12. VII. 1935 krat,- Naročnina mesečno Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SCOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34') za inserato; Sarajevo šiv, 7361, Zagreb št v. 39.011, Praga-Dunaj 24.707 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Kaj poreče Amerika? Ob svojem prihodu v Pariz je ministrski predsednik Herriot podal časnikarjem pomembno izjavo, ki prikazuje lozanski sporazum v resnični luči. Ako je Amerika mnenja, da je lozanska pogodba dobra in ako bo prišlo do dovoljive ureditve evropskih dolgov napram njej, bodo države lozanski dogovor glede reparacij ratificirale in ta bo lahko prišel do polne veljave. Ko je Herriot še lakedemonsko povedal, da se je v Lozani dosegla tudi zveza med ureditvijo reparacij in rešitvijo vprašanja ameriških terjatev, je s tem izdal glavne določbe tajnega sporazuma med nemškimi upniki, ki polaga usodo lozanskega sporazuma v roke Amerike. Po zatrdilu nekega angleškega lista so se Anglija, Francija in Italija obvezale, da ne bodo prej ratificirale lozanske pogodbe, preden ne dosežejo sporazuma z Ameriko glede medzavezniških dolgov ; ako bi Združene države ne odjenjale v vprašanju medzavezniških dolgov, potem bodo omenjene tri evropske velesile proučile možnost zopet-nega uveljavljenja Youngovega načrta, t. j. možnost obnovitve reparacij. Poleg tega so se Francija, Anglija in Italija obvezale, da ne bo nobena sklenila separatne pogodbe z Ameriko glede končne ureditve svojih dolgov, ki bi bila v nasprotju z interesi ostalih držav. Ako te informacije angleških listov odgovarjajo resnici, se je v Lozani ustvarila enotna fronta proti Ameriki. Brezdvomno bi bil to morda večji uspeh lozanskih razgovorov, kakor reparacijski sporazum sam. Znano je namreč, da se Anglija doslej nikdar ni hotela pokazati solidarno z Evropo napram Ameriki, temveč je vselej gledala, da si ohrani posebne simpatije ameriškega naroda. Anglija je prva uredila vprašanje vojnih dolgov z Ameriko, in to zase ne preveč ugodno, tudi iniciator Hoo-verjevega načrta je bil guverner Angleške banke Leith-Rosse in končno je na mestu domneva, da Re Anglija poteguje za odgoditev razorožitvene konference zato, da bi se med tem časom sporazumela z Ameriko, Če se je torej Anglija zdaj izjavila solidarno s Francijo in Italijo glede medzavezniških dolgov proti Ameriki, je nastal v angleški zunanji politiki velik preokret. Tega so narekovali Angliji njeni finančni interesi. Dogovor o angleških vojnih dolgovih Ameriki je bil sklenjen v zlati valuti in ti dolgovi so se avtomatično povišali za 25%, ko je bila Anglija prisiljena opustili zlato valuto. Poleg tega je Italija v Lozani javno zahtevala črtanje svojih dolgov v Angliji in Angleži se dobro zavedajo, da ne bodo vsi njihovi protesti proti tej zahtevi nič izdali, ko ne bo Italija v resnici mogla več plačevati svojih dolgov. V tej zvezi je treba tudi omeniti, da se je med Francijo in Anglijo na eni strani, ter med Anglijo in Italijo na drugi v Lozani sklenil sporazum, po katerem preneha plačevanje medzavezniških dolgov Francije in Italije napram Angliji, in sicer ostane ta moratorij v veljavi do ratifikacije lozanske pogodbe. Ker pa ne bo prišlo do ratilikacije lozanske pogodbe, preden se ne reši vprašanje medzavezniških dolgov napram Ameriki bolj konkretno, ker ne bo Anglija prejemala ves ta čas nikakega denarja na račun svojih terjatev od Francije in Italije, je v njenem interesu, da se čimprej doseže sporazum z Ameriko glede medzavezniških dolgov in tako omogoči ratifikacija lozanske pogodbe, sicer bi bila Anglija primorana nadalje plačevati Ameriki svoje dolgove, medtem ko ne bi nič prejemala iz Italije in Francije. Bitko v Lozani je dobila Nemčija, zgubila jo je Amerika, ugotavlja pravilno neki ameriški list. Od 37 miljard in 300 milijonov mark, ki bi jih bila morala plačati Nemčija v smislu Youngovega načrta, bi bilo moralo iti 25 miljard in 100 milijonov v Ameriko za poravnavo evropskih vojnih dolgov. Amerika še danes oficielno ne priznava zveze med reparacijami iu medzavezniškimi dolgovi, ker ni podpisala ne vereaillske pogodbe, ki je Nemčiji naložila vojno odškodnino, ne poznejših zadevnih načrtov, čeprav sta jih sestavila Američana Davves in Young. O logičnosti ameriške zunanje politike smo na tem mestu že večkrat spregovorili, Amerika je posegla v svetovno vojno z vso odločnostjo, ni pa hotela prevzeti odgovornosti za njene posledice; podpisala nI mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena pod Wilsonovim predsedstvom, kakor še danes noče stopiti v Zvezo narodov,- ki je otrok njenega sina. Hoover je s predlogom o moratoriju reparacij prav pred letom nepoklican drzno posegel v evropske zadeve; a je od kongresa komaj dosegel, da je dovolil enoletni moratorij za ameriške terjatve v Evropi. Hoover je nedavno smelo zahteval razorožitev narodov; toda Amerika noče nič vedeti o jamstvu za sedanji status quo v Evropi, k! ga zahteva Francija in njene zaveznice in ki je predpogoj razorožitve v danih razmerah. Ako torej prihaja iz Amerike priznanje, da *o bitko v Lozani zgubile Združene države, poleni je to znamenje, da so tudi v Ameriki pričeli čutiti, da sta politika drznega poseganja v evropske razmere in politika umivanja rok za vse, kar sledi tem sunkom, za bodoče nezdružljivi. Čeprav ofici-elna Amerika noče priznati nili zveze med razorožitvijo in evropskimi dolgovi, se vendar že ču-jejo glasovi uglednih senatorjev Reeda in Boraha, da bo Amerika odnehala od svojih zahtev, ako se Evropa razoroži. V ostalem ne bo mogla Amerika dolgo kljubovati bankrotni Evropi prav radi tega ne. ker je ta bankrotna. Finančni in gospodarski polom Evrope bi potegnil za sehoj tudi ogromna ameriška imetja, naložena predvsem v Nemčiji in Italiji. Finančno in gospodarsko uničena Evrooa bi prenehala biti tržišče za ameriško blago. Evropa je zadovoljna Nemški kabinet odobril politiko kanclerja Ali se bomo obrisali tudi za tri miliarde? Berlin, 11. julija, tg. Ko so državni kancler von Papen, gospodarski minister Warnhold in državni tajnik Biilow podali svoja poročila v rezultata reparacijske konference v Lausanneu, je nemški državni kabinet prišel do soglasnega mnenja, da bi za Nemčijo ne bila mogoča nobena druga pot, kakor ta, po kateri je šla nemška delegacija. Po seji ministrskega sveta je izjavil državni kancler von Papen zastopnikom listov, da pomeni Lausanne konec reparacij. Voungov načrt je odpadel in z njim tudi ono poglavje, ki daje za veznikom pravico do sankcij proti Nemčiji. Dosežen je najvažnejši predpogoj za obnovo Nemčije in za ozdravljenje vsega gospodarstva na svetu. Sicer ni bilo mogoče črtati poglavje o vojni krivdi, doseglo pa se je vendarle, da je Anglija ponovno priznala upravičenost nemškega stališča. Nemčija lahko pričakuje, da bo tudi ženevska konferenca v razorožitvenem vprašanju prinesla one rezultate, ki jih mora Nemčija doseči. Dvomljivo je, ali se bodo sploh mogle kdaj dati na svetovni trg one tri milijarde mark nemških bonov, za katere se je Nemčija obvezala. Če pa se bo to kdaj zgodilo, bi to pomenilo, da je Nemčija zopet našla sToje gospodarsko ravnotežje. Zmagala je Evropa London, 11. julija, z. Jutranji tisk prisrčno pozdravlja MacDonalda in mu čestita na velikem uspehu v Lozani. Nezadovoljen je edino »Daily Express<, ki pa zasleduje svojo politiko, in pravi, da je v tem novem sporu Anglija doprinesla največ žrtev. »Nevv Chroniclet se bavi z izjavo dr. Schachta, ki je lausannski sporazum sprejel z besedami: »Bravo, bravoU, in pravi, da je to dokaz, da bo nemški narod zadovoljen s to pogodbo, ker je ravno dr. Schacht bil največji nezadovoljnež. Tako je prav. nadaljuje list, kajti v Lausanneu ni zmagala niti Velika Britanija, niti Francija, niti Nemčija, rezultat je bil dosežen v korist vsega sveta. »Financial Nevvst je prepričan, da bo lausannski uspeh brez dvoma najbolj blagodejno vplival na ženevsko razorožitveno konferenco, od katere je prav za prav odvisno vse. Posebni dogovori London, 11. julija, tg. Posebni poročevalec »Daily Heralda« iz Lausannea poroča po francoskih informacijah, da so bili med upniškimi državami sklenjeni štirje gcntlemen-argumenti: 1. med Anglijo, Francijo in Italijo, po katerem se lausannska pogodba ne bo ratificirala, dokler se ne doseže zadovoljiva rešitev z njihovimi lastnimi upnicami. Če ne pride do te rešitve, se bodo upnice Nemčije sestale k novim pogajanjem. 2. Nobena izmed navedenih treh držav ne sme skleniti z Ameriko take ureditve, ki bi bila nasprotna interesom obeh drugih, 3. Med Anglijo in Francijo se bodo v pogodbi Churchill-Caillaux določena plačila vojnih dolgov za Anglijo odgodila do ratifikacije lausannske pogodbe. 4. Sličen dogovor se sklene tudi med Anglijo in Italijo. Papež pozdravlja vspeh v Lozani Rim, 11. jul. tg. Na beatifikacijski slovesnosti v baziliki sv. Petra v nedeljo je imel papež nagovor in se dotaknil tudi lausannske pogodbe, pri čemer je rekel: »V tem trenutku bi nn izpolnili svoje dolžnosti, če bi se ne zahvalili božji milosti za to prvo zarjo boljših dni, ki obeta, da bo razjasnila oblačno obzorje.