8554 A A 60 100Z0( OSREDNJA KNJIŽNICA PRimurtSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini -* iMarzabotta. Po pozdravu gostom in vsem prisotnim se je konzul' Cigoj zahvalil ‘za sodelovanje tudi organizacijam VZPI - ANPI, drugim organizacijam, društvom in posamezmkom, ki so prispevali k svečanemu srečanju. Nato je ooudaril, da ima »podeljevanje odbkovanj za posebne zasluge v NOB Jugoslavije, posebno letos, svojstven pomen, saj sovpada IMIMMIMtMIIUMIIMM»MHMMMMmMMMMMMMnilMIIIHt»t«IMVmMMMMM»H»MUMMUnm;IMMnMIM|lllMIIIIHin PO NEZAUPNICI PROmORSKtCA KOLEGIJA RAVNATELJ «TARTINIJA» PRISILJEN K ODSTOPU Odstopil je tudi predsednik upravnega sveta Bologna - Danes konec zasedbe »Študentje Tartinija so zmagali*, ! sednik deželne vlade Cjmelli, ki bo tako se začenja tiskovno sporočilo, ki | po seji uradno odprl novi urad za so ga izdali študentje zasedenega konservatorija po včerajšnjem burnem sestanku profesorskega zbora, na katerem so docenti izglasovali nezaupnico ravnatelju zaveda Lui-giju Andrei Giganteju. Slušatelji tržaškega konservatorija so zasedli šolo v torek, da bi protestirali proti res pomanjkljivi upravi šole. V prvi vrsti so bili proti zmanjšanju zaključnih prireditev, na katerih bi se morali predstaviti ob činstvu, zavzeli pa so se tudi za ponovno uvedbo simfoničnega orkestra, godalnega orkestra in pevske dejavnosti. Pri teh svojih zahtevah pa niso bili osamljeni. Podprli so jih starši, ki so tudi sodelovali pri zasedbi, njihova stališča pa so sprejeli tudi številni profesorji. V takem vzdušju je prišlo včeraj popoldne do odločilnega sestanka profesorskega kolegija. Za nezaupnico je glasovalo 52 profesorjev, proti 26, pet pa se jih je vzdržalo. Ravnatelj Luigi Andrea Gigante je sicer že med razpravo samo uvidel, kakšna bo končna odločitev kolegija, zato je predčasno sam odstopil ter brzojavil svoj odstop v Rim. Prav tako je odstopil tudi predsednik upravnega sveta konservatorija »Tartini*, Giacomo Bologna, znani predstavnik Liste za Trst. Njemu so očitali nesposobnost pri upravljanju dejavnosti šole. Odstop ravnatelja in predsednika upravnega sveta »Tartinija* so sprejeli študentje z vidnim zadovoljstvom, v tiskovnem sporočilu pa podčrtujejo, da ni bil to njihov poglavitni namen. Zanje je še vedno bolj važno, da se boljše organizira delo v šoli, kar naj bi privedlo do boljših pogojev študija in boljših rezultatov. Danes dopoldne se bodo študentje sestali s starši in profesorji v zasedenem konservatoriju, popoldne ob 17. uri pa bodo končali zasedbo. Pouk bo ponovno stekel ali v torek ali v sredo. izseljenstvo v Ul. Poscolle štev. 11. z dvema našima velikima obletnicama: s 40-letnico ustanovitve OF in 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti*. Govornik je nato ugotovil; da so nagrajenci le del tiste množice ljudi, ki so v vsej dolinski občini dali »svoj neprecenljiv delež uspehu osvobodilnega gibanja Jugoslavije*. Konzul Cigoj je nato govoril o številnih italijanskih borcih, ki »so se po 8. septembru 1943» odločili za neusmiljen, neizprosen, nadčloveški boj skupaj Z narodi in narodnostmi Jugoslavije*. Veliko sq jih je borilo, veliko jih je padlo in našlo grob »v zemlji, ki ni bila njihova, a so se zanjo žrtvovali, da bi osvobodili tudi svojo domovino*. Govornik se je nato spomnil dneva, ko je poleg zastav najslavnejših jugoslovanskih bojnih enot plapolalo ob zadnjem slovesu tovarišu Titu tudi 21 zastav italijanskih partizanskih enot. V odločilnem boju proti nacifašizmu pa se je pričelo utrjevati tudi prijateljstvo med Halijo lH'J'Ju£ kub. 600 -letnik 1978, v odličnem stanju. Tel. v uradnih urah 827 231 ali 231-833 zvečer. IŠČEM hišno pomočnico za temeljito čiščenje stanovanja v Bar-kovljah’ Tel. (040) 412-507 vsak. dan od 13.3(1 do 14.3(1. VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel. (040) 52-277 v večernih tirali. ODDAM dva lepa psička Oglejte si ju na Repentabru 51. Hrovatič, tei 227 262 DAJEM V NAJEM tri sobe za ura de v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne) Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag gio 1/1), telefon 833 82. Goriška, zlasti pa njen tržiški del, je še zmeraj pod vtisom hude prometne nesreče pri Foljanu, ki je terjala smrt štirih oseb, medtem ko je bilo huje ali laže ranjenih kar petnajst oseb, od katerih sta dve še zmeraj v življenjski nevarnosti. Danes ob 17. uri bodo v Šempetru ob Soči pokopali 17-letno Cristino Furlan in 19-letno Derno Bellaminut. Pogreb bo na občinske stroške. V tem kraju je občinska uprava za danes oklicala enodnevno splošno žalovanje. Iz šempetr-ske občine je namreč tudi večina ranjencev, ki se zdravijo v tržiški bolnišnici in ki so za las ušli smrti. Tretjo žrtev tragičnega dogodka, 29-letno natakarico Lio Zucchetto bodo pokopali prav tako danes, ob 15.30 v Ogleju, medtem ko bodo danes popoldne v Gradežu pokopali 54-letnega šoferja Giacoma Cor-batta. Detna Bellaminut je obiskovala 3. razred trgovske šole za tajnice v podjetjih, Cristina Furlan pa 3. razred učiteljišča Scipio Slataper v Gorici. Dijaka sta tudi 18-letni Mau-ro Seli. ki je obiskoval L razred tehničnega zavoda za geometre ter Myriam Margutti, ki je obiskovala 1. razred učiteljišča pri uršulinkah. Varčevati z vodo Čepi a v smo šele na pragu poletja, so se ponekod že pojavile prve težave v oskrbi z vodo. Poraba se je namreč spričo vročine in ker ljudje uporabljajo vodo tudi za zalivanje vrtov in njiv ter v druge namene, močmi zvišala. Tako je bilo na področju doberdobske občine te dni že nelisj prekinitev dobave, potrebni- pa bodo najbrž še drugi restriktivni' ukrepi, tako da bodo začasno prekinjali dobavo vode na posameznih.'območjih. Dela za ojačitev glavnega dovoda hitro napredujejo, kakor so nam sporočili na županstvu, kljub temu pa bo treba še precej potrpljenja preden jih bodo v celoti izpeljali in preden bo tz cevi priteklo dovolj vode. Občinska uprava prosi uporabnike za razumevanje ter jih poziva, naj z vodo varčujejo ter naj jo uporabljajo samo za potrebe gospodinjstev. V kolikor priporočila ne bodo zalegla, bodo morali poseči po strožjih ukrepih. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se 14. junija udeležijo planinskega srečanja v Brdu v Terski dolini. Ob tej priložnosti bo društvo organiziralo tu di avtobusni prevoz. Prijave sprejemajo na sedežu društv,a vsak dan do 9 junija. tudi javnost seznanijo z zadnjimi znanstvenimi dosežki v svetu in s prizadevanji svetovne zdravstvene organizacije. V svet’ je danes namreč okoli 200 milijonov alkoholikov, je povedal dr. Hudolin, toda posledic te bolezni ne trpijo samo neposredno prizadeti, ampak in najprej njihovi družinski člani potem pa še širše okolje. Se pravi, da alkoholizem prizadeja neprimerno večje število ljudi. Kako razširjeno je uživanje alkohola, tega z zakonom priznanega «državnega mamila*, in katere države so na vrhu svetovne lestvice, dokazuje podatek, da popije vsak Francoz po 25 litrov čistega alkohola na leto. Po nekajletnem tekmovanju med Italijo in Jugoslavijo je v tem loju Italija osvojila srebrno medaljo. Zanimiv je nadalje podatek, da je še pred desetimi leti na vsakih sedem moških bila ena alkoholizirana ženska, sedaj pa se je razmerje že spremenilo in če bo šlo tako naprej bodo ženske tudi na tem področju kmalu postale moškim enakopravni."