage za izvozno trgovino, niti za naše krajevne razmere. Take določbo so pač velikega pomena pri lokalnem konzm i, da se varuje konzumenta pred oderuškimi cenami (-— kakor jih imamo mi danes pri mesu —) a stavljati take meje tudi goriški izvozni trgovini, uožiti jo v tu uradno predpisane cene, bi zna-Čilo nje pogubo. Cena kmetskih pridelkov žal ni odvisna od dela, truda in troškov, ki stane kmeta obrodek. Odgovor prvemu člankarju iz okolice o kmetijski trgovini. 5. julija 19G6. Ponavljam opetovano, da ni norčevanja na sadnem trgu, in tudi ne na kolodvoru s krompirjem, ki ga je danes cel vlak tamkaj brez nobenega vprašanja po njem. To je britka resnica, in peklenska zguba pri njem, čeprav je ničeva cena 3V> krone za 100 kg. Lani današnjega dne je bil po 7 kroii in več; smo vsi dobro shajali, letos je pa gorje vsem skup. Člankar pravi, da se morajo cene kmetu zagotoviti za prihodnji dan; to so naravnost smešne zahteve, tega ne doseže nikdo nas Zemljanov, ne kmetijsko društvo niti trgovski minister sam. Ravno norčavi sadni kupci plačujejo danes in že več dni breskve po (50--70 vinarjev kg, ko sami kmetje trde, da niso niti 5 vin. vredne; so brez soka, in skoro sama kost. Iz tega je razvidno, da vprašanja delajo našemu blagu cone. Po teh breskvah je dobro vprašanje že 4-5 let, toda i to ne bo trajalo dolgo; tamkaj si shranijo peške, jih sado, po-žlahtnijo, pa smo v kraju mi ž njimi. Jaoolk in hrušk že 2 leti ni bilo, letos so, pa kaj bo ž njimi, ko so povsod dobro obrodile. Kaj pomaga svetovati: sadi to li ono, ko bomo morali rediti prešiče ž njimi. To vse je odvisno od ugodne spomladi tu in drugod, nikakor pa no od kupcev samih. Tako tudi trdi člankar, da zadnjih 20 let niso nikdar ostalo Črešnje ali sploh sadje na trgu nerazprodano. To pa ni še nikak dokaz, da se je blago rabilo, ampak dalo se je na slepo ceno, tako da je bil ubog kmet i kupec. Po domače povedano ^Če si repe sit, potem niti potice ne maraš«, t. j. Se je večji dovoz, kakor potreba blaga, je krah neizogiben. Nekatere dni je na sadnem trgu letos bil grah in Črešnje zjutraj ob 5—6 uri ceneje do 10 vin., kakor ob 9. uri. To nasprotno i hipno spremembo je provzročila svetovna žica. So namreč z vseh svetovnih trgov došla vprašanja še po tem blagu in kupci so takoj po njem planili, Zategadr" je vsako nadaljno razpravljanje o tem nepotrebno, da ne rečem skoro smešno, ker to ved6 že vrabci na strehah drugih dežel, kar mi še le zdaj promlevamo. Kolikor toliko je tudi pri kupčiji krompirja škodilo to ugibanje, štrajkanje in ščuvanje. Redar so bila vprašanja po krompirju, ga niso hoteli dati kmetje, misle, da s tem dvignejo cene, ko se pa niso cene ganile iz mlačnosti, so vsi pridrvili ž njim na kolodvor, s tem so zadali hud udarec sebi in kupcem, da niti posledic ne vemo, ki nas čakajo, in kakšna zguba nas doleti. Neumestno je tudi sumničiti komisijo tržtva, če bi se preustrojila prodaja po berolinskem sistemu, ker i ta ne more delati čudežev. Ravno tako tudi če kmet izšola sinu v gospoda, podvreči se bosta morala oba svetovni konkurenci, katera ubija kmeta in kupca. Eksportna zadruga, ta še le bi bila v posmeh celemu svetu, kakor so že vse druge! Iz okolice. Iz govora dr. Ivana Tavčarja v poslanski zbornici 27. junija t. 1. < Konec). Štajerska se bode že še držala, Koroška je pa za nas dežela naših bolesti in našelju-bavi. (Medklic: Za nas pa Štajersko!) Slovenski del Štajerske vendar ne boste hoteli vtakniti v svojo nenasitno vrečo. Mi potrebujemo Koroško, ki je naše zaledje, z vsem žarom svojega srca ljubimo to deželo in zato ne dovolimo nikdar, da bi jo nam ukradli! (irof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumns. (Dalje.) »Ali wrjnmete, da vas ljubim'/" vpraša Monte Cristo in •fc&jiLsitf roko mladega moža. >:ff. vi mi dajete pogum, in srce mi pravi" Morrel •pa roko na srce — „da ne smem imeti pred vami nobene -1'rav imate, Morrel, vašemu srce narekuje Bog, in vaše i':9vi to vam. Povejte mi, kaj vam pravi vaše srce.tf -'»-oi. ali mi dovolite, da naroČim Baptistiuu, naj v va-:ap'iu popraša po zdravju nekoga, ki ga poznate V" -t f s'!ia varxi na razpolago sam, koliko bolj vam mora P *"'» razpolago moj sluga." 5^» dokler ne izvem, če jej gre boljše, mi ni živeti." -Ali hočete, da pozvonim Baptistiuu ?u *>>>, sam hočem z njim govoriti." Morrel zapusti sobo, pokliče Baptistina in mu reče poti-"pfcaj besed. Komornik nato skoro v teku zapusti hišo. r Torej aH ste ga poslali?" vpraša Monte Cristo, ko se Morrel. •M, in nekoliko mirnejši postajam." n/nano vam je, da čakam," pravi Monte Cristo smehljaje, »Da, in govoriti hočem. Nekega večera sem bil v nekem J z biti tam. Mimo mene sta prišli dve osebi; dovolite, da aJ šo zaraolčim njuni imeni; moža sto se pogovarjala, in ker ine je vsebina njunih besed zanimala, nisem preslišal niti besedice njunega pogovora." HTa je moral biti žalosten, če sklepam po vaši bledi barvi in po vašem trepetajočem glasu, Morrel." „0, da, zelo žalosten, prijatelj. Tikal se je smrti osebe, ki je umrla pri gospodarju vrta, v katerem sem bil. Eden izmed mož, katerih pogovor sem poslušal, je bil lastnik tega vrta, drugi zdravnik. Prvi je odkrival drugemu svoj strah in svoje bole Čine, kajti tekom enega mesca je že drugič obiskala smrt nje govo hišo, hitro in nepričakovano, da se je dalo misliti, da je to posledica božje jeze.14 „Ali, ah," pravi Monte Cristo, bistro pogleda mladega moža, ter obrne fotelj, na katerem je sedel, po svoji navadi tako, da pride v senco, dočim je na Maksimilijanovo obličje padala svetloba dneva. „Da," nadaljuje tfl, nsmrt je v enem mesecu dvakrat vstopila v te hišo." nIn kaj je rekel zdravnik?" vpraša Monte Cristo. nRekel je... rekel je, da ta smrt ni naravna in da jo je pripisovati..." „Čemu ?" „ Strupu!" „Res!" pravi Monte Cristo z ono malomarnostjo, ki mu je v trenotkih največjega rszburjenja služila vto, daje zakril z njo svojo rudečico, svojo pobledelost ali pazljivost, s katero je poslušal. ,,Ites, Maksimilijan, vi ste slišali to?" „I)a, ljubi grof, to sem slišal, in doktor je rekel, če se tak dogodek ponovi, da se smatra dolžnim, javiti svoje mnenje sodniji." Monte Cristo je poslušal, oziroma vsaj zdelo se je, da posluša z največjo hladnostjo. »Torej,B pravi Maksimilijan, „Smrt je prišla še tretjič, niti gospodar te hiše, niti doktor, nobeden ni rekel nič. In smrt pride v hišo morda še četrtič. Grof, kaj smatrate za mojo dolžnost, ko poznam to skrivnost?" „Moj ljubi prijatelj," pravi Monte Cristo, „zdi se mi, da mi pripovedujete povest, ki jo pozna že vsak izmed nas. Hišo, v kateri ste to slišali, poznam, ali pa vsaj poznam hišo, ki je tej enaka; ta hiša ima vrt, rodbinskega očeta, zdravnika, in v tej hiši so sledile druga drugi tri nenavadne in nepričakovane smrti. Torej ali me zato, ker vem vso, ne da bi vžival zaupanje te hiše, more peči vest? Ne! To me ne briga. Rekli ste, da je zadela to hišo božja jeza; torej kdo vam je rekel, da to ni res? Če je to božja pravičnost in ne božja jeza, ki je prišla v to hišo, Maksimilijan, poglejte v stran in pustite božji pravičnosti prosto pot." Morrel se zgrozi. V izrazu grofovih besed je bilo nekaj tako temnega, svečanega in strašnega. „Sicer," nadaljuje s čisto izpremenjenim glasom, tako da bi bilo mogoče misliti, da prihaja iz drugih, ust, ,,sicer pa, kdo vam je povedal, da se to ponovi?" „To se ponovi, grof," vsklikne Albert, „in baš zato prihajam k vam." „Torej kaj hočete, da naj storim. Morrel? Ali morda želite, da obvestim gospoda kraljevega prokuratorja?" Monte Cristo je govoril poslednje besede tako počasi in s takim naglasom, da Morrel skoči kvišku in vsklikne: „Grof, grof, vi veste, o kom govorim, ali ni res?" »Popolnoma, moj dobri prijatelj, in to vam dokažem s tem, da postavim pike na vse črke i, oziroma vam imenujem imena ljudij. Sprehajali ste se nekega večera v vrtu gospoda Villeforta; po vsem, kar ste mi