« V uvodnih besedah je bičal papež slepo poželjenje človeštva po denarju in majhno ljubezen do bližnjega. Socialne doktrine, ki se širijo danes, hujskajo razred proli razredu in narod proti nart.du. Neizogibna posledica tega je splošna kriza, splošno nezadovoljstvo, tekmovanje za denarjem in pohlep po gmoti. Svet je sedaj doživel na lastnem telesu, kam vodijo privilegiji razredov, kast in bogastva. Ogromna premoč malega števila prebogatih ljudi med masami popolnoma uhožnih je eden izmed najglobljih vzrokov sedanje splošne nezadovoljnosti. Optimizem mednarodnih banh Basel, 11. julija. AA. Šefi evropskih narodnih bank so se sestali v sedežu banke za mednarodna plačila. Seji je predsedoval MacGarragh, prisostvo- Amerika se bo mogla glede medzavezniških dolgov odločiti šele po predsedniških volitvah, ki se bodo vršile novembra. Kakšno je razpoloženje med ameriškimi volivci v tem pogledu, je jasno razvidno iz dejstva, da je smatrala demokratska stranka za umestno, da se je v svojem volivneni programu postavila proti črtanju medzavezniških dolgov. In demokratski kandidat Franklin Roosevelt lahko vsaj z isto verjetnostjo računa na zmago kakor Hoover, kandidat republikanske stranke, ki o tem vprašanju previdno molči. Ker so demokrati za znižanje carin, ki onemogočajo mednarodno trgovino, ker se zavzemajo za uresničenje Kello-govega pakta, ki nalaga Ameriki soodgovornost za mir, in ker so sploh pristaši mednarodnega sodelovanja, je bila ločka proti črtanju medzavezniških dolgov v njihovem volivneni programu samo taktična jioteza, s katero skušajo privabiti čim več volivcev, ki so v strahu, dn bi iim črtanje evropskih dolgov ne prineslo novih davčnih bremen. Zato je gotovo, da niso demokrati nič večji nasprotniki brisanja teh dolgov kakor republikancu vali pa so ji guverner francoske narodne banke Moret, guverner nemške narodne banke Luther, guverner angleške narodne banke Montagu Norman in guverner italijanske narodne banke Duce. Na seji so zastopniki evropskih narodnih bank izrazili veliko zadovoljstvo nnd lozanskimi rezultati, ki se od njih obetajo zboljšanja na gospodar skem in finančnem polju ter obnove zunanjega kredita Nemčije. Avstrije in srednje Evrope. Macdonald odšel na dopust London, 11. julija, tg. Po avdijenci pri kralju se je odpeljal MacDonald k zdravnikom, ki so od- redili, da mora MacDonald radi prevelikih naporov svojih oči oditi na daljši bolezenski dopust, katerega bo nastopil v svoji škotski domovini Lo«-siemouth. Poprej ho pa jutri poročal v poslanski zbornici o delu v Lausanneu. Spomenica našega poslanika Pariz, 11. julija. Ig. Jugoslovanski delegat na lausannski konferenci Fotič jc pred svojim odpoto-vanjem izročil Mac Donaldu memorandum o repa-racijskih interesih Jugoslavije, ki bi imela po Youngovem načrtu dobiti letos 79 milijonov zlatih mark. Kako so velesile zapostavile male države (Razgovor urednika „Slovenca" z odličnim inozemskim diplomatom) Belgrad, 11. jul. 1. Dodatno k dosedanjim komentarjem o lausannski konferenci in o za nas tako usodepolnih odločitvah, ki so tamkaj padle, se lahko objavi še mnenje neke odlične inozemske diplomatske osebe o vzrokih, ki so deloma vplivali na čudno obnašanje velesil napram malim državam, kojih interesi so bili popolnoma zapostavljeni. Odlični diplomat je dopisniku »Slovenca* izjavil sledeče: »Dokler so v Nemčiji vladale socialno usmerjene stranke, to je eentrum v koaliciji s socialisti, je bila vsaka nemška vlada pripravljena blagohotno poslušati težnje srednjeevropskih kmetijskih dr žav ter jim celo ponujati ugodnosti za odkup njihovega žita. Saj je znano, da so prejšnje vlade šle tako daleč, da so Romuniji, Rolgariji in Jugoslaviji ponudile preferenfne ugodnosti za žitne pridelke. Romunija in Bolgarija sta ponudbo tudi sprejeli. Velesile so namreč morale s to nemško pripravljenostjo. da se ustreže gospodarskim težnjam podonavskih držav, s političnega stališča stalno računati. Toda r trenutku, ko je prevzel nemško vlado von Papen, je postalo jasno, da se je položaj bistveno spremenil. Von Papenova vlada ni samo predstavnica reakcionarne, nacionalistične in pruske Nemčije, ampak predvsem zagovornica nemških veleagTarcev iz obeh Prusij. Večina članov sedanje nemške vlade pripada tisti struji, ki na vsak način hoče da se zaprn nemške meje za inozemska žita in da se na ta način pomaga nemškim agrarcem do intenzivnega razvoja pridelovanja nemške rzi. Sedanja nemška vlada bi torej na noben način ne mogla več obnoviti preferenčnih pogodb z nakupom žitnih kontingentov iz Podonavja. Velesile so ta novo nastali položaj, ki je zelo omejil diplomatsko elastičnost malih držav pri pogajanjih v Lausanneu, izkoristile ter so postavile male države kratkomalo ob zid, dobro vedoč, da bodo morale sprejeti vsak sklep, ki ga bodo podpisale Francija in Anglija, kajti možnost direktnih pogajanj med Nemčijo in malimi državami ne obstoja več niti kot diplomatsko strašilo, dokler vladajo v Berlinu pruski veleagrarri. Na ta način so bile male države zinanevrirane v Lausanneu v položaj, katerega je dovolj jasno označil naš delegat Konstantin Fotič. Na drugi strani je bil odpor malih držav tudi radi tega slabši, ker niso male države imele enakih interesov. Na konferenci male antante v llelgradii so si vse tri članice obljubile pomoč v Lausanneu in tudi dejansko ostale solidarne, ker so vse tri odklonile podpis dokumentov. Toda zdi se. da je odklonilno stališče Češkoslovaške in Romunije bilo več ali manj platoničnega značaja, tako dn ie za svoje pravice stala trdna edinole Jugoslavija. Zanimivo bo sedaj pričakovati, kako nameravajo velesile izvesti resolucijo, ki se tiče podpore Podonavju in vzhodnim agrarnim državam- Zgoraj omenjeni inozemski diplomat je pri teh besedah skomignil z rameni ter pristavil, da »se hudo vršili razgovori o kreditnih operacijah« v prijetnejšem ozračju, ker vlnda popoln sporazum med velesilami in ker »odslej male države ne bodo več postavljene pred težavne probleme, da izbirajo med Iremi ali štirimi rnčrti, ampak jim lin predložen v podpis enoten načrt za sanacijo njihovega gospodarstva.« Razgovori v tem prijetnem ozračju se že nadaljujejo v Ženevi in Parizu. Novi minister dvora Belgrad. 11. julija. AA. Boško Čolak-Antir, izredni poslanik in pooblaščeni minister v Buka. rešti, je imenovan za vršilca dolžnosti ministra dvora. „Triglav" nasedel London, 11. julija. A A. Reuter poroča: Po neki Llojdovi vesti iz San-Vincenta je jugoslovanski parnik »Triglav« na vožnji iz Rotterdama v Ruenos Aires nasedel na pečinah blizu Verdskcgn rtiča. Čeprav se ladja nahaja v dokaj resnem položaju, vendar ni nevarnosti, da bi se potopila. Tudi posadka ladje je izven nevarnosti. »Triglav« jc najmodernejša ladja Jugoslovanskega Lloyda. Zgradili so ga leta 1029 in jc imel 10.300 ton. Bolgarski profesorji čakajo na plačo Belgrad, 11. jul. 1. Iz Sofije poročajo, da se je prijavila pri prosv. ministru Muravijevu deputacija profesorjev iz Nove Zagore, ki je prosila ministra, naj se vendar enkrat izplača prosesorjem srednjih šol plača, na katero čakajo že sedem mesecev. Na posredovanje prosv. ministra je finančni minister Štefanov izplačal delegaciji 100.000 levov ter jim obljubil, da bodo dobili ostanek še tekom meseca julija. Osebne vesli Belgrad, 11. jul. 1, Za višjega policijskega komisarja 6. skupine na obmejni policijski postaji v Koprivnici je postavljen Vodonelič Ante, dozdaj višjj policijski komisar pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Za višjega policijskega komisarja 6. skupine pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljano je postavljen Juraj Matutinovič, dozdaj višji pristav 7. skupine pri upravi mestne policije v Belgradu. V resoru finančnega ministrstva so napredovali v 8. položajn oskupino sledeči cariniki: Brolih Vitko, Brumen Franc, Novak Marijan, Rijavec Adolf, Smokvina Milan, Dcrviš Štefan, Rodin Miloš, Ro-din Janko, Brence Ivan, Kolar Oskar, Zupančič Miha, Košenina Josip, Rašpica Slavko. Za monopolskega pristava 8. skupine je imenovan Ambrož Kapor, monopolski pristav na postaji Domanoviči. Pri tobačni tovarni v Ljubljani je postavljen za pomožnega monopolskega kontrolorja 9. skupine Franc Zalar, dozdaj v Banjaluki. V tobačni tovarni v Dubrovniku je imenovan za konceplnega pripravnika Anton Januškovski, dozdaj v tobačni tovarni v Ljubljani. Dunajska vremenska napeved: Negotovo vreme, verjetno pa soparno z nevihtami. Bolgarija in Romunija vedno boSj prijateljici Belgrad, 11. jul. 1. Iz Bukarešta javljajo, da je prišla tjakaj velika skupina bolgarskih pravnikov, ki so imeli svoj letni kongres v Ruščuku. Romunska vlada jim je poslala iskreno povabilo, naj pridejo v Romunijo, kjer bodo prijateljsko sprejeti od romunske vlade ter od svojih stanovskih tovarišev. Na čelu bolgarske skupine odvetnikov, ki jih je več kot 300, je bolgarski pravosodni minister Vrbanov, ki se je na bukareškem kolodvoru v vznešenih be-sedali zahvalil za gostoljubnost, ki je nov dokaz za to, da obstoji prijateljstvo med obema državama in da je lo prijateljstvo vedno bolj iskreno. Romunski tisk posveča cele kolone temu nenadnemu in dobrodošlemu obisku iz Bolgarije ter pristavlja, da bo mnogo doprinesel k medsebojnemu zbližanju. Vihar na Hrvatskem Zagreb, 11. jul. ž. Davi okrog S do 6 je bil v Zagrebu in okolici velik vihar. Strela jc udarila v stolp župne cerkvc v Brdovcu in na več mestih poškodovala streho. Vihar jc šel proti jugovzhodu. Izpraznjeni so bili radi kratkih stikov električni vodi Karlovec—Zagreb, radi česar so vsa industrijska podjetja prenehala obratovati aa polnih 40 minut. Železniški tarifni odbor Belgrad, 11. jul. 1. Radi potrebe, ki je nastala radi gospodarske krize, in z ozirom na zveze, ki obstojajo med našim gospodarstvom in našimi železnicami, je prometni minister danes podpisal naredbo za ustanovitev tarifnega odbora v prometnem ministrstvu. Tarifni odbor bo po tej naredbi posvetovalno telo, ki bo imelo nalogo, da na poziv in z odobritvijo prometnega ministrstva prouči gospodarsko razmere v državi, v kolikor vplivajo tudi na železniški promet in na vprašanje železniške tarife. Tarifni odbor sestoji iz 24 članov, člani bodo imenovani za pel let, in sicer 9 članov imenujejo na skupen predlog trgovske1, obrlne in industrijske zbornice, 5 članov imenuje na skupen predlog Glavna zadružna zveza, 1 člane imenujejo v sporazumu z ministrstvom za gozdove in rudnike vsa gozdarska in rudarska zastopstva, 6 članov pa imenuje samostojno po svojem lastnem prepričanju iz vrst gospodarskih, finančnih in trgovsko-tarifnih strokovnjakov prometni minister sam. Tarifni odbor sklicuje minister po potrebi, najmanj pa dvakrat na leto. Ljubljana, II. julija. AA. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič zaradi odsotnosti do nadaljnjega nc bo SDreiemal strank. Bolgarski trgovski dogovor z Nemčijo Poset italijanske eshadre Sofija, julija meseca. Nemfija je glavni uvoznik Bolgarije. Devizne odredbe so zelo hudo prizadele Nemčijo, ki uvaža industrijske proizvode, pred vsem stroje vseh vrst, orodje, kemikalije, barve itd, Surovi material, katerega Nemčija za svoje izvozno blago potrebuje, mora plačati v gotovini, svoje izdelke pa da Bolgariji na kredit. Pri kalkulaciji so nemški izvozniki pao računali na plačilo v obrokih, niso pa predvidevali, da bo posegla v trgovino država s svojimi deviznimi naredbami. Zakon za razdolžitev kmetov, trgovcev itd., po katerem dolžniki zadostijo svoji dolžnosti za dolgove, sklenjene do 1. januarja 1(131. ako polože pri sodišču le eno desetino plačila, ostalo pa se razdeli v plačila na enake obroke v petih letih, plačljive vsakega pol leta, je povzročil pravcato paniko med uvozniki. Za poznejša naročila za ta zakon dovoljuje ob plačilnem terminu radi nedostatka le '20—30 odst. deviz. Na drugi strani pa Nemčija kupuje v Bolgariji tobak, jajca, sadje in poljedelske produkte, katera mora plačevati v gotovini. Jasno je, da je to razmerje za Nemčijo zelo slabo. Ker se ni dosegel med obema vladama sporazum, je kot prvi napravil inicijativo neki dr. Schnur, član upravnega sveta Remstma cigaretne tovarne v Berlinu. Izdal je okrožnico na izvozne tvrdke, poživljajoč jih, da mu pošljejo podatke, da bo zamogel rešiti v Bolgariji zmrznjeni nemški kapital*. In dr. Schnur, ki je eden glavnih kupcev bolgarskega tobaka, je imel vspeh. Posrečilo se mu je skleniti z bolgarsko narodno banko po posvetovanju vladnih činiteljev sporazum na nekak kliring, za enkrat v izvozu (K) milijonov bolgarskih levov. Dolžnikom je sedaj dana prilika, da plačajo v nemško kreditno banko v Sofiji odgovarjajočo vsoto v levih, katere vsote porabi dr. .Schnur za nakup tobaka, v Nemčiji pa izplača njegova bančna skupina nemškim izvoznikom po kurzu za plačila, vložena v kreditno banko v Sofijo. Za vse transakcije pa je pač pogoj, da so minuli 3 meseci od dno uvoza nemškega blaga v Sofijo in da je predložena deklaracija Narodni banki. trpeli dr. Schnura je za Nemčijo gotovo velike važnosti. O tem kliringu se pa v javnosti ni dosti govorilo in pisalo. Imel je pa še drug pomen. Kar se je posamezniku posrečilo, zakaj bi se ne posrečilo tudi državi sami? Posledica tega spora- V Nemčiji se streljajo naprej Berlin. 11. julija. AA. Včeraj je v mnogih nemških mestih prišlo do izgredov in spopadov. Tako so se v Berlinu streljali komunisti in nacionalni socialisti, pri čemer je bilo ranjenih 7 ljudi, med njimi 3 nacionalni socialisti zelo nevarno. V Ohlauu v šleziji je moralo orožnišlvo poklicati na pomoč vojaštvo, ki je naposled vzpostavilo red. Ranjeno je okoli 30 ljudi, 2 nacionalna socialista pa sta podlegla ranam. Hude komunistične demonstracije v Belgiji Bruselj, 11. julija, ž. Položaj stav kujoči h rudarskih delavcev se je zelo poslabšal. Danes je bila proglašena generalna stavka, kateri so se i/, simpatije pridružili Se železničarji. Policija je prišla na sled dobro organizirani in razpredeni komunistični organizaciji ter je prijela veliko število agitatorjev. Dve kolesarski |>olkovniji, ki bi morali hiti po odslužitvi vojaškega roka odpuščeni. Aca-demie des Sciences morales et politiques<;, ki je eden izmed oddelkov Francoskega instituta, je izvolila profesorja Edvarda II u s s e r 1 a s freibur-ške univerze s 14 glasovi za svojega dopisujočega Člana. Trije člani akademije so se vzdržali glasovanja. Husserl je ustanovitelj fenomenološke filozofije, in prvi Nemec, ki ga jo ta akademija izvolila za svojega člana. Prosvetno druStvo Trnovo—Ljubljana sporoča vsem članom društva, da je umrl njegov član Matov? Šltprtnnr lrrfnvw> .. T -i. ---- T>_„_:_., j - - ■ - -----*— -» » .v..., i. uaniiu, ua se vsi člani pokojnikovega pogreba udeležijo polno-»tevilno. Pogreb bo iz Zeljarske ulice II ob 3 pop. zuma je bila, da so pregovori med Bolgarijo in Nemčijo stopili v ospredje. Že skoraj mesec dni se vodijo v Sofiji pregovori med predstavniki nemške vlade in bolgarsko državo. Pregovori so rodili vspeh. 24. junija popoldne se je podpisala trgovska pogodba. Sprejemi na dvoru, pri ministrskem predsedniku in drugod, so pač pričali, da se bliža sklenitev trgovskega dogovora med Rolgarijo in Nemčijo, ki sta gospodarsko tesno zvezani ena z drugo. Sporazum pozdravljajo zlasti trgovski in industrijski krogi, ki nujno potrebujejo blaga iz Nemčije. Zaradi brezpogodbenega stanja so se pojavile razne težkoče, redukcija delavstva, podražitev blaga in drugo. Z dogovorom pa bosta stopili obe državi v še tesnejše stike, nego je to bilo dosedaj. V splošnem se nemški narod v Bolgariji visoko ceni kot visoko kulturen in delaven narod. S sklenitvijo dogovoru upa Bolgarija na večji odjem svojih zamljedelskih produktov in oživljenje trgovine. lina pa pogodba seveda tudi političen pomen v smislu naraščajočega vpliva Nemčije na Balkanu. Komaj sta pretekla dobra dva tedna, odkar so bile izrečene v Soliji zelo laskave besede na banketu, ki ga je priredila občina italijanskim gostom ob priliki nastopa bolgarskega telovadnega društva •Junakr, v katerih govorih se je poudarjalo znano prijateljstvo Italije do Bolgarije in njeno podporo — že smo priča grandioznega sprejema italijanske vojno ministrstvo povabilo ves italijanski častniški ministrstvo je vzelo priprave samo v svoje roke, Po posetu francoske križarke je bilo pač pričakovati, da Italija na noben način ne bo hotela zaostali, da pokaže črnomorskim državam svojo vojno moč na morju. Da bo tudi Sofija deležna proslave, je vojn oministrstvo povabilo ves italijanski častniški zbor na poset Sofije in tako se je v prestolnici z vsem pompom demonstriralo italijansko-bolgarsko politično prijateljstvo in tihi sporazum. Pač žalostno dejstvo za Jugoslov: ne, ki se med seboj prepirajo, zato da žanje tujec. Kdaj se bodo južni slovanski rodovi zavedli, da je njihov spas le v medsebojni resnični bratski zvezi? Zdravo bolgarsko ljudstvo instinktivno čuti, da politika njegovih oblastnikov ni prava, zato so bile ob priliki italijanskega poseta tudi protidemonstracije. O da bi inteligenca čutila tako zdravo kakor čutita kmet in delavec! Kreku spomenik! Naše mnenje je, da mora Kreku postaviti spomenik tisti rod, med katerim je Krek delal in ki je doživel njegovo brezprimerno nesebičnost, s katero je postavil svoje izredne darove v službo svojega naroda in vsega slovanstva, da, vsega človeštva. Cas pa hiti, Krekovi sošolci praznujejo 70 letnice rojstva ali se jim vsaj močno bližajo, ludi rod, ki je Kreka še osebno poznal iz dobe njegovega javnega dela, je |>o večini že prekoračil štirideseto leto. Ako naj torej prispevajo za Krekov spomenik v prvi vrsti njegovi sodobniki je treba hiteli, ker jih je pač po neizprosnem naravnem zakonu vsako leto znatno manj. Verno pa, da prav mnogi med njimi čutijo srčno dolžnost, da bi se na ta ali oni način oddolžili manom velikega dobrotnika našega naroda. Razne so poti, po katerih to lahko Store — ena izmed njih je pa ludi ta, da prispevajo za Krekov spomenik; denar, darovan v ta namen, je poklonjeti naši umetnosti in olepšavi naše prestolnice, obenem pa tudi širjenju Krekovih idej, na katere bo spomenik opozarjal sodobnike in še pozne rodove. Naj prispeva lorej vsakdo v ta namen toliko, kolikor mu brez škode omogočajo njegove razmere! Prvi veliki dar je prejel odbor od Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani, ki je poklonilo za Krekov t-pomenil; tisoč izvodov Krekovega Socializma (II. iz/laja). Odbor Je sklenil, da bo poslal vsakemu darovalcu, ki bo daroval vsaj 50 Din za Krekov spomenik, en izvod le knjige brezplačno. Na ta način bo dobilo tisoč darovalcev skromen spominek na Kreka, njegovo delo bo živelo med nami in rodilo sadove, slovenska prestolnica bo pa — če ne kmalu, pa vsaj čez nekaj let — dobila spomenik, ki bo njej v kras (saj jih nima preveč!), vsem darovalcem v zadoščenje, sodobnikom iu znancem pa v spodbudo. Začeli je treba — to je vsa skrivnost!« (Krek). Začeli smo — upamo, da nam bo vsak dober Slovenec, in Jugoslovan pomagal delo tako dovršiti, da bo Kreka vsaj nekoliko vredno! Darovi naj se pošiljajo na naslov: Odbor za Krekov spomenik, Ljubljana, Zadružna zveza. Odbor za Krekov spomenik v Ljubljani: Jože (iostinčar, predsednik. Vinko Zor, tajnik. Dr. K. Mohorič. blagajnik. Dr. Dinko Puc. Dr. Fr. Ks. Lukman. Dr. France .Štele. Oton Župančič. Rihard Jakopič. Filip 1'ratnik. Srečko Žumer. Iv. Dolence. Inozemski delavci v Bolgariji odpuščeni Belgrad. 11. jul. ]. Iz Soli je poročajo, da je pravkar izšel ministrski dekret, s katerim se odpoveduje delo vsem inozemskim nameščencem in de-lavceni v Bolgariji, izvzemši 8000 Rusom, ki so prišli v Bolgarijo s tako zvanim Nansenovim potnim listom. Bolgarska vlada je izjavila, da je morala storiti la korak, ker postaja gospodarska kriza vedno občutnejša in ker ne more dopustiti, da ostane domače d elavstvo brez.posla, med tem ko bi ino-zemci zavzemali plačana mesla. Novi nemški hurz Lipsko, 11. julija. AA. Nemško državno sodišče je ugodilo zahtevi bivšega vojvode Sachscn-Alfen-burg proti Turingiji, da se mu vrne njegovo rodbinsko premoženje v vrednosti okoli 30 milijonov mark. Leta 1919 med vojvodo Ernstom Allcabur-gom in Turingijo sklenjena pogodba glede odpravnine, na podlagi katere je Turingija prevzela voj-vodove domene in posestva proti odškodnini več sto milijonov mark, je bila namreč zaradi formalnih nedostatkov razveljavljena. Zdaj pride vojvoda spet v popolno posest svojega imetja. PLEMENITA GESTA Lizbona, 11. julija. AA. Vlada jc sklenila, da pokoplje v Angliji umrlega bivšega portugalskega kralja Manuela na Portugalskem. Prevoz trupla iz Anglije na Portugalsko se bo izvršil m državne stroške. Na dnu spe nevzdramno spanje Cherbourg, 11. julija. Danes je že peti dan, odkar potonula podmornica »Promethee« počiva 80 metrov globoko na dnu morja s 63 mornarji in delavci. Preden sta dospeli specialni italijanski ladji za potapljanje »Artiglio« in »Rostro« iz Bresta, ki je od Cherbourga oddaljen 150 morskih milj, so francoske torpedovke, hidrovolani in baloni tako dolgo preiskovali morffe, dokler niso po preteku 20 ur našli kraj, kjer se jc ladja potopila, in sicer s pomočjo telefonske boje »Prometeja«, ki je bila na potonulo podmornico privezana s 160 metrov dolgim kablom. Kraj se imenuje Poche dc Levy, 7 milj severno od rta Levy, in je znan po močnem morskem toku, ki silno otežuje potapljačem rešilna dela, ker tok potapljača pod površino odnaša. Na klice po telefonski boji: »Hallo, Promethee . .. Hallo . . . Hallo...!« se iz utopljenega trupa ni nihče oglasil. Ker pa je aparat bil, kakor se je takoj dognalo, pokvarjen, so spravili v funkcijo hidrofon, s katei»m je mogoče telefonirati v vsak polomili trup. Telefonirali so na dno: »Pogum, Promethee! Odgovorite!