^/-, Lmi L i Predavatelj jg z grafikoni prikazal možnosti človeka, ''ž.hkdj postafie alkoholik. TT bolniki ,se'"he rekrutirajo v krogu abstinentov, ampak zmernih pivcev. Toda katera je zmerna mera pitja, se je vprašal predavatelj. In zakaj sploh pijemo? Pijemo na veselje in žalost, na uspeh in neusph. Bolj ko se veča tolerantnost vina, večje je nevarnost alkoholizma. Bolj kot ga «nosimo» bolj se bližamo tisti točki, ko nastopi kvalitetna sprememba v organizmu in ko človek postane pijan že z enim ali dvema kozarcema vina. Od takrat dalje je do smrti zaradi alkohola potrebnih samo pet let. Kadar gre ta proces brez zastojev, nastopi smrt med 50. in 55. letom starosti. V poprečju živijo alkoholiki 15 do 20 let manj kot ostali. Dr. Hudolin je z diapozitivi pokazal tudi hude možganske okvare zaradi alkohola. Njegovo predavanje ni bilo zanimivo samo zaradi njegovih izvajanj in zaradi opisa zdravstvenih posegov v SR, Hrvaški, kjer je razvita zdravstvena mreža in kjer delujejo številni klubi zdravljenih alkoholikov, s čimer je pokazal, kako je družba alkoholizem sprejela kot bolezen, ki jo zdravi; njegovo predavanje je bilo pomembno tudi zato, ker je sprožilo zanimivo razpravo. V njej je Silvino Poletto dejal, da se provincialna Gorica ograjuje od Basaglievih metod zdravlje nja, medtem ko so v teh dneh v Rimu priredili razstavo o tem človeku ki je tudi na področju alkoholizma kot psihiatrije podiral predsodke in celotno družbo povlekel v reševanje teh sprašanj. Zanimivo je bilo nadalje vprašanje, če je petletna abstinenca zdravljenega alkoholista dovolj trdno jamstvo, da ne bo postal povratnik. Dr. Hudolin je naravnost povedal, da mora biti ograditev pred alkoholom dosmrtna, kajti kakšen koli poskus, da bi zdravljeni alkoholik postal zmeren pivec, je propadel. Na vprašanje, če osemljen človek svojo nesrečno utaplja v alkoholu, je dr. Hudolin odgovoril, da osamljenost kot stanje nastopa takrat, ko individuum ni, sposoben vzdrževati prijateljstev. »Veste, prijateljstvo in ljubezen je potrebno negovati če hočemo, da bosta trajala.* Toda alkohol kot za vse dosegljivo mamilo, je že od nekdaj bilo in je tudi danes v različnih sredinah in družbah sredstvo za manipulacijo človeka in ljudi, se pravi sredstvo za omejevanje človekove svobode, ubijanje njegovih želja. Zanimiva in spodbudna je bila beseda, ki je prišla od furlanskih zdravstvenih operaterjev. Na Videmskem imajo že trideset središč, ki se ukvarjajo z alkoholiki. Pred desetimi leti so si komaj upali spregovoriti o alkoholizmu, danes pa je razprava o tem vprašanju v javni domeni. Toda uspehi še vedno niso zadovoljivi, čeprav daleč prednjačijo, ne le v naši deželjUampak morda celo v Italiji na splošno. Pogovor o-tetri vprašanju nj več nekaj 'prepovedanega.1 Toda med 50 od-r-Lotki ležalnih prostorov, ki jih v bolnišnicah zavzemajo alkoholiki, še vedno ni niti enega, ki bi bil namensko zanj določen. Kako torej alkoholiku, na rob družbe potisnjenemu izobčencu, priznati enako ležalno pravico v bolnišnici kot tistemu, ki se mu je, denimo, vnel slepič. Problem je torej dozorel, zdravstvene strukture se pripravljajo, da ga rešujejo v povezavi z družbo, z njenimi ustanovami, z družino prizadetega in njegovo okolico. vzgojitelji in otroki iz obeh krajev. Drugo srečanje učencev se bo pričelo ob 10. uri. V ponedeljek občinski svet v Tržiču Občinski svet v Tržiču se bo spet sestal v ponedeljek, 8. t.m. ob 14.30 ter sklepal o nekaterih vprašanjih splošnega značaja, medtem ko naj bi z razpravo o proračunu nadaljevali šele na naslednji seji. Občinski svet bo moral glasovati o najetju treh posojil v skupnem znesku skoraj 300 milijonov lir. Od tega bodo 67 milijonov porabili za ureditev in popravilo poslopja o-snovne šole v Ulici Duca d Aosta, 185 za ureditev javnega parkirišča in drugih vprašanj s tem v zvezi ter 154 milijonov lir za asfaltiranje cest. Mednarodna šahovska prireditev V Gorici bo jutri mednarodna šahovska prireditev. V okviru turnirja Interlige prijateljstva, bodo odigrali 7. in 8. kolo. Sodelovalo bo 22. ekip iz Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine ter preko 100 šahistov. Tekmovanje bo v dvorani Unione Ginnastica Gorizia s pričetkom ob 10. in 15. uri. OBSOJENA TROJICA MLADENIČEV ZARADI OPOLZKIH DEJANJ Goriško okrožno sodišče je vče raj obsodilo na tri leta in petnajst dni zapora 25-letnega Roberta Spi-no iz Ločnika, Ulica Licinio, 24-letnega Sergia Marego iz Gorice, Ul. Carducci, mladoletniku T. B. pa odpustilno kazen. Trojica je 29. decembra lani zvabila v avtomobil znanko, mladoletnico B. J. iz Šempetra. Namesto na kozarec, piva, so dekle odpeljali na dom B. T. ter tam nad njo počeli različna opolzka dejanja. Resnica je prišla na dan nekaj dni' zatem in pristojni organi so trojico prijeli. Spina in Marega sta na obravnavo počakala v zaporu, B. T. pa so spustili na začasno prostost. Kazenška obravnava je bila za zaprtimi vrati. Ni jim mar za nakaznice za bencin po znižani ceni Tržiškim avtomobilistom očitno ni do nakaznic za gorivo proste cone. Približno mesec dni, odkar so za čeli razdeljevati drugi kontingent bonov za letos, je poskrbelo za dvig le kakih 40 odstotkov upravičencev, kakih 60 odstotkov bonov pa še zmeraj čaka na upravičence. ' Zanimiva je tudi ugotovitev, da je stanje v sosednjih Ronkah bistveno drugačno, saj so tam že izročili okrog 70 odstotkov bonov. Rok za dvig bonov zapade, kakor znano, 2. julija letos. Nesreča pred glavno pošto v Gorici V križišču pred glavno pošto Gorici, je včeraj, nekaj po 13. uri, prišlo do trčenja med fiatom 131, ki ga je upravljala 40-letna Angela Marrozzana iz Raštela 78 in motornim kolesom, na katerem se ie peljal 15-letpi Lorenzo Brumat iz Krmina, Trg republike 6. V nesreči se je ranil Brumat, ki se bo moral v glavni šplošni bolnišnici zdraviti 30 dni. • V Števerjanu bo v juliju 11. zamejski festival narodnozabavne glasbe, ki ga prirejata prosvetno društvo F. B. Sedej ter ansambel Lojzeta Hledeta pod pokroviteljstvom občinske uprave iz Števerjana ter goriške pokrajinske uprave. Kino (iortcu VERDI 18.00—22.00 «1 mastini della guerra*. K. Walchen, T. Berenger. Barvni film. CORSO 18.00-22.00 »I carabbinieri*. J. Brancardi. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 »Lo specchio del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Saranno famosi*. PRINCIPE 18.00—22.00 »Gente co- muqe». Militi''Carico . in okolica SOČA 18.00—20.00 «štirje potepuhi*. Ameriški film. 22.00 «Vročica poletnih noči*. Nemški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Šerif iz vse-mirja*. Italijanski film. DESKLE 19.30 «Eden proti vsem*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. Cosulich, tel. 72-480. ZDRUŽENO S TEKMOVANJEM GRADBENIKOV SGP GORICA SLAVI 30-LETNICO OBSTOJA Pomagalo je pri obnovi Furlanije in zlasti Beneške Slovenije Splošno gradbeno podjetje Gorica praznuje 30-letnico obstoja in samoupravnega delovanja. Ta svoj lep jubilej bo združila z republiškim tekmovanjem gradbenikov, sedmim po vrsti, ki bo danes v Novi Gorici. Podjetje je 1951. leta nastalo z združitvijo dveh manjših obratov, Zidgrada iz Volčje drage in Gradbenega podjetja Soča. Zaposlovalo je okoli 400 delavcev iz Vipavske doline in s Krasa, ki so eno svojih prvih nalog opravljali s tem, da so pričeli graditi novo središče, Novo Gorico. To podjetje je zgradilo okoli 90 odstotkov vseh zgradb v Novi Gorici, gradilo pa je tudi po vseh drugih občinah severne Primorske, v Sloveniji in Jugoslaviji. Poleg petih obratov v Novi Gorici, Šempetru, Kopru, Tolminu in Ljubljani je v sklopu tega podjetja še Tovarna armirnobetonskih ^ montažnih elementov ABK, ki je največja tovarna te vrste v Jugoslaviji. Kar 70 odstotkov izdelkov tega obrata porabi SGP samo, o-stalo pa prodajajo v druge kraje Jugoslavije. Samo izdeluje kalupe za armirnobetonske izdelke in dopolnilne opreme za tunelske opaže. Strokovnjaki Projektiva pa načrtujejo stanovanjske in industrijske objekte z vsemi instalacijami in zunanjo opremo. Podjetje SGP se je zlasti izkaza- lo pri obnovi porušenih področij po potresu ter je bila njegova velika zasluga, da so toliko hiš popravili in zgradili tudi v Furlaniji in Beneški Sloveniji. Preko njihove pomoči so pri obnovi po potresu u-porabili svetovno priznano najsodobnejšo gradbeno tehnologijo, ki so jo preizkusili v Jugoslaviji, cementne injekcije in povezave, za katero se sedaj zanimajo tudi strokovnjaki za obnovo potresnih področij v Južni Italiji. Razna obvestila Športno društvo Sovodnje vabi v sredo, 10. t.ro., ob 20. uri na občni zbor, ki bo v Kulturnem domu. Županstvo iz Doberdoba sporoča, da je bil podaljšan rok za prijavo na javni natečaj za mesto uradnika v tehničnem uradu. Rok za predložitev prošenj zapade 13. junija. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan-in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni, Ra-štel 52, tel. 83-349. Danijeli in sorodnikom izrekajo ob izgubi stare mame, iskreno sožalje člani odbora KD Kras iz Dola-Po-ljan. Naznanjamo žalostno vest, da je včeraj v Krminu umrl naš dragi CIRIL SIRK star 61 let Pogreb bo danes ob 16. uri iz krminske bolnice v stol- nico. Žalujoči: žena, sin, hči, in vsi sorodniki sestra Krmin, 6. junija 1981 6. junija 1981 OPOZORILO BRANDTOVE KOMISIJE RAZVITEMU SVETU Prepad med «severom» in «jugom» se že nevarno širi in poglablja Predstavnik Indije: «Tretja svetovna vojna bi mogla biti vojna tretjega sveta> Bogati svet se ne drži sprejetih obveznosti - Schmidt toži, da so drugi krivi NOVICE Z VALUTNIH TRZISC Dolar nezadržno raste, britanski funt pada ■HHB w ZAHODNI BERLIN - Na neobveznem posvetovanju tako imenovane komisije za probleme od nosov med razvitim svetom in deželami v razvoju, ki je bilo pred dnevi v Berlinu, so bila prikazana nova in stara dejstva »gigantske slike novega svetovnega zla*. V dvorcu Charlottenberg je v več dneh razpravljanja bil s svojimi ponovnimi pozivi in tudi novimi razočaranji najbolj aktiven predsednik te komisije bivši nemški kancler, šef zahodnonem-ške socialne demokracije in predsednik mednarodnega vodstva socialističnih sil Willy Brandt. Že sama komisija, o kateri je govor, nosi ime po svojem ustanovitelju in glavnem pobudniku Brandtu in zato ni nič čudnega, če ima pri njenem delu glavno besedo izredno občutljivi politik, kakršen je Willy Brandt. Willy Brandt je med ostalim prikazal in utemeljil trditev, da je svetovno gospodarstvo danes v največji krizi po drugi svetovni vojni. Nadalje, da se »jez* ali bolje «prepad» med »severom* in »jugom*, torej med razvitim in bogatim svetom ter med deželami v razvoju in siromaštvu še ali že nevarno zaostruje. Dodal je še, da se lakota in siromaštvo v de- f llllllllllllllllllllllllllllltllllllltllMIIIIIIf fllllltlllllllll DANES, 6., V ZGONIKU V NEDELJO, 14., NA OPČINAH Letos četrtič «Zaplešimo, zapojmo» Četrto zaporedno letno srečanje lahko že upraviči trditev, da je določena manifestacija postala tradicionalna. Zato lahko za prireditev «Zaplešimo, zapojmo* mirno zapišemo, da se je že uvrstila med tiste, ki jo ob koncu prireditvene sezone, ki nekako sovpada z zaključkom šolskega leta, pričakujemo kot domenjeni sestanek. Za tiste, ki se še nikoli niso srečali z vjeti glede na prejšnje neuspešne nastope na raznih večjih prvenstvih Popravili marsikatero napako. Izboljšali so že itak dober skok pod košema in kar je važno, so v reprezentanco vključili z- košarkarsko Evropo nepoznanega Valtersa, M je vnesel v igro hitrejši tempo Proti takemu nasprotniku bi bila *eveda kos le najboljša jugoslovanska reprezentanca. Gotovo ne včerajšnja peterka iz prvega polčasa, sovjeti so si namreč ..e v uvodnih minutah priigrali prednost osmih ~čk, ki so jo nato višali vse do 18. v tem delu se je le čosič enakovredno boril z nasprotniki. Poleg ~?8a Tanjevič niti ni mogel računa-*’ r>a poškodovanega Radovanoviča (noga v mavcu). V drugem polčasu je skoraj kaza-*°. da bodo «plavi» poskrbeli za nepričakovan podvig, saj so zaostanek zmanjšali na samih devet pik. Ko pa so se Sovjeti, z odličnim Miškinom na čelu, ponovno zbrali, pa se je vsako upanje splavih* za neverjeten preobrai razblinilo v nič. "arovanci Gomeljskega so s strumno igro zopet zvišali razliko na 15 točk in tekme je bilo seveda konec. V malem minalu za 3. mesto pa je ČSSR zasluženo premagala Španijo, pa čeprav so varovanci Migue-la Diaza vodili po prvem polčasu. Gre pa priznati, da so Španci že v 4. minuti drugega polčasa izgubili zaradi poškodbe svojega najboljšega igralca San Epifania. Dragan Kičanovič najboljši strelec PRAGA — Za oceno evropskega prvenstva v košarki bo v prihodnjih dneh še dovolj časa, toda nekaj statističnih podatkov vendarle kaže razmerje moči, predvsem pa razvrstitev posameznih igralcev v različnih elementih. Seveda pa je pri tem treba upoštevati tudi različne možnosti, česar so se statistiki tudi držali. Odločitev je tokrat takšna, da za «uradno» razvrstitev veljajo dosežki iz tistih šestih tekem, ki so odločale o razvrstitvi najboljših šestih ekip. Zakaj tako? Če bi upoštevali popolno predtekmovanje, potem so oškodovani najboljši igralci, ki so na nepomembnih tekmah večinoma sedeli na klopi. Igralci najboljših e-kip seveda. P c drugi strani pa spet ni šlo upoštevati obeh finalnih tekem za kolajne, ker v tistem trenutku oškodujemo igralce Italije in Izraela, ki še enkrat niso imeli priložnosti pokazati svojega znanja. Zato odločitev o upoštevanju samo tistih finalnih šestih tekem. Razvrstitev je zanimiva, saj sta po dva naslova osvojila Jugoslavija in Sovjetska zveza, en «naslov», v negativnem smislu pa je pripadel Italiji. Kičanovič je namreč najboljši strelec finalne skupine šesterice, čosič najboljši skakalec pod košema. Tkačenko najboljši strelec iz igre, Tarakanov najboljši izvajalec prostih metov, Meneghin pa se je izkazal z največjim številom osebnih napak. Podrobna razvrstitev je takale: STRELCI: Kičanovič (Jug.) 108, Berkoivitz (Izr.) 105, San Epifanio (Šp.) 103, Valters (SZ) 97, Dalipa-pič (Jug.) 93, Brabenec (ČSSR) 86, Villflltp, M.) .Uu£iterH, (Izr ) 75, Sibilfo (Sp.) 7(1. Tarakanov (ŠZ) 68. METI, ,17., IGML ,mčenko (SZ) 1:26 (80,8 odst.'), Peter (ČSSR) 13:17 (76.4), Petrovič (Jug.) 15:21 (71,4), Belostenij (SZ) 23:34 (67,6), Tarakanov (SZ) 27:41 (65,8), Mar-zorati (It.) 21:33 (63,6), Corbalan (Šp.) 15:24 (62,5), Martin (Šp.) 11:18 (61,1), De la Cruz (Šp.) 26:44 (59,0), Derjugin (SZ) 10:17 (58,8). PROSTI METI: Tarankov (SZ) 14:16 (87,5 odst.), Brabender (Šp.) 13:15 (86,6), Dalipagič (Jug.) 13:15 (86,6), San Epifanio (Šp.) 15:18 (83.3), Kropitak (ČSSR) 17:21 (80,9), Delibašič (Jug.) 12:15 (80:0), Kičanovič (Jug.) 30:38 (78.9), Berko-witz (Izr.) 29:37 (78,3), Valters (SZ) 21:28 (75). Miškin (SZ) 18:24 (75). čosič (Jug.) 17:24 (70,8). SKOKI: čosič (Jug.) 47, Radovanovič (Jug.) 38, Kropilak (ČSSR) 30, Tkačenko (SZ) 30, Villalta (It.) (Jug.) 23, Silver (Izr.) 23, De la Cruz (Šp.) 22, Willis (Izr.) 22, Copatov (SZ) 22. OSEBNE NAPAKE: Meneghin (It.) 22, De la Cruz (Šp.) 20, Romag (šp.) 19, Corbalan (Šp.) 19, Villalta (It.) 19, Kropilak (ČSSR) 18, Klimeš (ČS SR) 18, Gilardi (lt.) 18, Willis (Izr.) 18. Kos (ČSSR) 17, Tkačenko (SZ) 18. Tako statistika, ki pa je seveda tuii zmotljiva in vselej vendarle r.e da prave podobe vrednosti igralcev. Tudi naloge v igri so kaj različne, zato so nekateri oškodovani, drugi spet nagrajeni. Toda najboljši se vendarle dokaj redno pojavljajo med boljšimi v vseh prvinah. Ker so pač najboljši. STANE TRBOVC V PRIREDBI ŠD «SOVOPNJE» IN ZSŠD1 Nogometni turnir v Sovodnjah Danes Mladost-Lucinico in Juventina-Vodice, jutri