povedali, sklepam, da je umrla oni večer gospa-de Saint-Meran. Slišali ste gospoda Villeforta Volilna reforma barona Gautscha in princa Hohenloha pa zasleduje smoter, da bi se nam Slovencem Koroška enostavno tihotapski ugrabila In se popolnoma zbrisala z zemljevida. (Medklici). Va\ Koroško se je določil takoavani slovenski mandat. Na drugi strani se je pa — prosim, gosp. dr. Pommer, sedaj bodite ogorčeni, ako ste pravičen mož —¦ 60.000 Slovencev porazdelilo v razne nemške volilne okraje, da mora torej 60.000 Slovencev ostati brez svojega zastopnika. Toda zahrbtnost je še večja. Tudi edini mandat, o katerem Vi pravite, da je slovenski, ni slovenski. Meseca maja sem bil po naključju v Beljaku, v tem velenemškem mestu, in tam mi je prišlo v roke glasilo g. drja. Stein-wenderja, „\Tillacher Stimmen". V tem listu sem čital, da so skliclflT nemški volilči v Borovljah protesten shod, katerega so se udeležili, ako se ne motim, tudi dr. Lemisch in še nekateri drugi poslanci. Na tem shodu se je protestiralo proti temu, da so se Borovlje pridejale slovenskemu volilnemu okraju. „Vil-lacher Stimmen", mogoče je, da je bil tudi kak drugi list, zakaj v Beljaku izhajajo dva ali trije taki lističi; mislim pa, da se je do-tični list imenoval »Villacher Stimmen" — so priobčile poročilo o tem shodu. Poročilu so bila prideiana razmotrivanja in opomini na nemške volilce v Borovljah. Dotični opomini so se približno glasili tako-le: 3Kakšni osli ste vi, ki tu protestirate i Ali ue veste, zakaj ste pravzaprav ostali v tem volilnem okraja ? Da spravite ta volilni okraj v nemške roke, da preprečite, da bi ta edini slovenski volilni okraj prišel v slovenske roke". (Medklici.) S takšno zahrbtnostjo in zavratnostjo je napram nam nastopala vlada barona Gautscha; s takimi mahinacijami je vlada povzročila, da se nahajajo vsi slovenski rodoljubi in vsi slovenski poslanci, ki sede v tej zbornici, y položaju, da ne morejo glasovati za volilno reformo, ki jo propagira in zastopa vlada in o kateri je ekscelenca baron Beck poudarjal, da se mora sprejeti, ker bi se sicer morali,stig-matizirati za izdajalce slovenskega naroda ! Ob koncu še nekaj splošnih pripomb! Danes smo slišali govor gospoda ministrskega predsednika. Govor je bil sladak kakor sladkor. Da-li je pa imel mnogo vsebine, o tem ne maram soditi. Eno dejstvo je pa treba že vendar enkrat posebno poudarjati. Šesto leto sem Že v parlamentu, doživel sem že razne vlade, slišal sem najrazličnejše vladne programe, a vsi ti.programi so si bili precej podobni, vsi so bili precej brezpomembni. Toda skbro vsi ministri so peli tisto znano pesem-žalostinko, da mora Avstrija propasti, ako se ne sporazumeta obe narodnosti, ki prebivate v kraljestvu Češkem. Tudi danes smo slišali glasove iz tega viharnega zakotja, in kako daleč je že dozorelo to sporazumijenje vtem krop, o tem smo imeli priliko prepričati se med govorom poslanca Irota. iispoda moja t Kot jugoslovanski poslanec stojim na stališču, da mora enkrat priti na krmilo vlada, ki bo javno izpovedala, da ne želi samo sporazumljenja na Češkem, marveč da hoče v svoj program sprejeti sporazumijenje na jugu, v obče med vsemi narodi v naši državi. (Poslanec dr. Schalk: V program Vam bodo seveda vse sprejeli I) Gospoda moja I Jaz stojim na stališču, da se bo morala krona, ako so je že odločila, poklicati v ministrstvo zastopnike nemškega in češkega naroda, končno tudi odločiti, da bo pozvala za svojega svetovalca zastopnika Jugoslovanov. Prepričan sem namreč, da je za državo vkliub temu, da sporazumijenje na jugu nima tiste važnosti kakor na severu, vitalnega pomena, da se posreči sporazumijenje tudi na jugu. Ako naj že eksistirajo koncentracijska ministrstva in ako naj ostanejo te koncentrirane vlade v tem oziru slepe, potem mora tudi na jugu priti do koncentracije strankrzakaj mi nečemo umreti, da bi se nam na grobni kamen vdolbel napis: „Kuere in perniciam!" (Ploskanje in pritrjevanje.) Slovenskim abiturijentom! Bliža se 5as, ko zapustite srednjo Šolo in prestopite prag vseučilišča ter definitivno začrtate smer svojemu bodočemu življenju. Gotovo ste že premišljali o tem, v katero mesto bi se podali, v katerem društvu bi si poiskali zavetišča. Ne vabimo Vas v svojo sredo z visokoletičimi frazami, ne s praznimi obeti, kakor to delajo nekatera druga društva. Nimamo tudi glasila, v katerem bi razšlrjevali obrekovanja v naših nasprotnikih in v njihovih društvih ter smatrali tako podrobno delo koristno za narod. Nimamo nobenega programa — na papirju —, naš program odseva jasno H dolgoletne zgodovine. Gojiti družabno življenje modi slovenskimi dijaki v tujini, biti njim domače ognjišče, ter jih pripravljati za bodoče delo med narodom, to je glavni namen »Triglava«. In v kolikor je doseglo društvo ta svoj namen, kaže nam lepo število mož, ki delujejo že leta in ieta vspešno med narodom, kateri ponosno zrejo na društvo, ki jih je vzgojilo ter povsem odobravajo njega stara načela! Naše mnenje je sledeče: Vseuči-liščnik se v prvi vrsti pripravljaj za svoj bodoči stan z znanstveno izobrazbo. Poleg tega naj se kolikor mogoče zanima za pojave v našej domovini, podpira naj naše kulturne težnje, utrdi svoje prepričanje in si nabavi toliko znanja na polju socijalne politike, da more po dovršenih študijah vstopiti v domovini med bojevnike za narodno prosveto, za naše pravice in za razširjenje napredne misli med narodom. V dosego tega namena deluje v Triglavu pred vsem znanstveni klub, kojega glavni namen je, da si pridobi posameznik pri predavanjih znanja na tujih mu poljih, kolikor zahteva to splošna izobrazba. Tehnični klub nas seznanja s pojavi in pridobitvami na polju moderne tehnike. Pevski klub goji narodno in umetno pesem ter skrbi v prijateljskem krogu za zabavo. V sabljaškem klubu najde, kdor hoče, priliko, gojiti ta šport, ki nam nadomešča telovadbo. Kakor pa že rečeno, ni nikakor navezan pristopiti temu klubu. Na razpolago je vsakemu bogata knjižnica in čitalnica. Tukaj se shajamo, tukaj se poznavamo. Ne vsiljujemo se nikomur, pač pa Vas vabimo, da pridete in se sami prepričate i na to i na ono stran, da si potem volite po lastnem prepričanju in po lastnej izkušnji svoje ognjišče, da se Vam ne bo godilo kakor nekaterim, ki so, zapeljani po lepih besedah vstopili v kako društvo, a so bili razočarani, ker niso našli tega, kar se jim je obetalo. Nadaljne informacije daje za počitnice glede društva, kakor tudi glede vpisovanja na vseučilišču in volitve predmetov: Za Gradec: upravitelj »Triglava« v počitnicah. Za Maribor: fil. Vekoslav Murn, Spodnja Polskava. Za Celje: jur. Šandor Hrašovec, Celje. Za Gorico: jur. Benedikt Gruden, Gorica. Za Ljubljano: tehn. Viktor Plehan, sv. Petra cesta 63. Za Kranj: fil. Fran Dobravec, Radovljica. Za Novomesto: fil. Ivan Škerlj, Novomesto. Vik. Plehan Ben. Gruden tč. predsednik tč. tajnik. DOPISI. Iz Rlhemberga, 7. julija. -- V zadnji štev. „Prim. Usta" piše nekdo od tu, da so se strasti v naši občini polegle. Pravi, da strasti je netil neki nadut človek. Ne pove pa, kedo je ta nadutež. Morda je Pavlica, morda kdo drugi. Nekako hlastno in s ponosom segne po tem, da je sam g. Maks Ličen predlagal županom starega očko Pavlico. Menda [ta le on ne misli in svet tudi tega ne veruje, da je g. Ličen in mnogi starešine, ki so Ličnovi pristaši, sedaj zlezel pod županov klobuk. Kajti po vsem tem, kar se je slišalo in videlo, bi se moglo sklepati, ali da se je poboljšal gosp. Pavlica, ali so se pohujšali prvi. Volk menja dlako, a navad ne: Pavlica se tudi ne spremeni še v jagnje. Zato pa tudi Ličen in mnogi starešine ostanejo v stari koži in napram Pavlici neverni Tomaži 1 Pavlica nima več pristašev in pri zadnji volitvi bi mu šla trda, a ker ga poznamo starega intrigama in zvijača da bi vprizarjal pri volitvi nočuvene reči ter da bi se zbegano ljudstvo še bolj begalo se je sklenil kompromis, iu tako je on ostal n