* Toda tudi na ta odziv je ostalo vse tiho. Italijanski potapljači. Med tem sta bili ladji »Artiglio« in »Rostro« dospeli v pristanišče Cherbourg, kjer ju je pričakovala velika množica ljudi. To je bilo 9. julija dopoldne. Svojci utonulih mornarjev, ki seveda še vedno upajo, da je v podmornici kdo ostal pri življenju, so potapljače nestrpno pričakovali. Ker imata italijanski reševalni specialni ladji na krovu vse potrebne priprave za potapljanje, sta bili že opoldne gotovi in sta odpluli na kraj nesreče, da začneta reševalna dela, obdani od množice francoskih vojnih ladij. Najprej se je vsidrala nad trupom potonule podmornice ladja »Artiglio«, in sicer na več bojah, ki so bile pritrjene na dno morja s cementnimi bloki, katere so bili Francozi tam spustili na dno. To je potrebno zato, da se ladja, na katero je privezan potapljač, preveč ne premika. Ker je bila gosta megla in je zaradi tega bilo mor- Akademiki in stanovski red Stanovski red spada — posebno po encikliki Quadragesimo anno« — med najvažnejša vprašanja socialnega katoličanstva in mora zanimati prav posebno tudi vsakega akademika. Saj si izvoli vsak dovršen vseučiliščnik — bodisi bogoslovec, pravnik, filozof, inedicinec, tehnik, poljedelec, trgovec, umetnik —• na podlagi svojega strokovnega znanja neki določen poklic in poslane s tem član določenega stanu. Stanovski red pa ni drugega kakor organizacija, ureditev družbe po stanovskem pripadništvu. Temu novemu redu je treba utreti pot: šolati duhove za poklic, negovali stanovsko mišljenje, ki mu delo ni samo sredstvo za zaslužek, marveč predvsem »socialna služba« na korist splošnosti; dalje je treba organizatorično utrdili izobraževanje in voljo v dijaških strokovnih društvih in korporacijah. Vse to spada pod pojm stanovske zavesti med akademično mladino in prvi korak do včlenjenja akademikov v poklicno-sta-novski red. Ko akademik dovrši nauke in zavzame socialen položaj, izstopi iz zgolj akademskega stanu v ožjem smislu. Sedaj je »-starešina«, pa nič več. Sedaj rasle v drug stan, za katerega je bil »akademski stan« samo priprava in v katerem more le-ta imeti samo pomen čina ne pa stanu. Če bi hoteli bili starešine v svojih življenjskih poklicih samo » akademski stan«, potem bi bil to »akademski razred«, fronta proli neakademikom, kar dejansko pogosto srečujemo; to se pravi, ločiti se od drugih ljudi v taistem poklicu in tako tudi od tovarišev v narodni celoti. Katoliški akademik se bo tedaj priznal k ljudem tistega poklica, kateremu pripada. Kajti bistvo stanu je pripadnost k taistemu poklicu, ne pa h kaki stranski panogi delovnega trga ali šolskega izpričevala. Katoliški starešina — pa naj bo že vodja podjetja ali podjetnik sam ali pa višji ali nižji uslužbenec — se bo strnil z ostalimi poklicnimi tovariši, in to z vsemi, tudi z najpreprostejšimi podajači podjetja; z njimi skupaj bo stvoril stan, ki mora nujno obsegati vse skupine določene socialne službe, Tako n. pr. v tovarni: lastnika, podjetnika, vodilne uradnike, inženjerje,' nameščence, delovodje, pomočnike, vajence itd. Vsa ta priredba: akademikovo mesto v življenjskem in delovnem prostoru svojih poklicnih tovarišev, negovanje stanovskega mišljenja, delo za poklicnega duha in poklicno čast in poklicno organizacijo, vse to je zadnji in najgloblji zmisel včlenjenja akademikov v poklicno-stanovski red. To je nova naloga akademikov v duhu »Qua-dragesimo anno«; njegov stanovski voditeljski poklic! Akademik naj povsodi, kjerkoli že zavzema svoje socialno mesto, organizira občestvo s svojimi poklicnimi tovariši. Tako in samo tako se bo razredni boj slednjič razrešil in njegovo mesto bo zavzelo složno skupno delo vseh ljudi in Vseh stanov. Delo v ta namen opravičuje tudi zahtevo po političnem vodstvu v različnih postojankah jutrišnje razčlembe družbe po stanovskem redu! In to ie slednjič najlepši sad stanovskega reda: zvezal bo zopet »delo« in »kapital«, ki ju je gospodarski liberalizem strga! vsaksebi, in zvezal bo tudi zopet »poklic« in »politiko«, ki ju je politični liberalizem istotako ločil. _x_ Italijansko-češka bitka Turin, 1). julija. AA. Nogometna tekma za srednjeevropski pokal med turinsko »Juventus« in praško »Slavijo«, ki se je včeraj vršila, se je končala z zmago Italijanov 2:0 že v prvem polčasu. V začetku drugega polčasa so ranili češkega vratarja, da se je nezavesten zgrudil na tla. Nalo je moštvo Sla vije zapustilo igrišče in se ni več vrnilo. Gola sta dala Cesarini in Orsi (iz kazenskega strela). Turška zmaga Carigrad, 11. julija. AA. Revanšna tekma med francoskim klubom »Racing« in mešanim turškim moštvom, sestavljenim iz članov Galate Serajl« in še drugih carigrajskih klubov, se je končala z zmaga Turčije 3:1. Nov kandidat za predsedmštvo USA Ncwyork, 11. julija, ž. Kot četrtega kandidata za predsedniške volitve je postavila »dclavsko-kmetska stranka- generala Coxer-ja. Iz Turčije Ankara, 11. julija. A A. Turška zbornica je tajništva Društva narodov, v katerem se Turčija soglasno sprejela od vlade predloženi odt-ovor izjavlja pripravljeno stopili v DN. Turški parlament je dalje sprejel z. ikon, ki pooblašča vlado, da w>-drzavi obalno plovbo. sko dno nerazvidno, se je mogel spustiti na dno potapljač Raffaelli šele ob 4.50 s prav posebnim aparatom. Malo prej se je bil spustil na dno francoski potapljač, ki je sicer videl podmornico kakot ogromno senco na dnu, ni je pa mogel doseči, ker se mu je vlila kri in so ga morali iz globine 40 m zopel dvigniti na krov. Raffaelli, zaprt v težko odejo iz jekla, je dosegel dno, na katerem je prebil cele štiri ure. Na dno je dospel v 7 minutah. Nihče se ne odzove. Raffaelli je telefoniral, da vlada na dnu precejšnja tema, da je lok močan in da jako težko vidi.Ladja »Artiglio« se je morala premakniti, da je potapljač dobil boljšo lego. To se je zgodilo š» parkrat, dokler se ni potapljač znašel tik trupa potopljenega »Prometeja«. Raffaelli je sedaj začel tolči s kladivom vzdolž celega trupa, ni pa iz notranjosti dobil, nobenega odgovora. Raffaelli je klical dobre tri ure, na kar se je pustil zopet dvigniti na »Artiglio«. Tu je sporočil, da je pregledal dva tretjini ladjinega trupa. Za Raffaellijem se je spustil takoj v morje njegov tovariš Mancini. Ta je imel s seboj specialno rdečo električno svetilko in jc ostal na dnu celih pet ur. Preiskoval je- trup, ako bi ne bilo mogoče navrtati ga in spustiti vanj kisika ter tekoče hrane. Tudi njegovi klici so ostali brez odgovora. Sam jc zaprl nad seboj krsto. V pristanišču je pa množica nestrpno čakala poročil. Med njo se je nahajala stara mamica podčastnika Prigenta, ki je postal žrtev zvestega izpolnjevanja svojih dolžnosti. Ko je namreč na potapljajoči se ladji kapitan ukazal, naj se hitro zaprejo vse odprtine, je Prigent takoj ubogal, se spustil v eno izmed odprtin in jo za seboj zaprl in pri-vil. Na ta način je Prigent v dobesednem pomenu besede z lastnima rokama zaprl pokrivalo svoje krste. Seveda svojci še vedno upajo, da se bo posrečilo njihove drage rešiti, loda njihovo upanja je kljub junaškim naporom potapljačev zaman. Besede Pija XI, dijakom Nedavno je sv. oče sprejel skupine rimske dijaške Katoliške akcije. Med njimi so bili člani, ki so bili morali mnogo prestati od fašistov, a so kljub temu ostali zvesti katoliški dijaški zvezi. Rimsko katoliško dijaštvo se je prišlo ob odhodu na počitnice sv. očetu zahvalit, da je kakor pravi dijaški mecen poskrbel za zgledno obnovo in opremo doma dijaške zveze v Rimu. Pij XI. je v svojem odgovoru naglasil predvsem svoje veliko veselje, da so dijaki pred odhodom na počitnice prišli k njemu. Pozorno je bil opazoval njihovo delavnost. Posebno pa ga veseli, da ti dijaški krogi uresničujejo to, kar je najlepšega pri članih Katoliške akcije: da šo središča, ki izžarevajo skrivnost, iz katerih prihajajo blagodejne akcije, radioaktivna središča najlepše in najveličastnejše radioaktivnosti. Če je bil v začetku leta tem dijakom podelil svoj blagoslov za uspešen potek njihovih naukov, jim ga daje ludi v leh dneh, da bi na počitnicah tem aktivneje in blagodejneje vršili svoj apostolaL Tudi med študijem so opravljali apostolsko delo, še bolj pa so se pripravljali na apostolat, To pa je in ostane najprvotnejša potreba: nujna potreba tudi za škofe in duhovnike, da se šolajo, se ozirajo daleč naokrog, in tako sami -vedno bo|j-ši, boljšajo ludi druge. Neprestano lastno šolanje in boljšarije je brezpogojno in neogibno potrebno, kajti drugače se znajde oni, ki naj bi drugim kaj dal, nekega dne v položaju, ko ne bo imel več ničesar dati. In ta trenutek nastopi kaj kmalu, če ne skrbimo vedno za zalogo, če nismo obilo preskrbljeni z vpogledom in pobožnostjo. Prva naloga Katoliške akcije in vseh, ki se ji posvečajo, je, da se izobražujejo, ohranjajo na taki višini, da morejo v resnici nekaj dati in sodelovati s hierarhičnim apostolatom. Ti dijaki gredo sedaj na počitnice, kajti vse-kak or polrebuje ludi razum odpočitka. A tudi na počitnicah jc marsikaka prilika za apostolsko delovanje. Dijaki morejo v krogu svojega domačega kraja s svojim življenjem, svojim obnašanjem zgledom slaviti zmage. Mladega dijaka, ki se vrne iz mesta domov, v svojo domačijo, nehote vsi opazujejo, ne velja jim kakor vsak drug. Vseučiliščnik je tako rekoč skolaslični višek; podoben je človeku, ki prihaja z visokih gora: gledal je, kar ne vidijo vsi, in li drugi imajo pravico na lo, da zro na njegovo delavnosl kakor na nekaj, kar ni vsem lastno. Tu pa je ravno sv. očetu v veliko tolažbo misel, da morejo dati njegovi ljubi sinovi povsodi, kamorkoli pridejo, v javnem kakor v zasebnem življenju, vsem, ki jih vprašajo, kako vendar to, da znajo biti dobri katoličani, obenem pa ljubiti moderne nauke, tudi v lastnem življenju in ravnanju, hodili po najvišjih potih sodobnosti.— odgovor: Glejte, lo se tako naredi! To je prekrasen apostolat, tem krasnejši, čim nepričakovaneje ' prihaja onim, ki vidijo te zgledne mladeniče v cerkvi, pri oltarju, v njihovem razmerju do hierarhije, in najdejo pri njih tisto, česar pri sebi niso našli. Ob sklepu vzpodbuja sv. oče dijaštvo za apo-slolat dobre besede in molitve. Bosanec oklal pekovskega mojstra Ljubljana, 11. julija. Žrtev Bosančeve vročekrvnosti bi bil kmalu postal pekovski mojster Zupan Nikolaj z Dunajske ceste šl- 58, kjer ima v Kavčičevi hiši svojo pekarno. Pri njem je jemala že delj časa tudi skupina Bosancev kruh. Mojster Zupan se je napotil danes okoli 7 zvečer v bližnjo delavsko barako, kjer imajo Bosanci svoje beraško stanovanje, iz-terjavat dolg, ki so ga napravili pri njem. Nastal je med njim in vročekrvnimi Bosanci besedni spor, ki se je stopnjeval tako, da je Zupan, boječ se dejanskega napada, pobegnil. Bosanca pa sle kakor brez uma planila za njim iu ga dohiiela blizu milnice na Dunajski cesti. Lden od njiju se je z vso silo vrgel nanj in mu zadal z nožem nevarno rano pod desno rebro. Zupan se je zgrudil na tla in kri mu jc v goste,it curku tekla iz globoke rane. Očividci so nemudoma poklicali reševalno po-slajo, ki je žrtev bosanske podivjanosti s svojim avtomobilom prepeljala v splošno bolnišnico. Tam so zdravniki ranjenca takoj operirali,, vendar ie njegovo stanje še vedno zelo nevarno- Oba vročekrvna Bosanca je policija aretirala m ju po zaslišanju na stražnici na Dunajski cesti odvedla v policijske zapore. Socializem in katolicizem Ivana Cankarja* V 13. zvezku Zbranih spisov ■Ivana Cankarja, ki vsebuje one povesti pokojnega velikega pisatelja, katere so v najznačilnejšem pomenu besede socialnega značaja, je izdajatelj Zbranih spisov univ. prof. dr. Izidor Cankar podal v velezanimivem uvodu objektivno podobo svetovnega nazora in razvoja Ivana Cankarja, ki jo tu v celoti ponatiskujemo za najširšo našo javnost. Mnogi bi hoteli gledati Ivana Cankarja enostavnega, prozornega in doslednega kot napisan program in kot izgotovljen program porabnega v lastnih idejnih dvomih in bojih ter dnevnih potrebah in mukah našega narodnega življenja. A Ivan Cankar ni tak; ne moremo ga vtekniti v nobenega izmed idejnih okvirov tedanjega ali sedanjega mandzma, naprednjaštva ali katolištva. če nečemo potvarjati zgodovinske resnice in sile storiti ali onim idejnim okvirom ali pesniku. Leta 1907. nastopi kot socialno-demokratski kandidat, govori na shodih, piše v uredništvu z izrazito proticerlcveno tendenco in skuša na vprašanje slovenske kulture aplicirati načela historičnega ma-terializma, 1. 