Podgora- Adrija in Sovodnje-Capriva Danes popoldne se v Sovodnjah prične tradicionalni nogometni turnir, ki ga prireja športno društvo Sovodnje ob sodelovanju Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ob njegovi 10-letnici. Letošnji turnir je četrti po vrsti, tako da je za goriško območje postal že tradicio nalen. Konkurenca je zelo ostra. Poleg treh slovenskih goriških ekip, domačinov, Juventine iz štandreža ter do berdobske Mladosti, bodo na tej športni prireditvi igrali še mirenska Adrija, Vodice iz Šempasa, Ločnik, Podgora in Capriva. Naj ob tem povemo, da so na lanskem turnirju zmagali nogometaši Vodic, ki so premagali Ločnik, predlanskim pa so Doberdobci v finalu strli odpor So-vodenjcev. Kar zadeva pravilnik, bo ta obsegal vsa pravila podobnih turnirjev. Novost bo le v tem, da bo vsaka e-kipa lahko nastopila s štirimi igralci, ki niso na spisku društva. To seveda v pomoč tehničnemu vodstvu, ki bo lahko preizkusilo razne igralce, ki jih namerava včlaniti za naslednjo sezono. Kar pa zadeva favorite, menimo, da imajo tudi letos igralci Vodic možnost ponoviti lanski uspeh. Ta cilj pa lahko dosežejo tudi nogometaši Lečnika, ki so v pretekli sezoni i-grali v I. amaterski ligi. Odvisno bo, s katero ekipo se bodo predstavili. Sicer ni izključeno, da bo kaka druga ekipa pripravila presenečenje. Poglejmo sedaj, kako se bo odvijal spored nogometnega turnirja. Danes, 6. junija: Ob 16.30: Mladost - Lucinico Ob 18.00: Juventina - Vodice Jutri, v nedeljo, 7. junija: Ob 16.00: Podgora - Adrjia Ob 18.00: Sovodnje - Capriva Zmagovalci štirih tekem se bodo pomerili med seboj v soboto, 13. junija. Zmagoviti ekipi bosta v nedeljo igrali za L, poraženca pa za 3. mesto. Rudi Pavšič CHIANCIANO TERME - V mednarodnem prijateljskem ženskem rokometnem srečanju, v kraju Cbian-ciano Terme je Sovjetska zveza, k je svetovni prvak, premagala Italijo s 23:6. 27, Skala (ČSSR) 25, Dalipagič .......milim.............................im.....•mili............................n.....................................................................................................................m................n.......m DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI vse za šport in prosti čas KOLESARSTVO 20. ETAPA «GIRA D’ ITALIA» Švicar Breu prvi na Coppijevem vrhu Battagiin odvzel Continiju roza majico Končni zmagovalec bo znan šele po etapi na kronometer? NOGOMET POKAL SANTANDREA Zmaga Krasa po 11-metrovki Danes finalno srečanje z Damiom S. VIGILIO Dl MAREBBE -Giovanni Battagiin je držal obljubo: po zmagi v S. Vigilio di Ma-rebbe je jasno povedal, da se ne bo pustil presenetiti. Ih res je ‘ en sam kilometer pred ciljem na 2.400 m visokem Coppijevem vrhu sprožil napad in se po izredno hudi strmini pognal za vodečim Švicar jem Breujem, Kateremu je sledil njegov rojak Fuchs. Slednja sta si zagotovila največja odbitka, tretji, 10", pa je pripadel Battagli-nu, ki je predvsem zaradi zamude Contini.ia končno oblekel toliko zaželeno in z naporno vožnjo po gorskih vzponih zasluženo roza ma jico vodečega v skupni lestvici. Včerajšnja proga je bila, posebno za profesionalne kolesarje, zelo kratka, a je bila predvsem za radi vzpona, ki je dosegel celo 23 stopinj, izredno naporna. Kljub vsemu so se kolesarji spustili po cesti, ki iz S. Vigilia pelje v Bruneck in dalie v Gortino d'Am-pezzo, s precejšnjo hitrostjo. Vreme je bilo še kar dobro: bilo je sicer oblačno, na srečo ni deževalo in tudi tčfflperSTOra je bila zho-sna. V" .strnjeni jSTšaTTi vrsti pa je prevladovala .živčnost. Nihče ni govoril, nobenemu ni bilo do šale. Vsi so se pač bali zadnjih kilometrov. In kmalu po Misurini se je dolga, prej nepretrgana kolona, začela drobiti. Spredaj Breu z nekaterimi vsiljenci, takoj za njimi skupina s Saronnijem in Contini-jem, Moser in Baronchelli pa še dlje. Toda Breu si je zaželel samotne vožnje, za njim se je pognal Fuchs, za njima pa je vozila skupina, ki je kmalu zapustila Continija in druge na cedilu. Bolj se je cesta vzpenjala, več je bilo ljudi ob robu, ki so vneto bodrili sicer že utrujene, vendar vztrajne kolesarje, ki so komaj ča kali konca trpljenja. Včeraj je bi) pogled na množico (trdijo, da je bilo ria zadnjih 8 km kar 100 000 TAKO NA CILJU 20. etape S. Vigilio di Mareb-be - Tre Cime di Lavaredo (100 km) Beat Breu (Švi.) 2 uri 48'32" (odb. 30”) poprečna hitrost 35,601 km na uro 2. Joseph Fuchs (Švi.) 10” (odb. 20") 3. Giovanni Battagiin 42" (odb. 10") 4. Leonardo Natale 52" 5. Guglielmo De Le Pena (šp.) 56” 6. Giuseppe Saronni 1’04” 7 Moreno Argentin 8. Roberto Ceruti 1’17” 9. Tommy Prim (Šved.) 10. Roberto Visentini 1'26” 11. Ciaudio Bortolotto 1'31” 12. Giuseppe Faraca 1'35” 13. Mario Beccia 1’3B" 14. Enrico Maestrelli T45" 15. George Mount (ZDA) 201” 16. Pedro Munoz (Šp ) 2T2” 17. Silvano Contini 2T9" 18. Eduardo Chozas (šp.) 221” 40. Francesco Moser 3T8” itd. SKUPNA LESTVICA PO 20. ETAPI Giovanni Battagiin 99 ur 42’10” Tommv Prim (Šved.) 50” Giuseppe Saronni 59” Josef Fuchs (Švi.) 1T0” Silvano Contini 1’44” Roberto Visentini 5’22” Alfio Vandi ' 6’13” 8. Beat Breu (Švi.) 6’53” 9. Ciaudio Bortolotto 7’18” G. Battista Baronchelli 8’43” Leonardo Nafale 10'02” Mario Beccia 10’48” Giuseppe Faraca 11’42” Dietrich Thurau (ZRN) 17T9” Antonio D’Alonzo 20’06” Eduardo- Chozas (Šp.) 20'58” Erwin Lienhard (vi.) 23’13” Alessandro Pozzi 23’19” J. Marcussen (Dan.) 24’09” Luciano Loro 25’20” 21. Francesco Moser 30’16” itd. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Vprašanje zmagovalca je torej še odprto, saj so najresnejši kandidati, da se omejimo samo na Battagiina, Prima in Saronnija, v razmahu slabe minute. In ta bo prav gotovo odločilna v zadnji 45 km dolgi etapi na kronometer. ODBOJKA V OKVIRU RINGA RINGA RAJA V Dolini in na stadionu danes moški turnir Ob priliki dvodnevnega praznika «Ringa ringa raja*, ki ga organizirata na stadionu «1. maj* Z3KD in ARCI, bo danes tudi mednarodni moški odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile štiri šesterke: poleg Bora in La Talpe še OK Izola in OK Brezovica. Glede na to, da je v zgodnjih popoldanskih urah telovadnica na stadionu zasedena, bodo prvi dve izločilni tekmi odigrali v občinski telovadnici v Dolini. V večernih urah pa se bo tekmovanje nadaljevalo na stadioni!,' j G. F. S. ANDREA - KRAS 3:4 KRAS: Paulin, Škabar, Muiesan, Puntar, Dilič, Terčon, L. Milič, M. Milič, Lanza, Blazina, Gulia, v 30. min. d.p. Terčon. Strelci enajstmetrovk za Kras: Terčon, Škabar, Puntar in Dilič. Zgrešila sta Miloš Milič in Lanza. Po finalni tekmi turnirja Alti-piano se je Kras v sredo zvečer pomeril s SanfAndreo. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni in v prvem polčasu se je odvijala pretežno na sredini igrišča. Proti koncu prvega dela igre, so imeli kra-sovci na razpolago prosti strel iz kakih 25 metrov. Streljal je Škabar in silovito poslal žogo proti vratom. Ko je že vse kazalo, da bo žoga obtičala na dnu mreže, se je slednja odbila od prečke. Isti igralec je ponovil v nadaljevanju, a mu je nasprotnikov vratar z odličnim posegom preprečil zadetek. Tekma se je razživela šele v zadnjih minutah, ko je Lanza s strelom z glavo resno zaposlil solidnega vratarja SanfAndree. V protinapadih so bili belo-plavi zelo ne varni in malo je manjkalo, da bi povedli. V 42. minuti je Lanza po osebni akciji poslal proti vratom nevarno žogo, ki pa je žal končala za las mimo vrat. Za določitev drugega finalista je bilo potrebno sfreljafiffi 'enajštfne' trovk. Prvi dve' najstrožji kazni sta obe ekipi realizitaii, riatb pa so i-gralci SanCAndree ‘ za‘štr‘črjafi"'k'ar dve zaporedni enajstmetrovki. Dovolj bi bilo, da bi nato vsaj eden izmed dveh Krasovih strelcev u-spešno izvedel najstrožjo kazen. Zal pa. sta bilr tako Miloš Milič kot Lanza neuspešna in tako so bile potrebne še nadaljnje enajstmetrovke. Dilič je 6. enajstmetrovko odlično izvedel. njegov nasprotnik pa jo je zastreljal. Sedaj čaka krasovce še današnji finale, ko se bodo ob 19.30 pomerili z Domjom. Po tekmi bo na igrišču nagrajevanje najboljših igralcev vseh nastopajočih ekip. Z. S. Danes bo v Milanu mednarodni moško in žensko gimnastično tekmovanje, na katerem bodo nastopili tudi mnogi odlični telovadci iz SZ, Romunije, Bolgarije in od drugod. L — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — pivi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drogi 6. — prvi 'dru£i 1 2 1 2 1 2 1 X 1 2 2 1 VEČ ŠPORTA - VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 4?./B 1 DANES SOBOTA, 6. junija 1981 NOGOMET TURNIR PRIJATELJSTVA 16.00 v Sovodnjah: Mladost - Lucinico; 18.00 v Sovodnjah: Vodice -Juventina OTROŠKI ŠPORT TELOVADNO SREČANJE VRTCEV 15.00 v Trstu, «1. maj»: prireja KDM SKGZ ODBOJKA MEDNARODNI MOŠKI TURNIR 15.30 v Dolini: polfinale; 18.00 v Trstu, «1. maj»: finale REVIVAL 81 19.00 pri Banih: Dom - Piperje (moški); 20.30 pri Banih: Sloga Bar Alex - Dom (moški) KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 17.00 na Kontovelu: Kontovel -SABA; 18.00 v Trstu, Ul. della Val-le: Prevenire - Bor A TURNIR PRIJATELJSTVA 19.00 na Kontovelu: Branik - Bor; 20.30 na Kontovelu: Kontovel -Sokol TURNIR MC GORICA V Gorici, Dijaški dom: 17.30 Sovodnje MK GO A; 19.00 Rekreacija - Skavti; 20.30 MKGO A - Štan-drež; 16.00 Naš prapor - ZSMS JUTRI NEDELJA, 7. junija 1981 NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA l. AL 17.00 v Zagraju: Julia - Vesna TURNIR PRIJATELJSTVA 16.00 v Sovodnjah; Podgora - A-dria; 18.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Capriva KOŠARKA L MOŠKA DIVIZIJA 11.30 v Trstju, «1. maj*: Bor B -La Talpa TURNIR PRIJATELJSTVA 9.30 in 11.00 na Kontovelu; finalni tekmi ODBOJKA TURNIR MC GORICA V Gorici ob 9.00 Sovodnje - Grojna; 9.45 Naš prapor - Doberdob; 10.30 Doberdob - Grojna; 12.(f) Naš prapor - Sovodnje i REVIVAL 81 . 16.45 v Bazovici; Sloga Bar Alex -Piperje (moški); 15.00 v Bazovici: Breg - Sloga (ženske) ...................»....»..».HiiiniinHiiiiiniuUlinniinniiiinniiiiinniiiniinniniiiniiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiMtiliiiHiiniuiiiiiuiiiiiiMi.................m........m. ................................................. TURNIRJA MLADINSKEGA CENTRA V GORICI SPREMENJEN URNIK U ODBOJKO Sprememba tudi v turnirju moške košarke Giovanni Battagiin ljubiteljev kolesarstva) res izreden. Kot je bil izreden pogled na visoke očake in Tre Cime di. Lavaredo, kjer je Battagiin končno prišel do zaslužene nagrade. Girc pa še ni končan. Danes čaka kolesarje 200 km dolga etapa iz Auronza do Arzignana, kjer bo moč počivati in ob koncu kate re bo prišlo v sprintu do silovite borbe za odbitke, kar bosta sku šala izkoristiti predvsem Saronni in Prim, da ne govorimo o Batta-glinu. ŽENSKA ODBOJKA Zaradi nerazpoložljivosti nekaterih ekip za igranje v nedeljo zjutraj in zaradi prenasičenega programa na igrišču Slovenskega dijaškega doma v Gorici, je organizator program rahlo spremenil, s tem da bo skupina B igrala v Sovodnjah in ne v Gorici. Tudi ena tekma iz skupine A bo v Sovodnjah namesto v Gorici. Spored tekem pa ie nasled nji: SKUPINA A Gorica: nedelja, 7. 6. 81 Ob 9.C0 Sovodnje - Grojna Ob 9.45 Naš prapor - Doberdob Ob 10.30 Doberdob - Grojna Ob 12.00 Naš prapor - Sovodnje Sovodnje: ponedeljek, 8. 6. 81 Ob 21.30 Sovodnje * Doberdob Gorica: torek, 9. 6. 81 Ob 19.30 Naš prapor - Grojna SKUPINA B Sovodnje: ponedeljek, 8. 6. 81 Ob 19.15 štandrež - Danica Vrh Ob 20.00 Danica Vrh - Ljubljanska banka Ob 20.45 Ljubljanska banka - Štandrež KOŠARKA Zaradi obveznosti večjega števila igralcev pri posameznih ekipah, so urniki tekem turnirja MC Gorica v košarki rahlo spremenjeni. Urniki tekem so torej sledeči: Danes, 6. 6. 81 Ob 19.00 Rekreacija - Skavti Ponedeljek, 8. 6. 81 Ob 19.00 Skavti - Naš prapor Ob 20.00 Sovodnje - štandrež Ob 21.00 Mladinski krožek B - Sovodnje Torek, 9. 6. 81 Ob 20.15 Mladinski krožek A - Štandrež Vili Prinčič TENIS TENIŠKI «GRAND PRIX» ODSLEJ TUDI V BENETKAH BENETKE - Od 15. do 21. junija bo v Mestrah velik mednarodni teniški turnir (profesionalcev), veljaven za «Veliko nagrado Benetk*. Ta turnir bo odslej tradicionalen in bo na sporedu vsako leto. Letos bodo nastopili mnogi znani igralci (Mc Namara, Panatta, Barazzutti itd.), sklad nagrad pa znaša skupno 50.000 dolarjev. Delovanje ZSŠDI REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR ZSŠDI Izvršni odbor ZSŠDI je določil, da bo v petek, 12. junija, v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju izredni in 11. redni občni zbor ZSŠDI. Na izrednem občnem zboru bodo spremenili statut združenja. Dnevni red občnega zbora pa je naslednji; L 'zvoUtev volilne komisije 2. Predsedniško poročilo 3. Pozdravi in diskusija na poročilo 4. Izvolitev predsednika in članov izvršnega odbora 5. Izvolitev nadzornega odbora ia razsodišča 6. Razno OBVESTILO ŠPORTNO DRUŠTVO KONTOVEL sklicuje v sredo, 10. junija, ob 20.30 v dvorani športnega društva na Kontovelu redni letni občni zbor. Vabljeni. •.........Hlinili, ,1,11,11111 um......................................................................................miniilt....................................................................min,........min,.........mnn.nnn............1......................................... TENIS NA TURNIRJU V PARIZU Evropo dobilo dvoboj proti Južni Ameriki Finalista sta Borg in Lendl, ki sta izločila Peccija in Clerca PARIZ — Šved bjorn Borg in Če-boslovak Ivan Lendl sta finalista Mednarodnega teniškega prvenstva * rancije v Parizu, ki je v bistvu *a Wimbledonom drugi uajpomemb neBi teniški turnir na svetu. Borg bo tako že šestič v svoji te-Jhski karieri nastopil v finalu tega tekmovanja. Pred letošnjim nasto-je bil finalist že v letih 1974, J975. 1978, 1979 in 1980. Uta 1979 j® osvojil prvo mesto, ko je premagal prav svojega včerajšnjega nasprotnika Paragvajca Peccija. Včerajšnji dvoboj je bil za Šveda razmeroma lahek le v prvih dveh n>zih. V tretjem pa je Paragvajec zaigral ostro in odločno, tako da l® uspelo Borgu zlomiti njegov od-P°r s precejšnjim naporom, pred-Vs®m pa z njemu lastno hladnokrvnostjo. Igra obeh nasprotnikov je .a v vsakem pogledu odlična in J® navdušila 15 000 gledalcev. V drugem polfinalu bi Argentinec Llerc kmalu pripravil presenečenje: Pfoti Lendlu je zaigral zelo učinko-v'(o, osvojil je prvi niz in nato povedel celo z 2:1 po treh odigranih setih. Do preobrata na igrišču je prišlo v četrtem setu, ko je imel Clerc še vedno možnost izločiti o-dličnega Čeha, vendar se ta ni pustil presenetiti in je nato z' lahkoto osvojil še zadnji niz. Včerajšnji rezultati: polfinale ; osameznikov Borg (Šved.) - Pecci (Par.) 6:4, 6:4, 7:5 Lendl (ČSSR) - Clerc (Arg.) 3:6, 6:4, 4:6, 7:6 in 6:2 polfinale moških dvojic Moor in Teltcher (ZDA) • Feigel in Martin (Av. - ZDA) 4:6, 7:5, 7:6 riMO), 5:7, 6:4 KOLESARSTVO DIRKA PO JUGOSLAVIJI Letošnja amaterska mednarodna kolesarska dirka po Jugoslaviji bo trajala od 26. junija do 4. julija. Start bo v Beogradu, končni cilj pa v Sloveniji, v Kranju. Na dirki bodo nastopile mnoge ekipe iz vzhodne in zahodne Evrope, nastopila pa bo tudi izbrana italijanska ekipa. NAMIZNI TENIS ZA POKAL JULIJSKIH ALP Danes in jutri v Novi Gorici Najboljši namiznoteniški igralci in igralke iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine se bodo danes zbrali v Novi Gorici, kjer bo tradicionalno mednarodno tekmovanje za Pokal Julijskih Alp. Danes popoldne bo stekel ekipni del tekmovanja v moški in ženski konkurenci, jutri dopoldne pa pridejo na vrsto posamezniki in posameznice, V ekipnem delu bo od naših moštev sodelovala le ženska ekipa Krasa, posamično pa bodo merili moči Sonja Doljak, Alenka Furlan, Damijana Sedmak in Nataša Škrk (vse Kras) ter Alen Tence (Mladina). —bs— Bari - Monza 1 Gcnoa - Catania 1X2 LR Vlcenza - Foggia 1 X Lazlo - Cenena 1X2 Palermo - Verona 2 X Pescara - Lecce 1 Rimini - Milan 2 X Spal - Atalanta 1 Taranto - Piša X 2 Varese - Sampdoria 2 Arezzo - Giulianova 1 Rcnde - Campobasso X Legnano - Blellese 1 KOŠARKA .......nnnnunnnnnilinnnnnnnnn....nnnninnunnninnnnnnnninnnnnn.... DANES IN JUTRI NA KONTOVELU Mednarodni turnir prijateljstva Nastopila bodo moštva Branika, Bora, Sokola in seveda Kontovela V organizaciji ŠD Kontovel bo danes in jutri na Kontovelu tradicionalni mladinski košarkarski turnir prijateljstva, ki ga dvakrat letno izmenoma organizirata ŠD Kontovel in Branik iz Maribora. Na letošnjem turnirju bodo igrali košarkarji letnikov 1966 in mlajši. V današnjem prvem srečanju se bosta spoprijela Branik iz Maribora in Bor. Favoriti v tej tekmi naj bi bili Mariborčani, pa čeprav ne gre podcenjevati niti borovcev, ki pa bodo na Kontovelu igrali skoraj izključno z eno leto mlajšimi košarkarji. V drugem današnjem srečanju pa bi morali Kontovelci premagati na-brežinski Sokol. V vrstah Kontovela bo seveda odločilen Štefan Gulič, ki je verjetno v tej kategoriji najboljši v Trstu. SPORED DANES, 6. junija 19.00 Branik - Bor 20.30 Kontovel - Sokol JUTRI. 7. junija 9.30 finale za 3. mesto 11.00 fmale za 1. mesto Sledi nagrajevanje. L MOŠKA DIVIZIJA V četrtem povratnem kolu bo jutri Bor B. ki vodi v B skupini, pred lažjo nalogo: spoprijeli se bodo namreč z moštvom La Talpe. Z novima točkama bodo tako Perkovi varovanci lahko ohranili še naprej prvo mesto na razpredelnici. Kontovelcem pa bo verjetno danes trda predla proti moštvu SABA. ATLETIKA 53,94 m v kopju mladinca Sedmaka Prvo atletsko minitekmovanje samo za metalce in metalke je Bor priredil v sredo na Kolonji. U-speh je bil dober in kar je najvažnejše, dosežen je bil cilj, katerega so letos pri Boru že večkrat zaslpdovali: kopjaš Gabrijel Sedmak je namreč dosegel normo za nastop na državnem mladinskem prvenstvu, ki bo v kratkem v Bologni. Borovec je dosegel 53,94 m, torej le 4 cm manj od osebnega rekorda iz zadnje sezone. Metalec je letos že dvakrat vrgel le nekaj manj kot 53 m in norma ga je začenjala skrbeti. Dober pa je bil tudi naraščaj. Andrej Furlan je v kopju ponovno napredoval do 43,02 m in se tudi sam približal normi, ki bi mu da- la pravico za nastop na prvenstvu naraščajnikov, isto pa velja tudi za Tanjo Pertot, ki je tudi v kopju zabeležila presenetljivih 26,26 m. Uspešni sta bili v kopju in disku tudi' Tiziana Natural in A-strid Košuta. Med članicami je v disku Irena Tavčar zanesljivo presegla 44 m, Loredana Kralj pa se je približala 42 m. V krogli je med naraščajnicami prvo mesto o-syojila Tatjana Milkovič. Moška garnitura je bila zastopana nekoliko slabše. Poleg že omenjenih rezultatov pa gre pohvaliti Pučnika v krogli ter Emila Sedmaka v disku in kladivu. Tekmovanje, ki je prirejeno na lašč za doseganje rezultatov in izkoriščanje trenutne dobre forme, je, kot že lani, odlično uspelo in čez dober teden bo Bor izkušnjo na Kolonji ponovil. KB VATERPOL RIM — Od 9. do 11. junija bo v Camogliju mednarodni vaterpolski turnir. Nastopile bodo reprezentance Italije A, italijanska mladinska reprezentanca ter ekipe Španije in Nizozemske. Borovci so se v Trstu pošteno oddolžili za pičel poraz, ki jim je v prvem srečanju v Gorici zadala peterka Arte. Z zmago so si borovci zagotovili pravico do nastopa v finalu mladinskega pokrajinskega prvenstva Ul JOKOSUKA — Kljub ogorčenim protestom prebivalstva, levičarskih in pacifističnih organizacij je včeraj Žaplula v svpje matično japonsko pristanišče Jokosuko ameriška jedrska letalonosilka «Midway». Vhod v pristanišče so skušali manifestanti blokirati z dvema ducatoma ribiških čolnov, a so jih varnostne sile razgnale. Protesti so se pričeli že pred tedni, ko se je izvedelo, da imajo kljub japonski prepovedi ameriške bojne ladje na krovu jedrsko orožje, ko zaplujejo v japonske teritorialne vode (Telefoto AP) Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel (040) 79 46 72 (4 linlfe) Podružnica Gorica. Drevored 24 Mogglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00. letno 1000.00. Poštni tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tlsko, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK 6. junija 1981 Zo SFRJ žiro račun 50101-603 45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 si., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900. legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H ZTT Trst Član italijanske Zveze časopisnih založnikov FJEG PARIŠKA DESNICA NAPADA NOVO FRANCOSKO VODSTVO Mitterrandova Francija posveča več pozornosti državam v razvoju Kljub morebitnim razlikam v francoskih in ameriških stališčih glede držav v razvoju bo Francija ostala zvesta NATO Dopisnik Dela za Primorski dnevnik PARIZ — Ni naključje, da je Francois Mitterrand prvi predsedniški intervju namenil »New York Timesu*. Prav tako ni naključje, da je novega zunanjega ministra Clauda Cheyssona prva pot vodila v Washington (če odštejemo skok k obrenskemu sosedu). Potrditev in pojasnilo najdemo že v francoski zgodovini povojnih let. Ko je januarja 1956 prispela na oblast republikanska fronta, vladna koalicija, v kateri so prevladovali socialisti Guva Molleta, se je v francoski diplomaciji začelo obdobje izrazitega atlantizma. Sueška kriza, afera Mattei (skrivnostna smrt šefa italijanske naftne družbe), alžirska politika — Guy Mol-let se je sistematično trudi! da bi si zagotovil podporo Washinetona. opravičujoč uvrščanje na trati Bele hiše z «grožnjo komunističnega im perializma*, kot je izjavil v enem od srečanj z Eisenhovverjem. O Mitterrandovih pogledih na odnose Vzhod - Zahod smo zvedeli dovolj že iz kandidatovih predvolilnih izjav (da ne govorimo o strupenih komentarjih v glasilu KPF «L’Hu-manite*, seveda v številkah, ki so izšle pred 26. aprilom). Povezati bi iih mogli z vrsticami iz »socia-lističnega načrta*, dokumenta, ki ga desnica danes uporablja kot zastraševalni brevir: «At)antska zveza ostaja za našo deželo trenutno sicer numa protiutež sovietski sili v Evropi, vendar ne sme služiti kot izgovor za uvrščanje Francije na položaje svetovnega imperializma, niti je ne sme privesti do tega. da bi se posredno ali neposredno Vključevala v ameriško strateško razporeditev sil v Evropi.