sedežu, katerega se drži tako krčevito. S srdoa v srcu pa gleda sedaj okoli sebe one stare-šine, ki so naprednega duha, in bodi si 2W aH grda bi jih rad spravil pod svoj klobuk ker vedno želi biti še sam vse! Težko, težko se mu bo privaditi in resigniran gleda kozle ki jih je v zadnji dobi v družbi svojih stare' činov-benjaminov postreljal, a zdaj bo m\\i% v tem oz?ru vendar drugače. Pisano je tudi, da je obljubil, da po. sveti v blagor občini vse svoje moči. No, res se nam smili, ko reva tako trpi iu dela % občino: niti piti in jesti pri tem ne utegne vse svoje gospodarstvo zanemarja in kmalu Cristo ga pogleda s smehljajem, ki je ^ tako otožen in taki ¦ Tadek, da Maksimilijan začuti solze v o# „Jaz premorem mnogo, prijatelj," odvrne grof. ,si'<#|r biti moram sam." Silni upliv, katerega je imel Moete Cristo vedno na oc ki so ga obdajali, Morata ne priru^v d& bi se upiral. Tor>. poda grofu roko in odide. Toda pri vratih ostane, da bi počakal Baptistina, ki "*; je bližal v teku od ogla ulice Matignon. Med tem sta bila VHlefort iu d'Avrigny pridno pri spoštuje nedeljski počitek tudi v Kanalu, izletnik. Dva nemško-naeijonalna zagrizena — načelnika na novi postaji v Gorici. Žaljenje Slovencev od strani "t*, kr. oblasti se nadaljuje. - Iznenatlili so nas z žaljivim predelnim napisom na goriški postaji, z grdimi spakami na postajah med samimi Slovenci, ter vzrojili opravičeno ogorčenje med prebivalstvom. Pa to še ni vse. čakali so do zadnjega hipa z imenovanjem dveh glavnih uradnikov na postaji v Gorici. Vse je bilo že pripravljeno, v Gorici polno uradnikov in služabnikov, le dveh načelnikov se ni bilo. Imenovanje se je izvršilo sedaj zadnji hip, brez dvoma 7, namenom, da so v zadnjem trenotku pred otvoritvijo zada Slovencem najhujša zaušnica. V ponedeljek smo izvedeli iz za-u »bnega vira, da je imenovan načelnikom na goriškem kolodvoru tisti H <"» p-perger,načelnik v Herpoljah, zagrizen Pangerman, ki je bil prepovedal takoj, ao je prišel v Herpelje, tamkajšnjim železniškim uslužbencem govoriti slovensko. Kakorhitro je stopil ta Človek na slovenska tla, je začel preganjati jezik, ki je tam doma, ter usiijevati jezike, kateri tam okoli nimajo ničesar iskati! Slovensko časopisje se je bavilo s tem imenovanjem ter dajalo duška ogorčenju proti, njemu in onim, ki so ga bili poslali v Herpelje. In sedaj pride t:i človek v Gorico! Hopporger je komaj eno leto ofieijal. Dasi jo bilo med prošnjiki več drugih oficijalov in nad- ofieijalov, ki imajo prednost, je vendar poslan v Gorico Hopperger, menda za-tegadol, ker po svojem nemško - nacijo-nalnem mišljenju in svojem dosedanjem hujskanju ugaja najbolj nemško-nacijo-nalnemu srcu ministra Derschatta. Poslan je v Gorico v nemške namene. Drugi glavni uradnik je načelnik skladišč. Derschatta je iskal med urad-*tttk^ta*ikferal»ii»e«4a' naj««p4*ipravnišega za ta posel, ali zadošča mu, da je zagrizen in hud Nemec. Med zagrizenimi je izbral najzagrizenejšega. Imenuje se Wieser. To je tisti človek, ki je huj-skal po Jesenicah pred 2 letoma, ter jo moral odkuriti od tam v Medvode, in iz Medvod v Hieflau. Tega nemškona-cijonahioga hujskača je poslalo železniško ministerstvo sedaj v Gorico. Proti imenovanju omenjenih dveh uradnikov v deželi, kjer Nemci nimajo ničesar iskati, protestujemo najodločneje, opozarjamo na to državne in deželne poslance, da se dvignejo v glasen protest proti vladi ter povedo železniškemu ministra, kar mu tiče. Žaljenje na žaljenje, udarec za udarcem 'c;j ima slediti temu? Odpor, pa tak odpor, da ga bodo pomnili visoki izzivači in sramovalci našega naroda ! Pripravljajmo se! Domače in razne nouice. Imenovanja. — Za dvorna svetnika pri najvišji sodniji sta imenovana svetnika višje deželne sodnije v Trstu gg. Avgust J a kopi č in K Sme chia. Računski svetnik K. Korsič pri na-mestuištvu je imenovan višjim računskim svetnikom. Otvoritev nove železnice je sedaj definitivuo določena na dan JI), t. m., kakor je razvidno iz vabil, katera pošilja železniško ministerstvo k otvoritveni slavnosti. Prisostvoval bo nadvoj-voda-prestolonnslodnik Franc Ferdinand. Umrl |e v Gorici g, Anton Kaj t, pekovski mojster, star šele 44 let. Pogreb bo jutri poj), ob ."!. mi pop. iz bolnišnice usmiljenih bratov. „SQk0l" il Gorice se vdeleži v nedeljo dne 15. t. m. izleta tržaškega ..Sokola" v Nabre-žiuo, kjer bo skupna javna telovadba, petje itd. Odhod iz Gorice ob 2. popoludno. SOŠka podružnica S. P. D. priredi v nedeljo lf>. t. m. društveni izlet na Stol (ii!(J7 m.) Odhod iz Kobarida in iz Bovca v soboto 14. t. m. ob 4. uri popoldne. Izletniki bodo prenočevali v planini pod vrhom. Zastave na postajah nove železnice. — v soboto smo obljaviii brzojavko, v kateri je povedano, da je tolminsko glavarstvo odredilo, da srn^jo biti na postajah povodom otvoritve nove železnice ie državne in deželne zastave ter da so slovenske izključene. — Železniška uprava je povabila potom političnih oblastij vse občine ob progi, naj dajo za dan otvoritve na razpolago zelenje ter zastave: državne in de- želne, s kakoršnimi se načeloma krasijo vsa državna poslopja; izključene so načeloma vse zastave, ki imajo poleg državne celote in deželnih znakov še kak drug pomen — tako je tudi pri tej priliki. Tako je stališče vlade. Okrajno glavarstvo v Tolminu se je odzvalo pozivu železniške uprave ter stopilo v dogovor z občinami. Kakor se nam je sporočilo, so župani baje šli na stavljeni jim lep ter obljubili sodelovanje. Toda- ljudstvo kliče take župane na odgovor ter zahteva, da ne obvelja njihov nepremišljeni korak. Okrajno glavarstvo v Gorici pa ni izpolnilo glavne želje železniške uprave, povabilo je občine le za okrašenje, ne pa tudi za zastave, marveč prepustilo to nalogo železniški upravi sami. Ce se Slovenci udeležimo otvoritve, ako se odpravijo doslej storjena žaljenja, pa bodo imele občine ob otvoritvi najlepšo priliko — ker slovenskih trobojnic na postajah ne bo — postaviti pred postajami, okoli njih, na hišah, drevju itd. slovenske trobojniee, tako da bodo gostje vedeli, da je tu slovenska zemlja, in i\a se bodo mop'i prepričati, da je nevarno žaliti in zapostavljati tako zaveden narod, kakor je naš. Kar se tiče drugih zastav, pa naj stori železniška uprava, kar hoče, občine jej ne smejo lila p č«e vati!! Iz Tolmin a nam poročajo danes, da je županstvo odklonilo povabilo okrajnega glavarstva glede zelenja in zastav, ker je iz vabila okr. glavarstva razvidno, da je razobe-šanje slovenskih trobojnic na kolodvorih za-branjeno. To za vzgled drugim! Rodoljubi pozor! — Od najrazličnejših stranij dežele, celo iz neprizadetih Brd, smo dobili ogorčene dopise, polne strupa in neizprosne jeze na žalilee slovenske narodnosti. Vsem naznanjamo, da voditelji v Gorici ne spi'1, marveč delajo. Zadoščenje mora priti. Zato za danes n e priobčujemo ničesa, marveč opozarjamo ljudstvo na deželi, naj počaka „Sočo" in „Gorico" v soboto. Tedaj bo mogoče že podati pojasnila, kako se bo treba vesti slovenskemu prebivalstvu v deželi. Goriški Slovenci — složni. - - Najsi smo Slovenci na Goriškem strankarski razdeljeni, najsi se i bijejo nekrvavi strankarski boji, ki so prepogosto prav ostri, vendar nas težki udarci združujejo v krepek, solidaren odpor. Škandal, ki so nam ga poskrbeli v „Gbrz-(I o r i z i aK na goriškem kolodvoru, nas je našel združene v najrezkejšem odporu. Goriški Slovenci smo združeni v jedno samo bojno četo, ki si bo znala izbojevati popolno zadoščenje za storjeno žaljenje in krivico. Rodoljubi v celi deželi naj družiio okoli sebe ljudske mase, da bo nastop Slovencev v celi deželi glasen in jasen memento visoki gospodi, kako se ne sme šaliti z našim narodom. Koncert učileljiščnikov iz Kopra v Gorici. - Slovenski učiteljski pripravniki v Kopru so letos sklenili šolsko leto s sijajnim koncertom v prostorih hotela „ pri zlatem jelenu" v Gorici. Že v Kopru so imeli letos slavnostno akademijo, katero