1909. pa gre k spovedi in obhajilu ter zapoje, dotlej tolikokrat obsojen kot pesimist in skeptičen anarhist, upapolno pesem: »Luč je in Bog je radost in življenje k Ta raznolika dejstva motijo pogled, begajo tistega, ki si želi kratke in jasne formule psihološkega in idejnega pesnikovega sestava, ter podpirajo napačne analize pesni- * Pri tej priliki opozarjam« na Zbrane spise I v a n a Cankarja, ki jih je izdala dozdaj »Nova Založba« v Ljubljani v 1J. zvezkih. 13 zvezek je izšel letos (1932). Dolžnost vsakega slovenskega izobraženca je. da sc na Cankarjeve zbrane spise naroči. Vseh 13 zvezkov stane okoli 1000 dinarjev, celotno del« jo proračunano na 18 zvezkov. Dobi se pa tudi vsak zvezek posamič in pride na 80—110 Din, kakršna jc pač vciava. Naj bi ne bilo knjižnice zavednega slovenskega človeka, ki ne bi imela Cankarjevih spisov! kove duševnosti, ki se javljajo v poskusih, da vtaknejo Ivana Cankarja celega in takega, kakršen je, v program katerega izmed politično-kulturnih krogov tedanjega slovenskega javnega življenja; pri tem poudarjajo ti to, oni ono dejstvo njegovega življenja, kot da ga zlasti to ali samo ono označuje. Ti poskusi se nikoli ne bodo mogli posrečiti. Vendar pa so sedaj, leta 1909., ko so izšla v tem zvezku Zbranih spisov objavljena Cankarjeva dela, vse bistvene sestavine Cankarja pesnika in človeka gotove, tako da je mogoče psihološko in idejno pravilno analizirati historični pojav, ki ga predstavlja Ivan Cankar. Ivan Cankar ni samo član socialno-demokrat ske stranke izza 1. 1907.. on je od vsega početka socialistično usmerjen. Ze v prvi knjigi svoje proze, v »Vinjetah-, ki jih je značilno datiral z dnem 1. maja 1899. napoveduje socialni prevrat, ki mora priti: »In že je obsenčil duh upornosti sestradane obraze in stiskajo se okrvavljene pesti; prišel bo čas, ko se bodo majali beli gradovi ob svitu krvave zore.« (t, 306.) V poznejših leposlovnih spisih je njegova proletarska miselnost neštetokrat izpričana, 1. 1906. pa jo izpoveduje zopet naravnost, ne v pesniških prilikah, ampak v frazeologiji političnih govornikov, ko razpravlja o »strahotnosti družabne krivice, grotesknem razmerju med delom in bogastvom« ter napoveduje »poslednjo revolucijo« (X, 351, 352.) Zavest pripadnosti k socialni demokraciji je ohranil vsaj še do 1. 1913., ko se je zadnjikrat javno prištel k tej stranki. Mnogi njegovi spisi očitujejo izrazito socialistično tendenco in tako tudi marsikatera črtica večinoma iz starojšh del sestavljene zbirke -Za križem', ki jo objavljamo tukaj. Uvodna prispodoba, v knjigi naslovljena Za križem , je slika strašnega razdejanja, ki ga je povzročil nasilno vladajoči socialni red, in napoved bodoče zmage proletarialu, ki bo kakor čudež regenerirala vse to bolno in propalo družabno telo: »Iz bičanja in iz križanja, iz sramote in trpljenja je vzrastel naš dan, do nebes se je povzdignil nnš križ — pojte mu hozana in aleluja!« Za trpljenjem pride pove-ličanje: »Šli so v svetel dan, ko se je zgrnila globoko za njimi nad Sodomo strašna noč.< Ta uvodna črtica knjige je alegorična vizija socialistično gledane sedanjosti in bodočnosti, za njo pa sledi dovolj črtic v knjigi, ki ilustrirajo socialistično pojmovanje življenja v posameznih primerih. »Jure« je otrok, ki se muči do smrti, ker ga je družba, čistega in preprosto pravičnega, vrgla iz sebe, kot jI velevajo njeni zastareli in torej krivični, okrutni nazori, preostanki razkra-jajočega se reda: »Gospodična« je zgodba upapol-nega trpljenja, ki ne more razumeti železne neusmiljenosti modernega gospodarstva: »Zakaj bi ne dobil delo, ko je priden delavec, in mlad?v; Gjuro v črtici »O domovina, ti si kakor zdravje!« si pravi: »Tako si delal petnajst let in dalj, nisi videl belega dne, ne užil veselja: zate ni bilo praznika, jama izkopana bo tvoj praznik in tvoj počitek!«; »Jakobovo hudodelstvom je dejanje pravičnega upora proti kapitalističnemu načinu razdeljevanja gmotnih dobrin, ki dovoljuje, da eni blazno tratijo sadove dela, drugi pa da umirajo od takole in bolezni in da sta delavska otroka, »deklici ubogi, ki bosla na cesti prodani nekoč, duši nedolžni, ogoljufani že v materinem telesu* ; »Zdenko Petersilka« je povest, »kako propade nedolžen človek« in »Kovač Damjan« dolži ves ustroj družbe greha nad seboj in svojo nevesto: »Drugi so grešili nad nama, midva nisva grešila! Kaj je drevo krivo, če ga zlomi vihar in kaj je list kriv, če ga odnese veter? Tako se je nama zgodilo. To je pravi socializem, naj so tudi nekatere izmed omenjenih črtic izšle v katoliškem tisku; to ni zgolj občutljivost za socialno krivico, ki jo ima vsako nravno bitje, in tudi no samo volja pomagati siromaku ter morda reformatorsko podeči v sedanje socialno stanje, marveč želja po popolnem, revolucionarnem prevratu, po katerem bi se lako grozotne krivice sploh no moglo godili več. On odklanja mila sredstva družabne obnovo, priporočana od konservativnih socialnih reformatorjev; zato ukazuje Kristus v črtici Za križem svojim vernikom: »Odložite molke! Tudi sveto podobe obrnite in žegnančke izpraznite in pojdite z menojl« To je Ivan Cankar socialni demokrat; on hoče in poskuša biti ves socialni demokrat. Toda kakor bi pomenilo potvorbo resnice, če bi kdo to dejstvo tajil ali zasenčeval, tako je, zaradi iste resnice, potrebno vedeti, da so bile miselne podlage marxizma pesniku po naravi in dejansko tujo, da je njegov življenjski nazor bil preširok, da bi ga bilo mogoče vtekniti v formule marxi-stične filozofijo, in da jedro njegovega oznanilo, ki ga je prinašal Slovencem, nele ni skladno z materialistično filozofijo socialne demokracije, marveč da ji jo tudi nasprotno. Že v uvodu k XI. zvezku Zbranih spisov sem pokazal, kako Ivan Cankar nasiljuje sebe in marxistično doktrino, ko poskuša biti dogmatično korekten socialist, sedaj pa je treba pristaviti: poleg razmeroma maloštevilnih spisov, ki izpovedujejo marxistično miselnost, jo Ivan Cankar napisal brez primere več takih, ki se materialističnemu pojmovanju sveta upirajo in ki je vsa njih idejna vrednost prav v i tem uporu, kakor bo vsak ideološko nekoliko orientiran bravec mogel uvideti. Filozofska podlaga marxizma je. — v nasprotju z njega predhodnico, nemško idealistično filozofijo, po kateri vodijo ideje razvoj zgodovinskega dogajanja — prepričanje, da je zgodovina j človeškega rodu resultanta vsakokratnih materialnih razmer v družbi; časovno ekonomske razmere ustvarjajo času njega filozofijo, religijo, moralo; duha ni, osebna vest jo, če eksistira, stod-njič le usedlina gospodarskega stanja v družbi. , Ivan Cankar jo enkrat poskusil zagovarjati to j hipotezo (»Slovensko ljudstvo in slovenska kul | tura«; Zbr. sp. XI, 322), toda tega dela ni nikoli ! objavil, čeprav je bilo gotovo in javno naznanjeno, ogromna večina njegovih spisov pa je, morda te nezavedno, polemika proti historičnemu mate-rializmu. f'e oznanj% historični materializein vse-moč ekonomskih razmer, oznanja Ivan Cankar zmagoslavje duha; če pričakuje mar.vizom rešitve človeku iz srečno izbojevanih razrednih nasprotij, je pričakuje Ivan Cankar iz prebujene individualno vesti. To sta dve v osnovah si nasprotni naziranji: Marxizem jc ekonomski materializein. Ivan Cankar jo spiritualistični idealizem. Tudi v spisih, objavljenih v tem zvezku, je dovolj dokazov za to nasprotje. (Dalje.) Maši bojevniki pri Mariji na Brezjah Zborovanje bojevnikov pred cerk Brezje, 10. julija. Letošnje zborovanje bojevnikov se je vršilo v znamenju gospodarske krize. Kljub temu pa se ga je udeležilo okoli 3000 bojevnikov. Že več dni z oblaki nasičeno ozračje je v nedeljo zjutraj kazalo, da se bo vreme le zjasnilo vsaj za ta dan. Že s prvimi jutranjimi vlaki so prihajali romarji k Mariji Pomagaj na Brezje. Cerkev je bila nabito polna. Prav lepo je pridigoval o duševnem nastrojstvu modernega gospodarstva na svetu p. Jožef Aljančič. Že v soboto zvečer se je ob 7 zbralo nad 40 delegatov raznih skupin bojevnikov od blizu in daleč, Iki so z velikim zanimanjem sledili občnemu zboru Zveze bojevnikov v samostanski dvorani. Zborovanje je otvoril poslevodeči I. podpredsednik g. Ivo Matičič, ki je pozdravil vse bojevnike, pijonirje velikega zamisli vojnega tovarištva. Omenil je, da se je g. general Maister, predsednik zveze, opravičil zaradi bolezni, dasi je iskreno želel, biti navzočen zopet enkrat med svojimi dragimi tovariši. — Nato je bila odposlana udanostna brzojavka kralju Aleksandru in pozdravna brzojavka generalu Maistru. Predsedujoči g. Matičič je nadalje omenil, da je za razvoj organizacije bojevnikov sedanji čas kaj neugoden, kljub temu pa Zveza računa na 60.000 mož močno armado bojevnikov, ki jih preveva isti duh vojnega tovarištva, četudi niso vsi formalno organizirani. Zveza, ki ne pozna ne strank ne nasprotnikov, želi vsem svojim vojnim tovarišem dobro in prav tako svoji ljubljeni zemlji in narodu. Reorganizacija po skupinah se oživlja in eden glavnih problemov jo propaganda za mir vseh bojevnikov sveta. Pri takem bremenu, ki ga še vedno nosimo, moramo biti pacifisti. Pri vsem tem pa bomo zadnji, ki bi bežali in prvi, ki bomo branili ogroženo domovino. G. Miklavčič. delegat iz Trbovelj, je brezpogojen pacifist in želi močno centralno upravo nad posameznimi skupinami. G. TVagner je priporočal glasilo Zveze bojevnikov, list »Bojevnik«, ki ob svoji bogati vsebini slane samo 10 Din letno. G. Rozina je poročal o samopomoči bojevnikov. K temu je dala inicijativo agilna skupina bojevnikov iz Most G. Tomec ima pomisleke glede samopomočnih blagajn in je mnenja, da bi kazalo prilagoditi se drugim sličnim blagajnam. G. korvetni kapetan Kubelka priporoča ustano-tev take samopomočne blagajne, ki bi za slučaj smrti nudila najnujnejšo podporo siromašnim slojem. Delegat g. Mak iz Trbovelj je priporočal načrt, ki so ga snovali že pred leti v Trbovljah, ki pa takrat ni našel dovolj razumevanja. Predsedujoči g. Matičič je nato zaključil debato o. samopomoči in otvoril razpravo o notranji organizaciji zveze. Vsa poročila so bila soglasno in z odobravanjem sprejeta. Lepo uspelo zborovanje se je zaključilo ob 9 ZV6ČG1*. Drugi dan, v nedeljo, je pridigal pred cerkvijo bivši kurat g. Bonač. Lepo je govoril o Mariji Pomočnici, h kateri so se vojaki zatekali, in h kateri se zatekajo tudi še danes. Nato je bila sv. maša na prostem pred cerkvijo. Med sv. opravilom je prepeval zbor bojevnikov, ob koncu pa je po končani »Liberi« za rajne tovariše vijo. — Foto Kralj, Ljubljana. mogočno zadonela žalostinka »Blagor mu ...