* Zunanji minister Cheysson (oziroma v novi dikciji «minister za zunanje odnose*, kar pa ima simboličen pomen le v francoščini, kajti prejšnji izraz «za zunanje zadeve* je dobesedno pomenil »za tuje zadeve*) je ta teden pred domačim diplomatskim tiskom potrdi!, da morebitna razhajanja z ZDA g'ede dežel v razvoju /francoske vlade nikakor ne bi mogla privesti do tega. da bi podvomila o atlantskem zavezništvu*. Še odločnejši je bil Cheysson glede odnosov s Sovjetsko zvezo: novo državno Vodstvo, je izjavil v intervjuju za revijo »Paris-Match*, se v primeru kriz afganistanske oziroma poljske vrste ne bo zadovoljilo z diplomatskim »obžalovanjem*. Minister je obenem večkrat poudaril, da se bo Franciia dobesedno posvetovala z atlantskimi zavezniki (na primer v zvezi z odplačilom poljskih dolgov). V pariških krogih je sicer veliko ugibanja o tem. kdo sploh vodi novo francosko diplomacijo (in o-brambno politiko): Mitterrand. Cheysson. Jospin ali Hernu? Rahlo protislovnih izjav odgovornih mini strov v prvih dneh mladega režima res ni manjkalo. Oklevanje glede jedrskih poskusov je znano, bile pa so tudi druge »nerodnosti*, ki nakazujejo, da nova ekipa še ni no-mogena. oziroma da je še neizkušena v diplomatski diskretnosti. Tako je pravosodni minister recimo menil, da razvpitega sodišča za državno varnost ne bi kazalo razpustiti, temveč ga samo prilago diti novi politični stvarnosti (Mitterrand ga ie demantiral, ko ie napovedal odpravo te anahronistične ustanove). Prvi sekretar socialistične stranke Jospin je podobno napovedal prekinitev sodelovania z Južnoafriško republiko. Minister Chevsson .je nasprotno poudaril, da bo vlada spoštovala stare sporazume (dokler se ni nazadnje poora-vil. češ da »Francija Južni Afriki ne bo poslala niti enega orožia, niti enega vojaka, niti enega nadomestnega dela*), da ne govorimo o iziavah Regisa Debrava. svetovalca Elise.iske palače za latinskoameriške zadeve, za katerega je Jospin v nedavni TV oddali gladko delal, da je sicer »zanimiv sogovornik*. vendar »brez kompetenc za od'nčan>e». Desnica te porodne krče nove e-kipe seveda s pridom izkorišča. «Ah, ta Mitterrand! Če ga ne bi bilo. bi si ga morali izmisliti!* se na današnji karikaturi «Figara» krohotajo Brežnjev. arabski emir in polkovnik Gedafi, ko prebiralo francoske novice (Brežnjev preklic o razširitvi vojaškega oporišča na planoti Larzac, emir zamrznitev nukleark, Gedafi napoved o razpustitvi sodišča za državno varnost). Kritika je seveda močno pretirana in bolj izraz onemoglega besa kot odsev stvarnosti. Zlasti Mitterrand in Chevsson sta v nedavnih izjavah položila karte na mizo, »neizkušeni* in «vihravi» ministri pa bi na očitke opozicije mogli odgovoriti z resničnimi anekdotami o zapuščini svojih predhodnikov (v mnogih kabinetih so naleteli na dobesedno prazne predale. na zaklenjene blagajne brez. kliučev. na opustošeno dokumentaciji itd.). Desnico bode v oči predvsem drugo krilo zunanienolitičnega triptiha, ki ga je te dni razprl Mitterrand: Napoved, da se bo Franciia v diplomatski dejavnosti odločneje o-bračala proti »tretjemu svetu*, s« pravi deželam v razvoju. Ko je predsednik v torek sprejel akredi-tivna-pisma prvega afriškega veleposlanika. po naključju zastopnika Nigra, ene najrevnejših dežel na svetu, je poudaril, da bo Francija »neumoren odvokat novega svetovnega gospodarskega reda*. Tudi zunanji minister je v omenjenem intervjuju na široko pojasnjeval misel o pomoči deželam v razvoju, ki da .je »človeška dolžnost in politična nujnost*. Zgražamo se. kadar nam prizva.ialci nafte za 10 do 12 odstotkov dvignejo cene, je dejal Cheysson, zdi pa se nam povsem normalno, če cene sladkorja, ki ga izvažajo dežele v razvoju, padejo za 50 odstotkov, medtem ko jim žito prodajamo za 50 odstotkov dražje. . . Tretje krilo Mitterrandovega triptiha je vsekakor odnos do bliž-njevzhodne krize. »Američani med zahodnjaki ne bodo več sami, ki bi mc-gli govoriti z Izraelom,* je ta teden tioudaril Chevsson. Predsednik Mitterrand je šel še dije: pro-izraelske naravnanosti n.e skriva, vendar obenem vztraja pri pravici ljudstev, da si sama krojijo usodo, «vštevši palestinsko ljudstvo*. Tudi socialistična stranka je v predvolilnih pogajanjih s partnerji levice skušala v dokumente vnesti dogovor o pozitivni oceni camndavid-skiit sporazumov, čeprav brez uspeha — strinjali se niso ne komunisti ne vodstvo PSU, združene socialistične stranke. VILKO NOVAK SPOROČILO TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE Ob vstopu v Slovenijo mora biti pes cepljen Nagobčnik in vrvica obvezna Ukrepe sprejeli zaradi stekline LJUBLJANA — S prihajajočo turistično sezono prejemamo v Sloveniji vse več vprašanj, ali bodo imeli domači turisti iz drugih jugoslovanskih republik in tuji turisti, ki vzamejo na letovanje v Slovenijo tudi domače živali (mačke ali pse), težave, ker se je po Sloveniji razširila steklina. Glede na to. da je Slovenija že skoraj v celoti okuženo območje, je večina slovenskih občin sprejela posebne Odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline, s katerimi predpisujejo kontumac psov in mačk. Tuji turisti lahko pripeljejo v Slovenijo pse in mačke, če ob vstopu v državo z vsemi zahtevanimi in veljavnimi potrdili dokažejo, da so bile živali cepljene, kot to tudi ■iiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitMiiitniiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiitn «Midway» spet na Japonskem sicer zahtevajo določila meddržavnih konvencij. Tako za domačine kot za domače in tuje turiste pa velja, da morajo biti v času kontumaca mačke zaprte, psi pa privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Seveda morajo biti vsi psi označeni s pasjimi znamkami, takoj ko dopolnijo štiri mesece starosti, pa tudi preventivno cepljeni proti steklini. Turiste je potrebno na to zahtevo vselej in povsod opozoriti, kajti v primeru neupoštevanja teh določb so člani lovskih organizacij, organi javne varnosti in veterinarsko-higienske službe dolžni pse in potepuške mačke pokončati, oziroma lastnike domačih živali, ki se kljub opozorilom ne bodo ravnali po predpisih, prijaviti sodniku za prekrške. Državljanom SFRJ trenutno ni dovoljeno jemati domačih živali na potovanje v inozemstvo razen v primerih, ko naj bi psi sodelovali na mednarodnih razstavah v inozemstvu, za kar so seveda potrebna posebna dovoljenja. Izven naseljenih krajev se smejo prosto gibati izjemoma samo pastirski psi, ki so s čredo na paši, službeni psi Jugoslovanske ljudske armade in milice, psi reševalnih ekip in psi, ki vodijo slepe. Pse je dovoljeno uporabljati tudi za lov, če so bili dvakrat na leto cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini. Južnoafriški dijaki bojkotirali predavanja JOHANNESBURG — Številni dijaki, ki obiskujejo šole za mešance v predmestju Johannesburga, so včeraj ostali doma. Predavanja so bojkotirali v znak protesta proti grobosti južnoafriške policije, ki zadržuje v zaporu petnajst njihovih sošolcev. KAIRO — Razdražene čebele so včeraj za tri ure ustavile ves promet na kairskem mednarodnem letališču. Ko so uslužbenci na letališču natovarjali na letalo namenjeno v Saudsko Arabijo tri zaboje s čebelami, so se ti odprli in roji čebel so preplavili letališče. 16 7. praznik karabinjerjev Karabinjerji so 167. obletnico svojega obstoja praznovali z veliko paradno manifestacijo na Trgu dl Siena v Rimu (Telefoto AP) KRVAVA KAZENSKA ODPRAVA NAVADNIH ZLOČINCEV POKLICNI UBIJALCI SO USMRTILI JETNIŠKEGA PAZNIKA V NEAPLJU Agostino Battagli je tik pred umorom prepoznal enega svojih morilcev Ubiti jetniški paznik in prizorišče tragičnega atentata (Telefoto AP) (■•vitiiaiifiiiitiniiiiaiiiiKifiiittiiniiviiiiitiiiiisiaiiiiiiiiiBifiiaiiiiiaiiiitBaiiiaiaaiiaiiaaiiaiiiiiiiifiiiiiiiiiiittiiiiiiuaiaivtiMatiiitiiiiatiiHiiifiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiaifliiiiiiiiiMtiiiiatfiiaiiiiiiiiiiiiiaiiiisiiiiiiiiMiiiiitiiaMiiiiifitMii^^r MK«BiiiiiiiaiiiiiiiiBfiiiiaai««iiBfliiiiiii«Mi«iiBaiiiii|l«|B|tatailMtalBBaBBBtnaatltlllttlltaaBliaBvaiaaBa|lsll|aKatBSIIBaaivs||ta||aa9 PRIMORSKE VESTI Jubilejne srečanje idrijskih realčanov Srečali se bodo danes in proslavili nekaj’ pomembnih obletnic IDRIJA — Kot že neštetokrat od prvega srečanja pred tridesetimi leti, se bodo tudi letos zbrali na prijateljski večer nekdanji študentje znamenite idrijske realke, ki je bila ustanovljena natančnp pred osemdesetimi leti, po dolgotrajnem prizadevanju