sta vodila gg. prof. Sokol in S c h a u p (godba in telovadba), ali koncert, kateri so nam priredili v nedeljo, je po dolgem času vesel pojav bodočih vzgojiteljev naše mladine, pojav, ki dokazuje, da si učiteljski. pripravniki z resnim in pridnim delom pridobivajo znanje in energijo za bodoči svoj poklic. Goriško meščanstvo se je odzvalo prijaznemu, vabilu v prav obilem številu. Tudi učiteljstvo iz okolice je došlo na koncert svojih bodočih mladih tovarišev. Toliko občinstva, tako lepega in tako izbranega, že dolgo ni bilo v obširnih prostorih našega narodnega hotela! ; • UčiteljiščniM so nastopili s popolnim, jakp številnim orkestrom, kateri je spretno vodil 4-letnik Macarol iz Sežane. Sviral je več točk po vsporedu in dodal na zahtevo še novih komadov. Najbolj pa je ugajala Eossi-nrjeva vedno lepa uvertira k operi-„Tah-^ kred". — Tudi pevski zbori so jako ugajali. Petje je bilo prav dobro. Najboljši uspeh so pa dosegli s Kfizkovskega zborom „Pastfr a po u t niči" ob spremljevanju orkestra, —• in Eisenhutov zbor „Bura" z bariton-solom. — Občinstvo ni varčilo z viharno in navdušeno pohvalo. ~ Po koncertu se je razvil živahen ples v velikem salonu. Moralen in ma-terijalen uspeh koncerta bodi mladim prirediteljem v vspodbujo, da nadaljujejo enako delo tudi v prihodnjem šolskem letu in da nas drugo leto zopet razvesele. z zaključnim koncertom pri nas v Gorici!' Beseda za hotel „prl zlatem jelenu". — Neštetokrat že smo imeli priliko poročati o lepo uspelih prireditvah v prostorih tega našega hotela. Slep je, kdor ne vidi, koliko narodnogospodarskega pomena je za nas Slovence, da se vzdrži, ohrani in da napreduje to podjetje sredi mesta, na najlepšem kraju. Narodna nesreča bi bila, ako bi se moralo to podjetje izpustiti iz rok. — Prostori lepi, pripravni za vse potrebe, postrežba dobra, — kaj naj zahtevamo še več?! Rodoljubi, resno Vas poživljamo, da uvažujete vse to in se •— ravnate po svoji narodni vesti! Podpirajmo to podjetje, ki je podpore vredno! Vozni red Vipavske železnice. — Opozarjamo na nov vozni red Vipavske železnice na peti strani v listu. Ta vozni red bo veljaven od 19. t. m., to je od otvoritve proge Jesenice-Gorica-Trst dalje. Priloga. — Današnji številki smo priložili vozni red nove proge s cenami vred; s to prilogo brez dvoma ustrežemo vsem p. n. naročnikom. Opozarjamo cb jednem odjemalce naše Goriške tiskarne, da pošljemo vsakemu, kdor hoče, en iztis tega voznega reda. Odbor Slov. bralnega In '"črnega društva v Gorici vabi vse one, ki so i apisali okrožnico za pevske vaje, v četrtek dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v društvene prostore, kjer se določi ura in dan pevskih vaj. Za SokolSkl dom V Prvacli.: Odbor bralnega in. pevskega društva v Št. Andrežu 2 K, g. Peter Birsa, krčmar v »Trgovskem domu" v Gorici 5 K, g. Mažgon, zasebnik v Gorici 2 K, g. Benedikt Godina, Skedenj 1 K, g. Andrej Godina, Skedenj 1 K, g. Alojzij Mazlii, Ške. ¦: iVii kakor mlada deklica in še neurpneJM kakor Villefort, je Uiit čakal, in v njegovih očeh je bilo citati, kaj misli in čuti. Končno pra\i Avrignv počasi: -h1 živi." •.^e!" vsklikne Villefort. J) doktor, kakšno strašno be-¦'¦ar*» v tako izvanrednem veselju in v takem bogatsvu :-;is:ij. dii .s,e zdravnik začudi. I>«:klico, katere ustnice so bile v soglasju z ostalim obrazom t.Wj \voj pogled nepremično v"Noirtierja, ki *' f!*ffo pazil na v»ak zdravnikov gibljej. »Gospod," pravi končno Avrignv Villefortu, „dajte poklici komorni™ gospice Valentine.** Villefort izpusti glavo svoje hčerke, ki jo je držal v rokah, i:< 'siliti sm klicat komornico. Komaj zapre vrata, se Avrignv približa Noirtierju. i Vi mi imate nekaj povedati V" vpraša. starec pomenljivo zamežika z očmi; kakor čitatelj ve, je "•¦° to edino znamenje, s katerim je mogel pritrjevati. rMeni samemu?" rDa." odvrne Noirtier. r Prav, počakani hočem." Ta hip se vrne Villefort s komornico. Za komotjuc« vstopi &m Villefortova. rioda kaj je vendar temu ljubemu detetu V" vsklikne •^•-pa. .,Odsia je od mene, ker jej je, bilo slabo, toda nisem l»n*lh\ da ho stvar tako resna." in mlada žena na s solzami v očeh in z vse i i znaki prave materinsko ljubezni približa Valentini ter jo prime za roko. Avrignv še vedno opazuje starca in vidi, kako se njegovo oko širi, kako mu lica trepečejo in se barvajo ter mu čelo postane potno. „Ah!" pravi nehote, ko se ozre v smer Noirtierievega pogleda, to je, ko se vpro njegove oči v gospo Villefortovo, ki ponovi: „Ubogo dete! V postelji jej bode boljše. Pojdite, Fanny, položiva jo." Gospod d'Avrignv, ki je videl v tem predlogu sredstvo, da ostane z Noirtierjem sam, pokima z glavo v znamenje, da se to lahko zgodi, toda ukaže, da jej ne smejo dati ničesar razun tega, kar naroči on. Valentino, ki se jej je vrnila zavest, ki pa se ne more niti gibati, niti govoriti, odneso. Vendar je imela toliko moči, da s pogledom pozdravi svojega deda, ki mu je bilo pri tem, ko so jo odnesli, kakor da mu trgajo dušo iz telesa. D'Avrignv gre za bolnico, napiše recept, prosi Villeforta, naj si vzame voz in se sam pelje v lekarno, kjer uaj pripravijo pijačo pred njegovimi očmi, in naj ga, ko se vrne, počaka s tem zdravilom v sobi svoje hčerke. Potem še enkrat ponovi ukaz, da Valentini ne smejo dati čisto ničesar, se vrne k Noirtierju, zapre skrbno vrata, in ko se prepriča, da nihče ne posluša, pravi: „Vi mi torej lahko daste kake podatke o bolezni svoje unukinje?" „Da,a odvrne starec. „Poslušajte! Ker ne smeva izgubljati Časa, bom jaz vpraševal, in vi odgovarjajte." Noirtier da znamenje, da se strinja s predlogom. „Ali ste vedeli že naprej, da Valentina danes zboli?" „Da.« Avrignv trenotek pomišlja, nato stopi bližje k Noirtierju. »Oprostite, kar vam rečem," pravi, „a v fitrašnem položaju, v katerem smo, ne vrnemo zanemarjati nobenih indicij. Ali ste videli umirati ubogega Barroisa?" Noirtier se ozre prOti nebu. rAli veste, zakaj je umrl?" vpraša Avrignv in položi Noirtierju roko na ramo. „Da," odvrne starec. „Ali smatrate njegovo smrt za naravno?" Na nepremičnih Noirtierjevih ustnicah zaigra nekaj kakor smehljaj. „Torej vam je prišla misel, da je bil Barrois zastrupljen?tt „Da." „Ali mislite, daje bil strup, katerega žrtev je postal, namenjen njemu?" „Ne.a „In mislite, da je ista roka, ki je zadela Barroisa, dasi je merila drugam, zadela tudi danes Valentino?" „Da." „Torej umrje tudi Valentina?" vpraša Avrignv in ostro vpre svoj pogled v Noiertierja, hote" videti utis teh based na starca. »Ne/ odvrne ta s triumfujočim pogledom, ki bi bil zmožen razkropiti vse slutnje najboljšega preroka. „Torej upate?" pravi zdravnik presenečeno. „In kaj upate?" Starčev pogled pove, da ne more odgovoriti. „Ah, da, to je res," zamrmra Avrignv. Nato se zopet ozre k Noirtierju. „Torej mislite," pravi, Bda morilec odneha." „Ne.B „Torej upate, da strup pri Valentini ne bo imel posledic?" „Da." . : •-- . „Kajti ali ni res," pravi zdravnik, „znano vam je, da hočejo zastrupiti vas?" Starec da znamenje, da o tem ne dvomi niti najmanj. „Toda kflko morate upati, da se Valentina reši?" denj 1 K, g. Franc Sancin, učiteljiščnik Skedenj 1 K, g. Lovro Kovačič, sv. Marija Magdalena spodnja 2 K, g. Anton Schneberger, Gradec 5 K, g. Ivan Stepancic, zidarski mojster Renče 5 K, vesela družba pri Mozetiču v Prvačini 4*20 K, g. dr. Henrik Tuma, odvetnik v Gorici 10 K, gena Jelšek • Amalija, učiteljica 15 K. Matura na gimnaziji!. — Poleg že navedenih v sobotni številki „Soče" so napravili maturo še Slovenci: Pavletič Avg. iz Št. An-dreža, Pisk Ai*ton s Pečin, Pobe raj Andrej iz Solkana, Rusjan Fran iz Gor. Vrtojbe, S c h w e i Ernest iz Čač, S e d e j Avgust z Žage, Toroš Miha iz Medane. Z odliko sta napravila še Pavšič Anton iz Krom-berga in Ščuka Josip z Ike. --------Maturoa realki V BortCljtr naredilo 15 dijakov, dva sta padla za dva meseca. Izmed Slovencev so maturo ugodno dovršili: Gaber š 6 e k Josip, J a n o v s k i Stanislav. L i-6 a r Karol, P i r j e v e c Avgust. Slovenski odi^njalsi na realki so: P.oltar Emeran, Schweiger Frane, Šček Virgil in Terčič Anton. PeiSkO In glasbeno dniŠfVO se udeleži s polnim zborom velike narodne slavnosti v Tolminu dne 8. septembra t. 1. Vabijo se v to svrho vsi pevci in pevke, ki se izleta udeleže, na redne vaje, in sicer pevci vsak torek in petek ob 8.