«, nato pa »Oj Doberdob«. Po končani božji službi je poslevodeči L podpredsednik g. Ivo Matičič otvoril javno zborovanje, ki se ga je udeležilo do 3000 ljudi. Uvodoma je pozdravil zastopnika mestne obč. ljubljanske g. dr. Fuchsa, zastopnika rezervnih oficirjev g. Pogačnika, zastopnika vojnih dobrovoljcev gg. dr. V. Meršola in Fr. Radeščka, zastopnika Zveze invalidov g. Šte-feta ter g. korvetnega kapetana Kubelko. Prav posebno je pozdravil skupino avstrijskih koroških rojakov, ki so prihiteli na naš tabor na Brezje. Obžaloval je, da se zborovanja ni udeležil predsednik zveze g. general Maister, ker ga je v zadnjih dneh nenadoma priklenila na postelj bolezen. Pozval je navzočne, naj v pozdrav svojemu voditelju zakli-čejo: Naj živi naš general Maister! (Navdušeni živio-klici in ploskanje.) Ze devetič se zbiramo tu na Brezjah. Kdo smo in kaj hočemo? Smo tovariši, ki želimo sebi in svojemu narodu dobro. Nismo nikaki krvavi hiller-jevci ali kaki prevratni zločinci. Mi smo za mir in spravo narodcfv, vendar pa nismo cunje, ampak smo vedno pripravljeni braniti naš dom, če bi ga kdo hotel zapaliti. G. Kozina je govoril o nalogah Zveze bojevnikov. Države se trudijo, da celijo rane vojne; pa čim se zaceli ena, se odpro spet druge. Ali res ni izhoda iz tega kaosa, ali res ni leka za ozdravljenje duš? Tu zastavlja zveza svoj lemež v ledino, da krepi pravo tovarištvo iz vojnih let, ko je tovariš s tovarišem delil svoj košček kruha in zadnji ogorek cigarete. Grda sebičnost vodi svet, ki s tem sam sebe ubija in ruši. — Širom Slovenije se dvigajo spomeniki padlim in če to ne, je vsaj plošča z imeni padlih tovarišev po najoddaljenejših naseljih. Tudi v Ljubljani na pokopališču stoji kranjski Janez, in odkar je Italija svojim mrtvim na ljubljanskem pokopališču uredila grobove, se namerava tudi v Ljubljani postaviti obsežen in mogočen spomenik žrtvam svetovne vojne. Naš svetovnoznani arhitekt g. prof. Plečnik že izdeluje načrt. Spomenik, edinstven v svoji grandijozni zamisli, bo postavila Zveza bojevnikov s pomočjo mestne občine ljubljanske in banovine. Predstavljal bo očaka Triglava, za čigar svobodo je tekla kri tako na njegovih pobočjih, kot v Dobrudži in drugod po bojiščih svetovne vojne. Ta spomenik naj bo obenem opomin, da je dosti bilo prelivanja krvi! Že med govorom g. Kozine so začele padati posamezne kaplje dežja, pa so zborovale! še vedno vztrajali. Ko pa je začela ploha resno groziti, je g. Matičič zaključil zborovanje in se zahvalil za lepo udeležbo s klicem: Na svidenje prihodnje leto! Referat g. Staudegerja iz Trbovelj o moralni sili zveze in pozdravi zastopnikov so zato morali odpasti. Vtis zborovanja je bil mogočen in Zvezi bojevnikov želimo mnogo uspehov v nadaljnjem delu. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta. Certo itd ima vedno v zalogi fotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Poziv in prošnja V noči od 4. na 5. t. m, je uničil požar znano romarsko cerkev sv. Križa na gori Oljki. Leseni deli stolpov in cerkvena streha je po ognju popolnoma uničena, notranjost pa vsled reševanja hudo poškodovana. Škoda gre v težke stotisoče, kajti v glavnem je ostalo samo golo zidovje. Nemogoče je, da bi se cerkev restavrirala s sredstvi in prispevki domače župnije. To tembolj, ker bo treba pri popravilu paziti, da ostanejo vse arhitektonske in zgodovinske posebnosti, ter stavbo obnoviti v starem slogu. Podpisano cerkveno predstojništvo kakor tudi za to sestavljeni gradbeni odbor se obrača tem potom z vljudno prošnjo na vse prijatelje za nakloni-tev prispevka za obnovo cerkve na gori Oljki. Prispevki naj se naslovijo na župni urad Polzela. Vsak, tudi najmanjši prispevek je dobrodošel. Za vse že naprej iskreni: Bog plačaj! Odbor za obnovo cerkve na gori Oljki. Opozorilo Nabirati darove za obnovo po požaru poškodovane cerkve na goTi Oljki so upravičene samo osebe, katere se izkažejo s potrdilom župnega urada na Polzeli, oziroma od istega urada potrjeno nabiralno polo. » K raznim poročilom o požaru pripominjamo, da je bila cerkvena streha krita z opeko, deloma tudi s pločevino. Zvonika sta bila krita s škodijami (šinkel). Župni urad Polzela. Kuhar podedoval 9 milijonov Novi Sad, 10. julija. V Novem Sadu živi že od leta 1924. T it Štefa-novič in si služi svoj vsakdanji kruh s kuharsko umetnostjo. Štefanovič se že 28 let bori za nanj pripadajoči del dedščine po njegovi stari leti, ki je umrla brez oporoke leia 1904. Njena zapuščina je znašala okrog 33 milijonov dinarjev. Oglasilo se je za dedščino 487 oseb. Ogrska kraljeva kurija je pa po dolgoletnih poizvedovanjih priznala za posiavne dediče samo sedem izmed njih, med njimi vdovo Slaba drža /_J J i Boleča, ne negovana t__'I noga ima za posledico A^Ti /ZpVV često slabo držo in 'J&jJ 'iJLJjfv grdo hojo, ki dajeta V H^^raSJ1 zunanjosti nekaj trud-nega in postarnega. Burgit-obliž zoper kurja očesa, zdravniško priporočen, se je sijajno izkazal 22 let s svojim radikalnim učinkom in je skoro po vsem svetu vpeljan. Ker pokrije delujoča masa samo kurje oko, in jjride zdrava koža torej samo z nevtralnim zalepilom v dotiko, so vnetja — kot se jiorajajo pri često enakomerno namazanih obližih — pri Burgitu popolnoma izključena in to je glavni vzrok priljubljenosti Burgita in njegove brezpri-merne razširjenosti. Burgit-obliž zoper kurja očesa Originalni zavojček z 1 komadom 4.— Din. Originalni zavojček z 2 komadoma 7.— Din. Burgit-obliž zoper otiščance Originalni zavojček z 2 komadoma 8.— Din. Burgit nožna kopelj Originalni zavojček.......6.— Din, Zahtevajte izrecno Burgit. Burgit pomaga zanesljivo in ne povzroča bolečin I Aleksandro Frummer, ki je pa leta 1911. svoj delež pred javnim notarjem v Teniešvaru prepustila Titu Štefanoviču. Po končni razsodbi je pripadlo Titu Štefanoviču okrog devet milijonov dinarjev v gotovini in nepremičninah. Ker ob prevratu sodišče ni moglo dostaviti sodbe dedičem, ki so bili deloma izgnani, so jo vsa stvar zopet zavlekla. Poleg tega pa T it Štefanovič ni mogel plačati predpisano pristojbine, ki so znašale več sio tisoč dinarjev. Oborožen z ubožnim spričevalom je Tit štefanovič spravil zadevo ponovno v tek in sedaj bo končno I dobil postavno prisojeni mu delež bogate dedščine. Z izleta Prosvetne Zveze v Dolomite Kakor smo že poročali, je Prosvetna zveza v Ljubljani pretekli teden priredila večdnevni izlet v Dolomite. Danes objavljamo tri slike s tega izleta. Gornja slika nam kaže izletnike na avtobusu, ko 6i ogledujejo Cortino d'Ampezzo. Spodaj na levi je vojaško pokopališče na prelazu Pordoi. — Spodaj na desni: pogled na Marmolato. Ljubljana Potepinček pobegnil Ljubljana, 11. julija. Včasih se zelo pogosto dognjajo primeri, da mlad, neizkušen fante ali pa celo otrok premoti stare izkušene ljudi. Ti primeri niso redki, vendar pa povzročajo gotovo previdnost pri ljudeh, ki bi znali in ki hočejo pomagati. Nobenega dvoma ni, da na mestni občini pomagajo vsakomur, kdor je res potreben in ki ima moralno pravico do podpore. Mestni socialni urad je že tako dobro organiziran, čeprav je njegov proračun najbolj skrčen, da s svojimi skromnimi sredstvi pomaga najbolj potrebnim. Pred dvema dnevoma smo poročali o ubogem polepinčku, ki se je priklatil v Ljubljano, ki ie imel tako svetle in jasne oči in je tako lepo znal premotili vsakogar. To fante. 14 letni Ivan Kristan i z Skaručne, jc na policiji in mestnem magistratu pripovedoval, da je sirota, da so ga spodili s posestva, kjer jo pasel krave in tako naprej. Gledal je s svojimi nedolžnimi očmi tako jasno in vsakdo je imel z njim usmiljenje. Gospej mestnega ječarja g. Jezovška se je fantič tako prikupil,^ da mu ni dala samo riža in mleka za hrano, temveč še nekaj priboljškov iz lastne kuhinje. — Ko je bila maša, ga je gospa vzela s seboj v stolnico in fantiček se je z njo tudi vrnil nu magistrat. V »Slovencu pa je bral Ivanov stric, da se je fant priklatil v Ljubljano. Stric je prišel setn in šel takoj na policijo in tam zahteval fanta, ki ga nihfe v Ljubljani ne pozna, temveč samo 011 in njegovi starši, ki so kmetje v vodiški okolici. Strie je povedal, da oče in mati še živita ter da nikakor nista pred petimi leti umrla, kakor je pravil lažnjivi fant. S policije so telefonirali na odgonsko postajo. Bilo je popoldne, ko ječarja ni bilo doma ter je ječarjeva gospa sama pojasnjevala policiji zaradi fanta. 14 letni dečko, ki nikakor ni izgledal kakor kakšen pote-penko, pa je poslušal poleg telefona gospo. Čim je spoznal, da govori po telefonu njegov stric, je hitro skočil skozi slučajno odprta vrata na vrt za magistratom, preplezal reber grajskega hriba ter izginil na Gradu. Gospa .lezovškova je nekaj minut pozneje opazila, da je Ivan izginil. Telefonirala je na vse strani, na policijo, na stražnice, toda Ivana ni bilo nikjer več. Izginil je. — Cerkveni vestnih Na praznik Karmelske Matere božje v soboto, 16. julija bo v karmelski cerkvi na Selu: ob pol petih tiha sv. maša, ob pol 6 slovesna sv. maša, nato več tihih sv. maš. Ob 4 popoldne pridiga in pete litanije z blagoslovom. Ta dan se v karmelski cerkvi dobi popolni odpustek kakor o por-cijunkuli. (Pod navadnimi pogoji.) V petek, dne 15. julija in v soboto, dne 16. julija bo od pol 5 do pol 7 popoldne izpostavljeno Najsvetejše. V petek bo med tem časom prilika za sv. spoved. KAVA dnevno sveža pri LCGAl, MihloSlčeva c. 18 špecerija,delikatesa,zajutrkov. © Sv. maša zadušniea za""pokojno go. Cecilijo Reisner se bo darovala v sredo, 14. julija ob 7 zjutraj v stolnici. Tovariši sejmarji vabljeni! 