Idrijčanov, zlasti rudarjev. Letošnje srečanje sta sklicala Stanko Starec iz Trsta in Slavoljub Ferjančič iz Novega mesta, medtem ko je bil pobudnik vseh prej šnjih srečanj agilni Srečko Logar. Realčani se bodo kot ponavadi zbrali prvo soboto v juniju, ko bodo pri nekdanjem Bidiču oziroma v današnji restavraciji Nanos imeli večerjo na idrijski način, kar pomeni «žlikrofe» in še marsikaj drugega. Ker na žalost ne bo nobene zunanje prireditve ob 80-letnici ustanovitve prve slovenske realke, bo srečanje realčnih veteranov še posebej pomenljivo in jubilejno slovesno.. Realčani ne bodo pozabili na 60 letnico mature iz leta 1911 in na 55-letnico zadnje mature. Vsem tem njihovim obletnicam lahko dodamo še letošnjo 400-letnico idrijske osnovne šole, ki so jo bili leta 1581 ustanovili protestanti in na 25. maturo obnovljene povojne idrijske gimnazije *Jurija Vege*. Vsem nekdanjim realčanom, študentom in profesorjem želimo, da bi jim srečanje v vsakem pogledu uspelo. Vivat! TOMAŽ PAVŠIČ Pobude za okrepitev tovarniških glasil KOPER — V Kopru je bila včeraj dopoldne sklepna prireditev ob akciji »tisoč delavcev sodelavcev*, ki jo je organiziral?. Zveza sindikatov Slovenije. Namen akcije, ki se bo še nadaljevala, je bilo pridobiti kar največ novih informatorjev v združenem delu, da bi sodelovali v tovarniških glasilih, pa tudi sicer pomagali v pismenem in ustnem obveščanju tako v kakor tudi zunaj kolektiva. V obalno krašk’ regiji se je vključilo v akcijo kar 117 novih informatorjev, ki so jim dopoldne izročili tudi posebna priznanja v o-bliki značk - unikatov. Novim delavcem informatorjem sta na dopoldanskem seminarju govorila o vlogi informiranja v naši socialistični skupnosti ter o novinarskem delu in odgovornosti izvršni sekretar predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Alojz Gojčič in urednik Dela Gustav Guzej. Udeleženci so tudi poslušali informacijo o vlogi Radia Koper in o vlogi osredn ;ega slovenskega dnevnika Delo. Ob koncu so si ogledali še koprske radijske in televizijske studie. L. O. Posvet o ribolovu v Jadranskem morju PORTOROŽ — Skupina jugoslovanskih in italijanskih strokovnjakov za ribolov se je včeraj pogovarjala v Portorožu o možnostih za okrepitev sodelovanja med državama na tem področju. Posebno pozornost so posvetili sodelovanju pri gradnji ribiških čolnov, le s sodobnim ribiškim brodovjem bo mogoče povečati in izboljšati kvaliteto ulova v Jadranskem morju. (eo) Zaščiteni krokodili napadajo prebivalstvo 5YDNEY — Pred devetimi leti so v Avstraliji prepovedali lov na morske krokodPe. ker je bila ta vrsta ogrožena. V teh letih so se tako razmnožili, da ogrožajo prebivalstvo na območiih, kjer so se naselili. Posebna študijska skupina, ki jo je ustanovila avstralska vlada in o vodi Graham Webb, je ugotovila, da bo treba čimprej sprejeti potrebne ukrepe za zmanjšanje njihovega števila. V zadnjih desetih mesecih so namreč napadli večje število oseb, dve od teh sta izgubili živ!'en je. Morski krokodili so med plazilci največ.ii. Dosežejo tudi devet metrov dolžine in tehtajo do 800 kilogramov. m MONTEBILU OD 17. DO 29. JUNUA Okrog tisoč razstavljavcev iz 30 držav na skorajšnjem 33. mednarodnem sejmu Sejmišče skoraj v celoti obnovljeno - Bogat spored spremnih prireditev - Razvoj sodelovanja med sejmi na območju Alpe-Adria Čez dober teden, v sredo, 17. junija, se bo začel 33. mednarodni tržaški velesejem, ki bo trajal do 29. junija. Njegove glavne značilnosti sta predočila včeraj časnikarjem na posebni tiskovni konferenci predsednik in generalni tajnik sejemske u-stanove dr. Toresella in dr. Tamaro. Na letošnji prireditvi, ki bo delne ohranila značaj vzorčnega prikaza, deloma pa še globlje posegla na področje specializacije s poudarkom na tiste dejavnosti, ki so značilne in svojstvene tržaškemu gospodarstvu, se pravi predvsem pristaniškim in višjim terciarnim dejavnostim, bo nastopilo okrog 1000 razstavljavcev iz tridesetih držav. Iz Evrope bodo prisotne Jugoslavija, Avstrija, Grčija, Češkoslovaška in Bavarska, iz Azije Kitajska, Indija, Indonezija, Tajska, Filipini in Sri Lanka, iz Afrike pa Somalija, Etiopija, Gabon, Gana, Srednjeafriško cesarstvo. Za časa sejma se bodo zvrstili številni »dnevi* posvečeni lesu, kavi, zavarovalstvu, turizmu ter državam, ki bodo uradno sodelovale na prireditvi. Kakor smo že zabeležili, bo dan Jugoslavije 18. junija, 27. junija pa bo na vrsti srečanje s predstavniki ljubljanskega sejma in ljubljanske turistične ustanove. Glede nadaljnjega razvoja tržaškega velesejma je predsednik Toresella na tiskovni konferenci dal vrsto zanimivih informacij. Tako je poudaril, da se Trst aktivno vključuje v novo obliko sejemskega sodelovanja na območju Alpe - Adria ter da je bil v tem pogledu dosežen izjemen uspeh z organizacijo specializiranega prikaza pomorskih dejavnosti »Transadria*, eno leto v Trstu in eno leto v Zagrebu. To pobudo so na nedavnem srečanju Mednarodne zveze sejmov v Berlinu označili kot edini primer medsejemskega sodelovanja na svetu. Dr. Toresella je del svojega posega posvetil tudi tehničnim strukturam razstavišča ter poudaril, da se zdaj zaključujejo dela za obnovitev Palače narodov in da bo tudi sejni center pod streho že v letošnji jeseni. V *ej zvezi pa je izrekel1 vrsto kritičnih pripomb na račun deželne uprave, ki je kakor znano pred časom zakonsko uredila vprašanje sejemskih prireditev v Furlaniji - Julijski krajini, tržaškemu sejmu pa je — v nasprotju s tem kar se dogaja z ostalimi tremi sejemskimi ustanovami v deželi — odmerila neprimerno skopa denarna sredstva. Tako je moral za preureditev Palače narodov poseči Krožni sklad, ki je dal na razpolago 1,3 milijarde lir. Tudi letno nakazilo deželne u-prave za redno poslovanje sejemske ustanove znaša komaj 120 milijonov (samo za osebje izdaja sejemska u-prava letno okrog 400 milijonov), medtem ko je tržaška občinska u-prava letos priznala sejmu znatno večji prispevek kakor lani. Dr. Toresella se je končo dotaknil tudi krize, ki je v zadnjem času zajela tržaško gospodarstvo in poudaril, da bo kriza delno vidna tudi na skorajšnjem sejmu, kjer bodo manjkali nekateri industrijski obrati, ki so sicer redno sodelovali na vsakoletni osrednji gospodarski prireditvi našega mesta. Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da bo brezplačno cepljenje psov proti steklini v občinski klavnici v Nabrežini od 10. junija do 8. julija in sicer ob ponedeljkih in ob sredah od 17. do 18. ure. DANES V TRSTU Srečanje prvih tečajnikov tolminskega učiteljišča Takoj po končani vojni vihri je znova zaživelo slovensko učiteljišče v Tolminu. Poleg rednih letnikov je bil odprt tudi poseben tečaj za mladince, ki so si izbrali vzgojo naše mladine na Primorskem za svoj poklic. Udeleženci tečaja so bili iz raznih krajev Primorske, nekateri tudi iz Trsta, vsi pa z zelo različno poprejšnja šolsko izobrazbo. Danes se sestanejo v Trstu na tovariškem srečanju, da si obudijo spomine na takratne težke čase, ko so z vedrim pogledom v našo pri-hodnost šli na delo. Obiskati nameravajo Rižarno, strelišče na bazov-ski gmajni, tržaški Kulturni dom in druge tržaške zanimivosti. želimo jim, da bi iz Trsta odnesli čim lepše vtise! • Zapojmo zaplešimo (Nadaljevanje s 4. strani) starejša skupina kulturnega društva »Rdeča zvezda» zgoniške občine pod vodstvom Neve Ferluge naštudirala prekmurske plese. Tudi na Opčinah bodo program uvedli domači mladi plesalci, člani prve in druge skupine SKD «Tabor», ki jih vodi Anka Kocjančič bodo predstavili belokranjske plese. Z gorenjskimi plesi bodo v nedeljo, 14. t.m., nastopili boljun-ski osnovnošolci zavoda