-9. zvečer, pevke vsak p o n e-deljek in četrtek od C—7. zvečer. Vaje za pevce so pričele torek dne 10., za pevke prično četrtek 12. t. m. V Opazovalnico k usmiljenim bratom v Gorici so pripeljali onega 52 letnega Jak. Spes-sota, ki je bil napadel lekarnarja Suzzija v Flumičelu. Spessot trpi na pelagri. Zdravniki so izjavili, da ni odgovoren za svoje dejanje. Radi tega so ga prepeljali iz zapora v opazovalnico. Veselica V SMOdnjan, napovedana za nedeljo, se ni mogla vršiti. — O tem nam pišejo: Nebo so je sprlo v nedeljo z društvom „Nada" v Sovodnjah. Vže v jutro so žugaje krožili oblaki nad krasno prirejenim veseličnim prostorom, toda upali smo, da se kmalu razpršijo. In tudi res so se kmalu po deseti uri razšli in solnce je zopet blestelo z vso svojo julijsko žarnostjo. Toda popoldne ob dveh, ko se je ravno občinstvo deloma napravilo na pot v Sovodnje, se je naenkrat nebo zagrnilo in kakor da bi se bili vsi nebeški elementi zaro-tili, nastal je tak grozen vihar in vlila se je taka ploha, pa kaj pravim ploha, oblak se je vtrgal v pravem pomenu besede. Ni minilo deset minut in ves krasni veselični prostor je bil dppolnoma v razvalinah. Izrulo je vse mlaje, vse drogr* zastav, vse plesišče je razneslo in razdejalo ter polomilo vso svetilno pripravo za plin itd. Z eno besedo je pokončalo vse. Jedini krasni aNadin" oder je heroično kljuboval vsem vničevalnim zračnim silam. Zadostuje ako rečem, da po sovodenjski cesti je tekla taka reka, da bi se lahko z ladijo vozilo po Sovodnjah. To je trajalo kake dve uri, a potem je zopet solnce nekako Ironično sijalo na razdejani veselični prostor. Kljub temu zlemu vrenemu je ogromna množica občinstva iz cele okolice pohitela v Sovodnje, misleč, da bo vse eno vživala krasen vspored veselice društva „NadaK. Odbor pa ni mogel drugače nego odnesti veselico za prihodnjo nedeljo. V nedeljo dne 15. t. BI. se bo vršila veselica z objavljenim vsporedom, kakoršnega ga ni še videla okolica. Društvo se ne straši truda, tudi ne ogromnih stroškov, samo, da mudi občinstvu kaj novega, kaj izbornega. Torej: V nedeljo vsi v Sovodnje! Znižana kazen. — Onemu Perissiniju Jos. iz Krmina, ki je bil obsojen pred poroto v Gorici na 6 let ječe, je znižana kazen na pritožbo branitelja na 5 let. OdvedU so ga v kopersko kaznilnico. Doiačinubil donačina na tujem. — v Gostiingu na Nižje Avstrijskem se nahaja več slov. kamnosekov, ki delajo v tamošnjih kamnolomih. Mnogo jih je tam s Krasa. Pri nekem posestniku v Gostlingu stanuje več delavcev, ki delajo v kamnolomih. Ko so dn6 27. junija prišli z dela, lotili so se na nekem gospodarjevem travniku kositi travo ter se hoteli skazati, da so tuul dobri kosci. Med temi sta bila tudi 17-letni Karol Lavrenčič in Ivan LavrenČič, ki je starejši od prvega. Karol je kosil za Ivanom ter ga kmalu prekosil. To je pa tega tako razburilo, da je zamahnil po Karolu s koso ter mu pri ti priliki zadal na glavi tako rano, da se je nesrečnež koj zgrudil na tla ter ostal na mestu mrtev. Ubijalca so seveda takoj prijeli ter odgnali v Gaming v zapor. Ivan in Larol Lavrenčič sta doma z jedne in iste vasi, uajbrže iz Koprive m Krasu. Posnemanja vredno. — Gosp. Anica Černe-tič je nabrala od tovarniških potovalcev into-varničarjev v trgovini „Pregrad-Lernetič" za družbo „sv. Cirila in Metoda" K 2I.20 ter izročila denarničariei tukajšne »ženske podružnice". Enako svoto je dala tudi „Š. d.",^ —"• Ko bi tudi druge trgovine vpeljale to koristno napravo, koliko bi se lahko nabralo za toli potrebno družbo! Iz Cerkna. — Mesec dni je poteklo, odkar so se vršile volitve starešinstva naše občine; volitve župana pa še do danes ni. Čudno se nam zdi in nehote se nam vsiljuje prašauje, kaj je uzrok zavlačevanja. Da-se ne skuha kaka posebna kaša" --možje, pozor! Iz SOČe so potegnili včeraj, in sicer pri Susičevi tovarni vrvir truplo Ed. Andlovea, ki je utonil v Soči pri Solkanu dne 29. pr. m. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na takojšnem pokopališču. Nagla smrt.. — Nagloma je umrl v Loč-nikn 40 letni zidar J. Fabro. Slovenska Čitalnica v Solkanu priredi v nedeljo dne 15. t. m. veliko veselico na prostornem vrtu g. Antona Mozetfča (pri Droču) s sodelovanjem »Sokola" iz Solkana. Vspored obsega: petje, godbo, deklamacijo, igro, telovadbo in ples. Pri veselici svira vojaška godba. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina: 40 vin. za osebo; sedeži I. vrste 60 vin., IT. vrste 40 vin. Vstopnina k plesu: Člani »Čitalnice" in sodelujoči »Sokoli« plačajo 3 K za cel večer. Drugi 1 K za 6 kom. — Na obilo udeležbo uijudno vabi odbor- Razpuščen občinski zastop. — Namestništvo je razpustilo občinski zastop v Šloreneu pri Moši ter razpisalo nove volitve. »Krščeno" mleko. — Tržni komisar je kon-fiskoval okoli 35 litrov »krščenega" mleka nekaterim mlekaricam iz Ločnika, Novevasi in Rupe. — Izginil je mizarski mojster Josip Prešern iz Gradišča v Soči, uslužben v tovarni v Zdrav-ščini. Začetkom preteklega tedna je šel od doma kakor navadno na delo, pozneje so ga videli ob bregu Soče. Kaj se je ž njim zgodilo, se ne ve. Najbrže je našel smrt v vodi. Na Sled SO prišli trgovcu, ki je prodajal tuje testenine v zabojih tvrdke Žnideršič & Valenčič za njene. Priznano so testenine imenovane tovarne najboljše kakovosti: seveda morajo biti vsled tega tudi najdražje, in ni čuda, da se vdobe ljudje, ki jih ta razlika v ceni mika. Sicer se to dogaja, odkar so Ilirske testenine zaslovele, a konečno je pričela tvrdka te poštenjakoviče vendar zasledovati. Bodimo oprezni pri nakupu testenin! Izpred SOdnije, — Anton Čelik z Ravni je bil obsojen na 5 mesecev ječe s postom radi hudobne poškodbe. Radi težke telesne poškodbe je bil obsojen Iv. Mišigoj iz Šmartna na 3 mesece ječe s postom. Poškodovanec se piše Fr. Golob. 19-letna Ivana Markočič, že večkrat kaznovana, je bila obsojena na 15 mesecev težke ječe s postom, ker je kradla obleko v Solkanu, Pri peči in v Ravnici. Radi tatvine sta bila obsojena 20 letni J. Artnsi iz Rovinja in 1(5 letni Silvij Kolenc iz Gorice vsak na 7 mesecev v ječo s postom vsak me^ec; in sicer radi tatvin pri trgovcu Toffoliju in L. Fernsteinu. Bralno In pevsko društvo v Dobravljah priredi v nedeljo 15. t. m. veliki ples. Pevsko društvo »Nabreilna" v Nabrežiui priredi dne 29. julija t. i. tombolo s plesom. Pelagra, — V podobčini Št. Martin na Krasu občine Zagraj je bolnih na pelagri 10%, in sicer radi slabe vode. Sedaj šele se brigajo, da bi dobili dobro pitno vodo. Priporočilo. — Podpisani je prevzel prevažanje blaga (spediterstvo) na postaji Sv. Lucij a-Tolmin. V Tolminu bode imel svoja skladišča, kar bode jako priložilo za gg. trgovce kobariš&ega in bovškega sod-nijskega okraja, ki ne bodo hoteli hoditi sami po blago na omenjeno postajo. Za prevažanje se priporoča Andrej Vrtovec. Tolmin, 7. julija 1906. Razgled po svetu. Poslanska Zbornica je razpravljala včeraj' o obrtnem redu ter razpravo končala. Sprejetje bil nujni predlog glede" skupnih carinskih dohodkov. Na dolgo je govoril Sternberg po svoji navadi. Seja zopet v petek. Poslanska zbornica utegne zborovati le Se do konca prihodnjega tedna, odsek za vo- lilno reformo pa bo zboroval naprej, dokler ne dožene cele predloge. Laški poslanec BartOlI je v seji volilnega odseka miuolega petka tolkel s pestjo ob mixo, prevračal stolice po izbi in kričal poslancem in vladi: Sramujte! se ter je očital, da hočejo laške sirote zadušiti. Posl. Bartoli se je razjezil zato, ker se je bal, da bi glede kočevskega mandata moglo priti do odločitve poprej, nego — se dovrše pogajanja med Lahi in Nemci za medsebojno podpiranje. Lahi naj bi glasovali za nemški kočevski mandat, a v odškodnino naj bi Nemci glasovali z a preten-zije Lahov v Priraorju. Ali pogajanja niso šla tako gladko izpod rok kakor bi hoteli Lahi. Izlasti o nemških konservativcih in krščanskih socijalistih se čuje, da so pač pripravljeni glasi! vati z drugimi nemškimi strankami za vsako krivico na škodo Slovanov, ali glede laških zahtev v Primorju da se nočejo vezati. Potem pa je tudi dr. Adler izjavil, da bo on glasoval za kočevski nemšk? mandat le v slučaju, da se Nemci kako sporazumejo s Slovenci. A slednjič je tudi vlada pritiskala na Nemce, naj privole, da dobe Slovenci za nemški kočevski mandat na Kranjskem primemo in jednako-veljavno odškodnino na Štajarskem, ker bi sicer — prišla v nevarnost vsa predloga. --Lahi so se začeli bati, da bi radi kočevskega mandata moglo priti do kakega spcrazumljenja med Slovenci in Nemci, kajti v tem slučaju Nemci ne bi več potrebovali Lahov, in postalo bi še bolj dvomljivo, da bi jim pomagali glede zahtev v Primorju. Glavni vzrok, ki jezi dra. Bartolija, tiči prav za prav v kontroverzi, ki je nastala med njim in ministerskim predsednikom bar. Beckom. Poslednji je namreč zaklical Bartoliju, da naj bodo Lahi zadovoljni s tem, kar se jim ponuja, ter da naj ne store ničesar, kar bi moglo provzročiti, da se jim število mandatov še skrči. Ta nastop Bartolijev je pa hotel „PiceoIo" izkoristiti češ: kak vspeh je dosegel Bartoli s svojim nastopom, da so morali po Bartolijevem nastopu zaključiti sejo, vsled česar ni moglo priti do glasovanja o kočevskem mandatu. Laž pa je, da so zaključili sejo vsled nastopa Bnr-tolijevega, ker resnica je ta, da je Bartoli začel razgrajati po zaključku soje. Odsek za VOlilno reformo je nadaljeval spe-cijalno debato o Številu mandatov iu razdelitvi volilnih okrožij na Kranjskem. Posl. Bartoli se je pritoževal o zapostavljanju Lahov ter rekel, da se pod pretzvezo uresničenja ljudskega postulata in uvedenja splošne volilne pravice namerava le na nnjnesramneji način škoditi laškemu narodu, zmanjšati število poslancev ter izročiti Slovanom večino v deželah, v katerih prebivajo Lahi. Lahi, izlasti Lahi Istre, so se pred baronom Gautschem in tudi potem izjavili za splošno in enake volilno pravico kakor postuiat pravičnosti vzlic temu, da so mnogi pristaši stranke izrazili svojo bojazen radi narodnega posestnega sta-rtja, česar pa govornik ni storil. Sedaj uvi-deva, da se je motil in mora izjaviti, da bo njegova stranka, ker ni možno v smislu želj laških pokrajin doseči spremembe volilnih okrožij v „laških pokrajinah", ne le glasovala proti predlogi, ampak da se bo z vsemi sredstvi branila, da postane nameravano nasilstvo dejstvo. Lahi so bili tudi pripravljeni v prilog demokratičnega postulata splošne in enake volilne pravice žrtvovati del svojega narodnega posestnega stanja; toda ker noče odsek odstraniti krivic v vladni predlogi, postanejo Lahi najodločneji protivniki volilne reforme. Govornik je nadaljeval svoj govo-- v laškem jeziku ter je ob 7. uri zvečer končal svoj dve in polurni govor, nakar je bila seja zaključena. Bo) za Kranjsko v odseku za volilno reformo je nenavadno ljut. Nemci zahtevajo 1 nemški mandat za Kranjsko, Lahi so se postavili pri tem na stališče, da glasujejo ž njimi, ako se zavežejo oni glasovati za njihove zahteve glede Primorja, to je da bi dobili za Goriško in za Istro še po en mandat. Ker se Nemci niso hoteli kar tako z lepa udati, je delo! Bartoli „obstrukcijo". Lahi ostajajo pri svojih zahtevah. Vršijo se pogajanja, in mogoče, da Lahi dosežejo, kar želijo i Kočevski mandat bo najbrže v odseku sprejet, Slovencem pase morda »obljubi" še en mandat na Štajerskem. — Vse dela proti nam, in sedaj utegnejo ociganiti še primorske Slovane! In proti vsemu temu — kak odpor je od strani Jugoslovanov ? En Bartoli uganja cel odsek v kozji rog, jugoslovanski poslanci pa ne morejo doseči ničesar. Pa tudi ni potrebnega odpora 1 Mornarska sodnfja v Kronstadtu je razpravljala o prednji čolna za nuno nBjedovegn" Japon- cem. Pomočnik mornariškega vojnega proku-rotorja generalni major Vogab je govoril tri ure. Predajo čolna jo označil za največjo sramoto v zgodovini ruske mornarice in je rekel da so obtoženci izdajalci. Ne glede na obtožbo admirala Roždestvenskega in ostalih častnikov jo zahteval za obtožence smrtno kazen. Žago-vornik kapitana Kolonva, odvetnik Adamov je izjavil, da ne stoje pravi krivci pred sodniki in so svobodni na svojih javnih mestih. Štirje oficirji so obsojeni na smrt. Roždestvcn-ski oproščen. Slovenskih ViSOkOŠOlcev je koncem letnega tečaja 1006. na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in drugod 660, izmed teh 328 juristov, 37 nie-dicincev, 188 filozofov, 68 tehnikov, S veteri-narcev, 14 agranoraov, 4 montanci, 10 eksport-nih akademikov, 3 trgovski akademiki, 3 kort servatoristi. Po rojstvu je 383 Kranjcev, ]?,\ Štajercev, 19 Korošcev, 04 Primorcev in 3 od drugod. Na Dunaju jih je 883, v Gradcu 204 v Pragi 64 in drugod 9, Radi ljubice V Smrt, — V soboto zvečer se je mizar Aleksander Zahradnik, star 20 let, v Trstu skregal s svojo ljubico. Na to je šol v svojo sobo ter si z revolverjem pognal laoglo v glavo. Ko so vsled strela prihiteli njegovi domači v sobo, so ga našli mrtvega. Akad, tehn. društvo »Triglav" v Gradcu je .skic nilo z akad. društvom „Iiirija" v Pragi bratsko zvezo. „S0k0l" f Sinju v Dalmaciji je imel prisostvovati starosl o venski službi božji na ia<{ sv. Cirila in Metoda. Fratri pa so mu žalna-nili vhod v cerkev, češ, da je razžalil sveče-ništvo. Vsled tega je bil dan slovanskih bi a-govestnikov proslavljen s sijajno civilno svečanostjo ob udeležbi celega mesta. Občinski pisar — občinski starešina, v Skradinu v Dalmaciji je občinski pisar ob jed-nem starešina. Ker je kaj takega nedopustno, so se obrnili na deželni odbor, da ostane pisar-starešina ali občinski pisar ali starešina, Velik agrarni Štrajk je pričel v iztočni Galiciji. V vaseh bursztvmskega in przemislskega okraja se je stavka že pričela. Strašen ZlOČin. V okraju Nitra se je izvršil strašen zločin. Kmečki fant Andrej Vrabec je iz jeze, da je bil potrjen, napadel svojega bolnega očeta, preklal očetu s sekire glavo in toliko časa z nogami teptal umirajočega očeta, da je oče izdihnil dušo. Srbi V BanatU se množijo jako počasi. Pred 200 leti jih je bilo nad 300.000, sedaj jih/^ komaj 40.000. V Velikem Beekereku jih jo bilo leta 1870. okoli 12.000, sedaj jih je komaj 8000. Razkritja Kuropatkinova. — Bivši vrhni poveljnik v Mandžuriji, general Kuropatkin, jo že dovršil svojo veliko zgodovinsko delo o vzrokih ruskih porazov na skrajnem Vztoku, Ugledne osebe, ki so obiskale Kuropatkina na njegovem posestvu ter so imeli priliko obvestiti se o delu, poročajo, da je Kuropatkin t uradnimi spisi in brzojavkami dokazal, da ni mogel na bojišču nikdar svobodno postopati. V odločilnih trenotkih je dobival povelja u Petrograda, ki so popolnoma ovrgla njegov odredbe in načrte. Kuropatkin razkrije stvari. ki vzbudijo pozornost. Izseljevanje, — V preteklem letu je. dospelo v Ne\vjork en milijon izseljencev. Me »i temi je največ podanikov avsuo-ogrskih! Za temi pride Italija. Škotska. Irlandska, Angleška, Francija, Španska. Portugalska, Nemčija itd.; najzadnja je Švica, ki da torej najmanj izseljencev. Štrajk! v Nemčiji, — Odi. 1001. do pa* se je povečalo število podjetij, prizadetih p štrajkih, od 4561 na 14.481; število Straj-kujočih delavcev je poskočilo od 55.262 ai 408.145; zapreti se je moralo 1. 1001. podjetij 238, leta 10O5. pa 3850; brez dela/ ostalo ne le 5415 delavcev, ampak 11 *.&>"» L. 1005. so dosegli delavci poli* J'*!"* v 22% slučajev, delen uspeli v 40*4° „. »o-uspeh v 5)7*6%. Nove železnice na Ruskem. — Kakor poročajo iz Petrograda, namerava ruska vlada graditi nove železniške proge: Uralsk-Taškeut, Oren-burg-Semipalatinsk in Taškent-Tomsk. Inženirji, ki bedo merili nove proge, odpotujejo 'u Petrograda koncem meseca julija ter se povrnejo še le novembra. Gospodarstvo. I, avstrijski kmetijsko-zadružni shod na Dunalu. — (Poročila II. del.) (Konec.) IX. Načela za zadružne mlekarne, (poroča deželni nadsvetm* V. Kerbler v Lincu.) 1. Načela za zadružne mlekarne v svrn» izdelovanja surovega masla: a) V krajih? ^ katerih se mleko ne more ugodno produ ti, *><> priporoča v slučaju obstoja v sledečem ozn«' 08 0584 I ., redPO,Tojev ustanovitev zadružnih mle- Y$l Pctrniie'v svrho izdelovanja in razpefia- P !nro?e-a masla. - b) Pred ustanovitvijo WZ. uVažeyati vprašauje potrebe, osobito, F ™ .mati da se bodo s tem podjetjem zbolj- P/ine'mleka in mlečnih izdelkov. — c) ¦* t> uvaževati, če je zasigurana tolika ^.množina mleka, da se bo rentirala mle- Mlekarna, katera bo povprečno stala *? 40 000 kron, se bo le tedaj rentirala, L zii^urana dnevna oddaja ,3000 %ovJ "k to 1*množina mleka od OOO krav. Ker I -rabi tudi precej mleka za domače po-uJ krav naj 2.") kron, deležnina naj se plačuje tudi Triih na ta način, da se morajo deleži Rinili nduv tekom dveh let popolnoma Mbi -• k) Vsak ud jamči z zneskom, ki \& teiratno deležuino. — 1) V pravila se ,rJ .^jeti določba, da mora vsak ud vse iTek-*."*katoro doma ne potrebuje, mlekarni Ui V gotovih slučajih lahko zadruga omeji ileka vseh udov in lahko isto drugod t _v... — in) Izstop iz zadruge ni dovoljen 5-5 najmanj 3 let. — n) Poslovodje se sme 'riti in odpustiti le z dovoljenjem zyeze:_ t- Celo podjetje naj sloni na načelu samo-ki in mu zadružniki sami najmanj za % iov za iiosestvo, poslopje, in stroje potom l^aiue ali posojila pri udih, katero se ne y gotovi dobi odpovedati, prispevajo. — j-vijiore iz javnih sredstev naj ne znašajo : kakor \it krediti nikdar več kakor *', k stroškov naprave. — r) podpore se smejo porabljati za plačevanje posojil ali odpis — .si Vničevanje (amortizacija) se naj Tij v približno 20 letih. — S) Udom se naj IflOuje za mleko stalne cene, ampak le »i vsakokratne dnevne cene in na koncu «e doplača po odbitku upravnih stroškov M znesek. ¦— ti Skrbi se naj potom mletih 5f! it; tečajev za vzgojo izobraženega rolfkarue,,— ut Splošna zveza kmet. „iUu.; v Avstriji oz. pri nji obstoječ oddelek jj|iLilt;kiu»tvo, jo poklicana delati pri težkočah '" V,:j»- mlekarskih izdelkov za izjednačenje N posjae^imi deželnimi zvezami, preskrbi m&ljiviv tržna poročila in informacije C'fj?Eaicih surovega masla in mlekarne v Sira oziru podpirati. V debati se je opozarjalo na to, da se v& ainogo krajev, kjer so pogoji za uspešno /»Viiijp mlekarn, katere nimajo dnevne mno-• ;.'.'{)<) 1 mleka; zato se naj ta točka pusti, 2. N a c e 1 a z a zadružno i z k o r i--anje jajc. -- V krajih, kjer je perut-LMvo razvito, pa se prodaja jajc nejio-:;j nwl konsutnentom in producentom ne i ii ne.-olidni prekupci velik dobiček de-¦L'. -- priporoča zadružna prodaja jajc potom ^^is:: ali posebnih jajčurskih zadrug. Iste :?'anovijo za okrožje 20 km. v kate-lahko /. enim vozom zbere na le?o MN 1 "iihjoa jajc. Jajca se naj plačujejo po iv.nina za ude naj znaSa 4 K, pri.stop-*-ra služi za nabavo potrebnih knjig cr-.dj::. i krone. •V Vprašanje o obdačenju in pristojbinah ''':iri;-k-m davčnem in zadružnem zakonu .& ravnatelj zveze čeSkih kmet. zadrug l-;ai»'k *. Pragi). Sprejme se re>olurija: J praksi se ne ozira na postavno določeno oprostitev od davka za kmečke zadružne organizacije, katere ne razdelujejo čistega dobička, ampak skrbijo za cen nakup potrebščin ter skupno prodajajo ali izkoriščajo ! lastne pridelke. Te organizacije so po Ji S4. j lit. f) osebno-davčnega zakona z dne 20. okto- j bra 1800. proste davka in ima oblast le gledati na to, da smejo le kmetje biti udje teh zadrug. - 2. I. avstr. zadružni shod se po- j polnoma pridružuje prošnji splošne zv.eze kmet. j zad^g^Avstrni in predlogu poslancev Kai-ser, PeseE^Tuksčli",- !ISžmannT?lfr~in tovarišev v seji drž. zbora z dne 22. febr. H)0(J. I (Ta predlog se tiče davčnih in pristojbinskih olajšav za zadruge.) 3. odpravijo naj se pristojbine, ki se morajo plačevati pri ustanovitvi zadrug. 4. Vsi dopisi s c. jkr. sodnijami za Wgistrovanje naj bodo koleka prosti. XI. O vprašanj u g 1 e d e o d d a j e kmetijskih p r id e 1 k o v c. k r. v o j a-štvu (poroča Jos. Kaschingbauer, podnačc.inik splošne zveze kmet. zadrug v Avstriji, i -Sprejme se sledeča resolucija: 1. I. avstr. zadružni shod soglaša s sklepi poljedelskega sveta z dne 20. junija 1905. in se obrača na c. kr. vlado, v prvi vrsti na c. kr. poljedelsko ministrstvo, kateregn uspešno tozadevno delo se hvaležno priznava, s prošnjo, da deluje za uresničenje želj kmetovalcev, g. Zadružne organizacije se pozivajo k enotnemu postopanju glede oddaje pridelkov kmetijstva c. kr. vojaštvu in k pouku .ljudstva v tej zadevi. Kot najboljši pripomoček v to se z zadovoljstvom pozdravljajo obljubljeni tečaji strokovnjakov vojaške uprave. XII. O članstvu občin pri Itajf-aj z no v k ah" (poročevalec *Ar. I\ baron Storek, načelnik »Splošne zveze kmet. zadrug" na Dunaju). Sprejme se sledeči predlog'. „Uajfajz-novke so najvažnejša sredstva za denarni promet v kmečkih občinah. Priporoča se torej, da pristopijo politične občine k Knjfajznovkam kot članice, da dobo v slučaju potrebe od njih posojila, kakor tudi, da nalagajo plodonosno svoje denarje. Avtonomne dež. oblasti se pozivajo, da ne ovirajo pristopa občin k Hajfaz-novkam, oz. istega omogočijo potom deželnih postav." (loterijske Šleuilke. 7. julija 19oG. Trst . .........«W *2 8 J R7 M Une............:!l -H ^ ;$."» uo naznanilo. Društvo tlre&Misko planine Zapnkraj proda t!ne 29. t. ni. ob 2. popoldne v prostorih g. F r a n c a O o mi i S c e k - a na jauni dražbi crez 30 kvintalov sira najboljše kakovosti. Sir iz te planine .se odlikuje od vsakooa drugega v>led dohre^a okn^a, \ aliimo na drazho v>e trgovec, ki hmVjn poMreeJ .svojim odjemalcem 7, zare.s prizmi dnhriai .sirom. Druitva planine Za pri kraj Drežeica. A, vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. % uelika zaloga = = oljklnega -olja prve vrste najloljšiit tvdk iz Istre, Dalmacije Mslfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron ~'80, ~'88, -'96 M2,1-20,1-36.1-44, 160, J"80, 2'-. ——¦— Na debelo cene ugodne. ——-Poftilja poštnine prosto na dom. Posodo se pnSea kupcu do popolne vporabe olja; po vporahi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------ mila in sveč. Cene zmerne. Adolf Fey urar in optikei* na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazklnili ur budilk vseli vrst „_„ jn optičnih predmetov. ¦—— Za vsako uro se jamči 1 leto. Zobozdravnik OB. Piki naznanja, da prične zopet ordinirati z d em —- 15. julija t. I. — Od visokega c. kr. namest-niStva dovoljeni zasebui trgovski tečaji iu gola za pisalni stroj državno izpraSanega učitelja trgovskih šol ' "V Karal Štefan Keller Gradec, Burgergasse št. 14. DnhrL.vspelit-Brez^lačha-pesredovat^e--za službe. Nad 20 pisalnih strojev, Vsporedi zastonj in franko. Nemški poučni jezik. ¦1 Novo plesišče priporoča društvom po deželi in fantovskim družbam za prireditev veselic in plesov Fran Pavšič, mizarski mojster na Šempeterski cesti. Priporoča tudi odre za veselice, kole za obešanje zastav in tudi vse priprave za razvet-Ijavo A C RTI L EN, sploh vse potrebščine za take prilike. . ^: - , f Andrej Fajt j I pekovski mojster | v Carici Curso Frane. Gius. št. 2. 2 Sprejema naročila vsakovrstnega • peciva, tudi najfinejega, za nove 2 maže in godove, kolače za bir- 2 matice, poroke itd. Vsa naročila • izvršuje točno in natančno po želji e naročnikov. S Ima tudi na prodaj različne moke, J likerje fino pecivo, fina vina in «»n.DiJW = po zmernih cenah. 2 Za veliko noč priporoča goriške ; • pinec, potice Itd. Vozni red krajevne železnice Gorica-Ajdovščina veljaven od dae otvoritfe proge Jesenice-Gorica Trst d. i. *U ti. m t<.. km 1' o t t it j e m ?i Uit ,l na »- ¦ "¦'•' 855 »:..'. •»>* *i".*; ] ¦-' "j •OCi - tik n.m H ,. V».l.>i-lr:i;.M...... 7 nT S 1 ! 7 r; ! :; ¦;¦» r>.i2 1-2 t».Vi\niin.i...... . . m «,.v, i -ž "i' ¦'-."»o «.-«() •rt. Tr.: .i. /....... lik 't V, , • '¦' ::r 'Ml U f i)i..-j.iii-rV '..'..'... . - A '.i ¦ U.Vi r.. *. j . . \ «,t"i u r. ¦K'M W> fJata;-........ { f».*j »; i'» j ¦HH '.»M i\ j Kanil)/: . . ..... j '.,17 V2.2Z 101 fc» 23 Dobra* !>....... 25 V Sv. Kr;i.C»-,a..... - • 1 . . lit «.ltj ',":'.' j ¦>:.',n lfilu iS ftl.Ajdo«Ulna....... ¦J »I'i >,(>', Prfh{«jj»l: l.i r> in.rj f»Ilf. Dur»a: j. ž.......... . . tir.Jj. ". 't:,i n i:> čšš § «jad..i- J. ž......... j i jiinljruKt j. ž......... . . A :;:;i| •2.011 •JATA ifJ.0-2 12 m 3.10 j Naliivv.ina j. ž......... ("lervmjnii......... '¦ : 1 1811112} 10. i;J i 17. fi Ji».' VnrA 1 1 1 fj Ut] l {"•'j'' r-fl 1 '['r/.id j. ž....., , . . . ¦ '„!, 'j v; :'.M, 'U*1 G I:) V Korriib j. ž......... 7.:. i io»*'! '•'i i a:, C2S|g.| M .'.olv.fJofici.......... . . r.tlli. r».0!7.:t- »r.-j j:j 3 0?! 3 it. Izjemni tarif: ^a-Volčjadraga tour - retour II. razr. 80 vin., »i. razr. 50 vin. Gorica - Pr?aftina »• razr. 120, III. razr. 80 vin. — Listek je veljaven samo za tri dni. OGLAS. Po odprtju bohinjske železnbe bodem podpisani vozil redno vsak dan od R o b 16 A k železarni postaji pri Sv. luciji se svojo žardinero, na kateri je prostora za 10 oseb k vlaku, ki bode odhajal okoli 7, ure zjutraj iz Sv. Lucije v gorico in trst ter bodem tam počakal vlak, ki bode prihajal okoli 5 V* popoldne. Določil sem za enkrat sledeče vozne cene in čas odhoda: Odhod; Vozna cena: Iz B o b i c a ob 4, uri zjutraj 1 K 60 h „ Staregasela „ 4.10 „ „ 1 „ 50 „ „ Kobarida » 130 „ i „ 30 „ „ Idcrskega „ 4,45 „ „ 1 „ 20 „ „ Kamnega „ 5.15 „ „ 1 „ „ Volč M 6. „ „ « 50 „ „ Kozaršč „ 6.15 „ „ n 40 ,, ,, Sv. Lucije n 6.30 „ „ „ 30 „ Priporočam se uljudno p. n. potnikom, da blagovolijo se poslnžiti o priliki potrebe mojega podjetja. Odličnim spoštovanjem FRANCE ROB. boln x PrV" pomo* prl b«,wh*«»J« je ICufekejeva moka za otroke broz vsakršnega mleka, ki je bolezenskim kalem ugodna podlaga in ki ga in g t "it prebavi* Ce pa daJemo Kufekejevo moko brez mleka, ki zaradi raatlitiike beljakovine v njej daje kalem bolezni slabo podlago oH,^..!m ™anJSa vret3e v ^evesu, se pogosto v začetku bolezni posreči ustaviti bruhanje, omogočiti zopetno prejemanje hrane in povzdigniti , okornost telesa proti bolezni. Tudi na drisko vpliva Kufekejeva moka za otroke ugodno. "W Naznanilo. Na predlog odbora upnikov se bode prodala v kon-knrzno maso Ferdinanda GoStiŠe V Idriji spadajoča zaloga manufakturnega blaga a opravo vred, sodno cenjena na K 20.481-23, pfertnim pOtOm, kakor stoji in lezi, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino. Pismene ponudbe opremljene z 10°;o vadijem je vložili pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje dne 15-1, m. in ostanejo ponudniki vezani na nje do vštetega dne 22. t m. Kupnino mora plačati ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupec plačal kupnino, se mu izroči prodana zaloga, in mora izprazniti prodajalniške prostore v hiši g. Franceta Didič-a do konca avgusta t. 1. Inventurni zapisnik je na vpogled pri takojšnem c. kr. okrajnem sodišču odd. I., natančnejša pojasnila pa daje podpisani. V IDRIJI, dne 3. julija 1906. Alojzij Pegan, c. kr. notar kot upravitelj konkurzne mase. Objava. Naznanja se, da je sklenilo varilstvo deželnega liipotec-nega zavoda v svoji seji dne 7. julija t. L, da se podaljša rok za vplačevanje poluletnih obrokov, ne da bi se računale zamudne obresti, od 8 na 15 dni. Po preteku roka se bodo računale zamudne obresti oii dne ki sledi dospelosti obroka. Raunateljstuo deželnega hipotečnega zauoda. Odlikovana pekarija in sladčičarna g i v Gorici na Komu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance ________.______ in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.---------------------- Prodaja različna fina vina in likerja na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrožbo pr- po jako zmernih cenah. ""**¦ Rimske toplice d Iržfču (monfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40°. D času od 1. junija do konec septembra. Kopeiji se priporočajo posebno proti protinu In reomatizmu, bolečinam u kolku in ženskim boleznim itd. itd. Isastnina Kr. D. kneza Ihurn-Iaxis. Tr^ON/5ko-obrtqa zadruga V Gorici reeristrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načolstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtno zadrugo v Gorici« jo z ozirom i,=. promenjena in dno 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni aeji dne 30. decembra 1905. sklenilo v.a loto 1906. ta-le način poslovanja; Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po Si 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pc proti 8% obrestovanfa. sS Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi ^ na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradntne M */i% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Jj Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',% Jj večje, stalno naložene pa po dogovoru. ' L Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. jfy Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisili »Soča« in »Primorec«. )4 - Jf Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, fj naj ae oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. JŠ5 Načelstvo in nadzorstvo. Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna K. & R. JEŽEK v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnin strojev, strojev za teti In kositi, vitlev, mlatilnic, iitoih Čistilnic in odbiralnikov (tri Jerjev), slamoreznie, reporeznic, konusih robkarjev, dre bitnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokoraobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obroCev. Popolne opreme opekam, samotnih in toviren za mavec. Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji. Ceniki (o kmetij-sk h strojih tudi slovenski) zastonj in poštnine prosto Zastopstvo za Kranjska it! >a!ap strojev v Ljubljani Ivan Kamatifi Dunajska cesta ta. 31. Zastopstvo za Soriška, Primorje in Istra Josip Oekleva v Gorici, ulica Municipio I, II r________________________________________________........_______________________Jfi .Narodni kolek* Knjigarna A. Gabršček. koleke, postne znamki in use poštne uitfg nostnice prodaja • cesarskimi bfzoparnfld „KA1SER WILHELM H.", »KRONPRINZ WILHELM _. in »KAISER VV1LHELM der GROSSE". •¦ Prakamorska vožnja traja samoti — 6 rt nI. ^ KatsnSen, saneoljiv poduk in veljavne vozne listke t* parnike gori navedenega . parobrodnega društva kakor tudi listke m vso proge ameriških ielasnio dobite t>4 v Ljubljani edino le pri q j MAM UMU, Kolodvorske ulice l\. 35 A f nasproti občeznani gostilni „prf Starem Tišlerju". I Odhod ii LJubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se j ticojo poti »ja, točno in brezplačno, — Pos.režba poštena, reelna in solidni. Posajkoni, lenjenJm t sapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Ar* . Vtah. wiowing, Navada, Oregon in Washiogton nudi nase druitvo i posekaš agodao trn lsreda* ceno 4rei flalvast«. Odhod u taj progi hr Fremna enkrat mesečna - Tu se dobivajo pa tudi lističi preko B nt ti mora in na vm ostale dele svete, kakort a> Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. Se dobiva v vseh lekarnah. Nstfbope zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU 10 liltPP ilflllina zdelan v Trstu v lekarnah Raftal Godlna, lekarna „Alla Madonna dali« Saluta" pri Sv. Jakaoii; Josip Godina, [C IM6I UUUilltt |aksjr«a „MV Igaa", Via dal Farnato *. '¦' ; . ¦ ¦........- cena ¦teklanlea E 110. Is Trst« se ne ratpofillja mtnj nego 4 steklenice proti povtetju ali naprej poslanim »noskom C 7*- prosto poštnine.