0 Prošnja ljubljanskih kopalcev železniški direkciji. Že nekaj dni vozi po odredbi direkcije kopalni vlak. Prav hvaležni smo uvidevnim faktorjem za ta vlak. Vendar si dovoljuje večina ljubljanskih kopalcev prositi merodajne kroge pri Železniški direkciji za sledeče: Res je, da je cena za ta vlak polovična, vendar za današnje razmere še vedno previsoka. Vlak stana n. pr. do Reteč tja in nazaj 7 Din. Ako se vzame vpoštev družina s samo tremi člani, je treba plačati že 21 Din. So pa družine s petimi in še več člani, katerih oče seveda ne zmore plačati samo za vožnjo 40 Din in mogoče še več. V Ljubljani je mnogo družin, ki bi zelo rade uporabljale kopalni vlak, a jim z ozi-rom na navedeno to ni mogoče. Ako bi direkcija zadovoljivo znižala cene kopalnih kart, smo mnenja, da bi vsled močno narasle frekvence kopalcev, potniške blagajne ne trpele r.ikake izgube, nasprotno bi bili ti vlaki rentabilni in bi prinašali železniški upravi lepe dohodke. Prepričani smo, da bo naša vedno kulantna železniška direkcija to našo prošnjo upoštevala in ji čimprej blagohotno ugodila, — Ljubljanski kopalci. 0 Javna dražba zarubljenih predmetov bo dne 16. julija od 9 dopoldne dalje v skladišču na II. dvorišču poslopja Mestni trg št. 2. Več na oklicih, ki so nabiti na mestni deski. 0 Ljudsko gibanje v Ljubljani. Meseca junija ,e bilo po podatkih mestnega fizikata naslednje gi- Zobozdravnik med. univ. dr. Srečko Puher Gregorčičeva ulica 32 (nasproti Trgovskega doma ne ordinira do 15. avgusta banje v življenju in v umiranju ljudi v Ljubljani: rojenih je bilo skupno 177 otrok, med temi 71) fantov in 98 punčk. Punčke so torej prejšnji mesec temeljito posekale fante. Mrtvorojenih je bilo 5 fantkov in ti punčk. Umrlo pa je v Ljubljani skupno 106 ljudi, od teh je 58 moških in 48 žensk. Med umrlimi domačini je 25 moških in 27 žensk. Med tujci pa 33 moških in 21 žensk. V različnih zavodih je umrlo 4S moških iu 40 žensk. Vzroki smrti so: ošpice 2, dušljivi kašelj 2, davica 3, onemoglost 1, jetika sopil 7, drugo oblike jetike 1, rak 8, bolezni srca 4, pljučnica 5, druge bolezni nu sopi-lih 4, bolezni želodca 1, kila 1, krčenje jeter 1, vnetje ledvic 2, prirojena slabost 12, starost 9, nezgode 4, sainoumor 4 in druge bolezni 35. Po letih sodeč, so ljudje v glavnem umirali: v starosti nad 70 let jih je umrlo 17, v starosti od 60 do 70 let jih je umrlo 6, v starosti 40 do 49 let jah je umrlo 22, v sturosti do enega leta pa je umrlo 14 otrok. ©Nalezljive bolezni v Ljubljani. Nalezljive bolezni v Ljubljani so precej popustile. Izkaz mestnega lizikah! navaja samo en primer tifusue bolezni, e» primer škrlatinke in dva primera du-vice. Tako minimalnega izkaza mestnega fizikata o nalezljivih boleznih že dolgo ne pomnilno! 0 Razprava o aferi Kiihler-Breceljnik. V kratkem bo pred kazenskim senatom razprava o rnz-ourljivem dogodku, ki se je pripetil dne 26. aprila letos na Dunajski cesti, kjer je sedlarski mojster Breceljnik z Gosposvetske ceste nevarno obstrelil lastnico Kolilerjeve sedlarske delavnice go. Delac-cordo. Breceljnik je bil sam v življenjski nevarnosti, je pu med tem okreval in je sedaj zdrav. Pri razpravi bo obtožen poskušenega umora. 0 Odličen dijak, ki je dovršil peti razred gimnazije, bi poučeval čez počitnice ali pripravljal za ponavljalne izpile iz vseh predmetov. Eventuelno gre lahko tudi v kako pisarno oziroma si želi kakršnekoli njemu primerne službe. Je reven in /iin je vsaka služba dobrodošla, da si med počitnicami zasluži za obleko in šolske knjige. Gre tudi na deželo. Naslov pove uredništvo Slovenca. © Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinjec ded., Rimska c. 25 iu dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. Strela vžiga in uničuje Radio Programi Radio-Ljubljana t Torek, 12. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Otroški kotiček (gdč, Vencajzova). — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Umljivi dokazi za evangeljsko istinitost Boga (dr. Fr. Veber). — 20.00 Zdravilišča in letovišča Slovenije (VI. Herkov, esperan-to). — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila, plošče. Sreda, 13. julija: 12,15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli, — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Nasveti za domači vrt (g. Hu-mek). — 19.00 Literarna ura: Kettejeve pesmi recitira Fr. Lipah, član Narodnega gledališča. — 20.00 Glasbeno predavanje (L. M. Škerjanc). — 20.30 Koncert »Ljubljanskega šramel kvarteta«. Vmes poje g. Joža Likovič. — 21.30 Salonski kvintet. — 22.00 Čas, poročila. — 22.15 Nadaljevanje koncerta salonskega kvinteta. Drugi programi* Torek, 12. julija: Zagreb: 20.30 Pester koncert. 22.00 Plesna glasba. — Milano: 20.30 »Grof Luksemburški«, opereta. — Barcelona: 21.05 Instrumentalni koncert. 22.00 Igra. — Stuttgart: 20.15 igra. 21.45 Komorna glasba. 22.45 Nočna glasba. — Toulouse: 20.45 Harmonike. 21.00 Večerni koncert. 22.45 Plesna glasba. 0.45 Angleška glasba. — Belgrad: 20.00 Narodne pesmi. 2Cf.30 Zagreb. 22.50 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Pester koncert. 21.30 Komedija. — Langenberg: 20.00 »Ilsebil«, dramska pesnitev. — Praga: 21.00 Bratislava. 22.20 Plošče. — Dunaj: 20.40 Poljudni koncert. 22.25 Plesna glasba. — Budapest: 22.15 Plesna glasba. Ciganska glasba. Sreda, 13. julija. Zagreb: 22.00 Prenos zvočnega filma. 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Prenos zvočnega filma. — Milano: 20.30 Komedija. Plesna glasba. — Stuttgart: 20.00 »Pelleas in helisanda«, glasbena drama. 22.10 Prohibicija v USA. — Toulouse: 20.45 Moderna simfonična glasba. 21.00 Večerni koncert. 22.45 Operne pesmi. 23.00 Lahka glasba. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 23.00 Plesna glasba. — Belgrad: 20.40 Španska glasba (plošče). 22.20 Sprehod po Evropi. — Rim: 20.45 Operni prenos. — Langenberg: 21.10 Pravljična igra in glasba. 22.35 Nočna glasba. — Praga: 21.20 Mandolinski koncert. — Dunaj: 21.00 Veselo čtivo. 21.45 Večerni koncert. — Budapest: 19.00 Ogrske pesmi. 20.30 Koncert opernega orkestra. Ciganska glasba. V Kranju pogorela župnijska pristava Kranj, U. julija. Običajni kranjski nedelji jo včeraj vtisnila svoj pečat lepa in redku cerkvena slovesnost. V farni cerkvi je daroval prvo sv. mašo kranjski rojak g. Korlunu France. Kakor navadno take prilike v Kranju vselej prav lepo izpadejo, je tudi včerajšnja. Ze kmalu po desetih so se jele zgrinjali v farno cerkev množice iz mesta, pa tudi z dežele iz vseh bližnjih in dalnjih vasi. Vreme je zjutraj obetalo najlepše. Ko pa se je v cerkvi pričelo slovesno opravilo, ko so množico sledile v pobožnem razpoloženju daritvi sv. maše, se je vreme začelo ka-ziti in o sklepu lanskega občnega zbora kot spomin na desetletnico obstoja trgovskega gremija. Trgovski gremij vzdržuje v Soboti posebno gre-mijalno trgovsko šolo, ki je ločena od obrtne na-daljevalne šole in jo obiskujejo le trgovski vajenci. Razburljivi dogodki v ptujski okolici Ptuj, 11. julija. V preteklem tednu smo imeli v ptujski okolici burne dneve. Neglede na živinski umor 13-letne pastirice Marije Kmetec, o katerem smo že obširno poročali in ki je ostal še do danes nepojasnjen, se je dogodilo še več stvari, ki razburjajo javnost ter pričajo, kako neprestano pada varnost nn deželi. — V Preradu, obč. Polenci je bilo dne 5. t. ni. vlomljeno v stanovanjske prostore posestnika Fr. zopet več požarov s toliko spremembo, da so bil! ti požari zaneteni po uničujoči ognjeni streli. Od petka pa čez nedeljo do danes je bila kranjska okolica pozornica ponavljajočih se neviht. Vas Olševek, ki je oddaljena od Kranja kaki dve uri, je nekako pred 9 leti obiskala strašna požarna nesreča, ki je vsled hudega vetra, kljub snegu uničila del vasi. — V sobolo popoldne pa jo zopet grozila ognjena roka uničiti Olševek. Med silno nevihto in nalivom in med grmenjem je tre-šffilo v gospodarsko poslopje posestnika Jožeta Žunira, vulgo Pavliča. Žumer in njegova žena Marija sla prej imela posestvo na Brniku, posestvo v Olševku pa je bilo v najemu. Nedavno sta se priselila v Olševek in sta komaj zu prvo silo uredila hišo in ostala poslopja, ko ju je zadela nova nesreča. Sosedje pripovedujejo, da je že par trenutkov za treskom bilo Pavličevo leseno in s slamo krito gospodarsko poslopje v enem samem velikem ognjenem zublju. Na klic zvonov, kar so prvotno tolmačili nekateri, da zvoni delopust, so se zučeli prestrašeni vaščani zgrinjati k ognju ter gasili, kolikor so, mogli, ker je bilo treba pazili tudi na domača poslopja. Pri Pavliču je bil v plamenih skedenj, Supa ter ogrodje na hlevu, hišno ostrešje so pa rešili na ta nučiu, da so ogenj pretrgali. Iz gorečih lesenih objektov in iz gorečih kupov mrve je prihajala taka vročina, da skoraj ni bilo mogoče priti blizu ognja. Na ta način iz gorečih poslopij ni bilo mogoče veliko rešiti in Pavliču je poleg gospodarskih poslopij in krme zgorel voz, kotel samoparilnik, moderno poljsko orodje itd. Živino so rešili. Žumer je zavarovan za vsa poslopja s hišo vred za 30.000 Din; jasno je, du je škoda znatno višja. Medtem pu je krožilo po zraku vse polno isker in kljub brezvestnemu vre-iii en u so bila sosednja poslopja po ognju ogrožena ter so se vžigala. Tako je sosedu Janezu Košniku pogorel svinjak in lesen hodnik pri hiši. Pri Ju-vanu vulgo Mubiju bi se bila kmalu vnela mrva skozi mrežasto okno, napravljeno iz opeke, ter sta dva hlapca neprestano gasila utrinke, padajoče na mrvo. Gasilci so pa še posebej mrvo namočili z vodo. — Domačinom so prihiteli na pomoč gasilci iz Lužan, Velesovega, Visokega in iJreddvora z mo-torkanii in ročnimi brizgalnami, ki so se izkazali zelo delavne in požrtvovalne, tako da se je skupnim naporom posrečilo požar lokalizirati ter tako oleli vas pred pretečo pogubo. Herge. Tatovi so odprli zaklenjena vežna vrata s ponarejenim ključem ter odnesli iz shrambe 30 kg masti ter obilo drugega blaga. Vlomljeno je bilo tudi v vinsko klet Franca Slame; izginilo je dokaj vina in žganja. — Pri Sv. Bolfenku v Halozah se je dogodil obžalovanja vreden slučaj pretepa. Neki posestnik je iz sovraštva napadel pre-vžitkarja Martina Lubeja ter mu prizadel hude in nevarne poškodbe. Storilca so ovadili sodjšču. Pa ne samo zločini, tudi nesreče se dogajajo iz dneva v dan. V Podvincih se je ponesrečil pri mazanju mlatilnice posestnik Anton Bezjak. Vrteče kolesje mu je zgrabilo roko ter mu tako razmesa-rilo tri prste desne roke, da so mu jih v bolnišnici morali odrezati. — Sinrtnonevarno se je ponesrečil posestnik Franc Turnšek iz Hajdoše. Za soseda je vozil iz šume hlode. Voz je zašel v jarek ter se prevrnil. Voznika so blodi pokopali pod seboj ter ga hudo ranili. Posebno so resne poškodbe v trebušni votlini; raztrgano ima črevesje. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali, vendar je malo upanja, da bi ostal pri življenju. — V Rogoznici se je ponesrečil pri obiranju poznih čre-šenj 14-letni Franc Ambrož. Pri padcu si je siri nosno kost ter so ga morali spraviti v bolnišnico. Rogaška slatina Po statističnih podatkih je imelo zdravilišče Rogaška Slatina meseca junija 933 novih gostov. Od teh gostov jih je bilo največ iz Savske banovine (350), potem iz Slovenije (230), iz Srbije (103), dočim je bila od ostalih krajev najjače zastopana Vojvodina (71). Od inozemcev je dala največji kontigent Madjarska (68), potem Avstrija (30), dočim se ostanek porazdeli na Češkoslovaško, Italijo, Nemčijo, Grčijo, Francijo in Turčijo. Po poklicih so bili zelo številno zastopani državni uradniki s svojimi člani, ki so se okoristili s popusti, veljavnimi letos spričo podaljšane sezone do konca junija. Od zasebnih poklicov so bili najštevilnejši trgovci, dočim je zlasti število pripadnikov agrarnega stanu zelo padlo. Prenočnin je bilo v zdravilišču skupno 12.504, frekvenca pa beleži izza začetka sezone 1448. V splošnem je obisk zadovoljiv. Stalne mnogoletne obiskovalce zdravilišča tudi sedanja kriza ne zadržuje od vsaj krajšega zdravljenja oziroma oddiha. Za udobna in cena stanovanja je preskrbljeno. Krasno suho vreme pospešuje dotok gostov, ki se od 1. julija sem stopnjuje. Izgubila se je zlata ženska ura (zapestnica) v Vodmatu, Gospa ki jo je našla, naj jo odda na policiji. Kulturni obzornik •fr Frana Erjavca zbrano delo. — Lansko leto je zač/!a izdajati v svoji zbirki domačih pisateljev jugoslovanska knjigarna monumentalno Zbrano delo Frana Levstika v ureditvi dr. Antona Slod-njaka. Dva zvezka, katerih vsak obsega čez 400 strani, sta že izžla, predvidoma jih izide še pet. Za prihodnje leto so napovedani Levstikovi kritični spisi (z doslej še neobjavljeno kritiko o Prešernu). — V svoj založniški načrt za prihodnja leta je sprejela Jugoslovanska knjigarna poleg tega še izdajo Zbranega dela Frana Erjavca, katero uredi takisto dr. Anton Slodnjak. Le-ta je odkril v arhivih in v zasebni lasti toliko zanimivega gradiva, da bosta nudila uvod in življenjepis, s katerima bo opremljen prvi zvezek, bistveno drugačno sliko iz dobe našega književnega in splošnega kulturnega življenja, v katero pada Erjavčevo delovanje, nego jo danes poznamo. Zbrano delo Frana Erjavca bo obsegalo predvidoma 4 knjige. Prva izide že prihodnje leto ter bo vsebovala priljubljene Domače in tuje živali v podobah. — V kratkem objavi Jugoslovanska knjigarna v celoti svoj založniški načrt za leto 1933. ki bo obsegal lepo vrsto velezanimivih in dragocenih del iz našega domačega in iz tujih slovstev. Dr. Adolf Ziegler: Din* russische Gottlosen-bewegung. Podnaslov te knjige, ki je pravkar izšla v založbi Kosel & Puslet, Miinchen, se glasi: Eine authentische Darstellung mit reichem, in Deutsohland erstmals verOffentlichtem Bildermale-rial. V mnogih razpravah in člankih, zlasti v dnevnem časopisju, so več ali manj poučeni ijudje pihali o brezbožniškem gibanju v Rusiji, a priznali je treba, da je doslej manjkalo v resnici sistematičnega dela o tem gibanju, ki v sebi združuje vse elemente novega malikovalskega pokreta kot svoje psevdopozitivno jedro. Berdjajev, ki je kot filozof preiskal dušeslovne osnove brezbožniškega gibanja v Rusiji (gl. »Hochland«, junij 1932), je zasledoval v ruski zgodovini niti, ki so pripeljale k sedanjemu položaju. Z vestno roko je zabeležil vzroke, zgodovino iu pa sedanjo sliko brezbozm-štva v Rusiji, kakor se nudi opazovalcu duše naroda, njenih najrazličnejših sestavnih osnov in pa njenega večnostnegu izraza. Njegov zaključek je, da se postavlja komunizem kakor nova religija in ker je komunizem sam religija, preganja vse druge religije in ne pozna verske strpnosti. Komunistični ateizem je vse prej kot laicizem in svobodoniisel-stvo. Zahteva religiozno oboževanje proletariata kakor kakega izvoljenega ljudstva božjega; obožuje socialni kolektiv, ki ima nalogo, da nadomesti Boga in človeka. Skratka, duševna podoba ruskega brezbožništva ni nič drugega, kakor nasilno uvajanje malikovalstva. Ako bi temu ne bilo tako, bi tudi ruska sovjetska vlada ne videla svoje naloge v največji propagandi za brezbožništvo. Vodstvo in organizacija brezbožniškega gibanja, ki jc od države in nasilno od oblasti podprto, predstavlja nekaj podobnega kakor cerkveno organizacijo komunizma. A s tem prihajamo od Berdjajeva že na knjigo dr. Adolfa Zieglerja »Die russische Goltlosenbe-vvegung". Ta knjiga nam prva odpira pogled v delavnico ruskega protiverskega pokreta ne le v idejnem pogledu, niurveč zlasti v praktičnem, zunanjem njegovem obrazu. Kako se lo vrši v liusiji? — Na to vprašanje daje Zieglerjeva knjiga kar moči točen in izčrpen odgovor, izvajanja so podprta z avtentičnimi, zgolj uradnimi ruskimi dokumenti v besedi in sliki. — Na kratko povzema Ziegler v svoji knjigi uvodoma pojme ateizma in marksističnega materializma (kjer je zlasti značilen odstavek o ruskem marksizmu in Ljeninu, v katerem dokazuje avtor, da ne more in ne sme postali — po določilih komunizma samega — nihče komunist, kdor ni brezbožnik!). Kot stebre brezbožniškega gibanja postavlja 1. komunistično stranko v Rusiji, 2. Komsomol (komunistična mladinska organizacija), 3. strokovne organizacije. Sovjetska oblast kot nositeljica brezbožniškega pokreta je prikazana nadalje v zakonih sovjetske Rusije, v kolikor tičejo verskih vprašanj, s podrobnim spisom ustavnih določil ter poznejših sprememb teh določil, položaja raznih cerkva, duhovščine, verskih občin, verskega tiska itd. Bojna zveza hrezbožnikov kol glavna protiver-ska organizacija je predmet podrobne analize. Po kratkem pregledu zgodovine te zveze, nam opisuje avtor njeno razčlenitev-, stanje njenih članov, njene mednarodne stike in njen ustroj z izoblikovanjem celičnega sistema. — Metode brezbožniškega dela so v podrobnostih naštete — 20 različnih načinov takega delovanja je označenih; posebno pozornost zaslužijo proti versid tečaji, ki se redno gojijo, brez-božniška predavanja v radiu, propaganda v delavskih klubih, protireligiozne večerne prireditve z umetniškimi točkami, brezbožniški kotički, ki naj doma nadomestijo v Rusiji običajen kotiček 7. ikonami. muzeji in ekskurzije. Kot pripomoček gibanja navaja Ziegler tisk, ki razpolaga z obširno organizacijo dopisnikov, tehniko, ki jo izrabljajo kot sredstvo v boju zoper nadnaravne pojave, znanstvo, ki seveda ne zasluži lega imenu, ki pa kol tako uživa vsesplošno spoštovanje, in ki poslavlja brezbožniškemu duhu ustrezajoča tolmačenja zgodovinskih in filozofskih osnov svela v posebno poljudni obliki. Bojna organizacija hrezbožnikov se poslužuje najrazličnejših metod. Od direktnega boja r nas i 1 -stvi. strankarskimi sredstvi iu parolami, vplivanju na ljudstvo, zasmehovanja in boja med posamezniki, do indirektnega boja z odpravo praznikov, z odvračanjem od verskih dolžnosti, z uvajanjem novih simboličnih obredov (rdeča svatba rdeči krsl itd.) in socialno izgraditvijo družbe. Kateri so sovražniki, ki jih je treba pokončali? Pravoslavna ruska cerkev, katoliška cerkev, ostale krščanske veroizpovedi, židovetvo, izlam in pa pa-ganske vere ruskega vzhoda. Vsa ta vprašanja obravnava Ziegler stvarno, kratko in jasno, vsikdar na osnovi točnih iu zanesljivih podatkov iz uradnih sovjetskih spisov. Zato je njegova knjiga zgolj dokument — toda kuko nam odpira oči o stvareh, ki jih pri nas, žal, Uiko malo poznamo in lako radi gremo preko njih! Pomen to publikacije je ogromen. Zlasti kdor mora biti poučen o teh stvareh, da more druge podučiti, ne 6me mimo te knjige. Pa tudi sicer bo vsakega kulturnega človeka zanimal spis, ki brez vsakršnega predsodka, zgolj stvarno osvetljuje razmere v sodobni Rusiji v verskem pogledu. •fr Siebensorg je naslov knjigi mladega avstrijskega pesnika Carla Tinhoferja (KOsel & Pustet), v kateri je ustvaril visoko pesem družine in njenih notranjih .»'.1. V središču dogajanja sloj; materinska žena: njena jedrnata vzgojna modrost, njena od globoko ljubezni do moža in do otrok, presinjena osebnost jo povzdigujeta med najlepše ženske like nemškega slovstvu. V svoji izvirno trpki svojstve-nosti razporeja Tinhofer okrog nje sedem otrok, fantkov in deklic, katerih razvoj more zasledovati Čitatelj od njih najnežnejše otroške dobe čez leta dozorevanja. Ves opis ima izredno intimne in čuv-stvene poteze. Kar jo v človeku in v stvarstvu majhnega, vidi pisatelj prav tako pesniško, in ioimaei prav tako zgledno, kakor jo postavil ideal družinskega življenja brez problematičnega razčlenjevanja v solnčno življenjsko resničnost. Dnevna kronika Senjorjev dom blagoslovljen V nedeljo je prišlo priznanje vnetemu predsedniku mariborske podružnice SPD ss. dr. Se-njorju ob priliki krsta nove pohorske postojanke pri Ribniškem jezeru. Nova postojanka je dobila svoje ime po njem, ki ga naš planinski svet tako visoko čisla in spoštuje: Senjorjev dom. V vseh govorili, ki so se vrstili, je prišla do izraza hvaležnost dr. Senjorju, ki je na vseh straneh ter z neverjetno vztrajnostjo in požrtovalnostjo zbiral prispevke, da se je mogel ta pravcati planinski hotel postaviti. Ta prisrčna hvaležnost je našla svoj izraz že v uvodnem govoru inž. Šlajmerja, ban. nam. dr. Pirkmajerja, marib. podžupana R. Golouha, narod. posl. inž. Pahernika, dr. Vybirala, ki je govoril v imenu čeških planincev, glavnega urednika U. Kasperja, ki je zastopal lovce in ribiče, mag. svetnika RodošlCa, postajenačelnika Mohorka cd Narodne odbrane, dr. Protnerja od naše planinske centrale in zastopnikov podružnic in sicer Lesjaka iz Ruš, Vončine iz Mežice, Wagnerja iz Konjic, Kvaca iz Slovenjgradca, Grudna 1z Prevalj in našega vrlega planinskega pesnika Lude Zorzuta, zlasti pa iz krasnih izvajanj slavnostnega govornika dr. Šnuderla. Prisrčna je bila ta planinska slovesnost, ki se jo pričela s sv. mašo, ki jo je daroval bogoslovni profesor dr. Jehurt, ki je izvršil tudi blagoslovitvene obrede. Navzočih je bilo okoli 1300 ljudi iz vseh deiov Pohorja in sosednjih krajev. Bil je to pravi planinski tabor, ki je nudil sliko izredne živahnosti in planinske prisrčnosti, ki sta jo povzdigovali s svojim sodelovanjem godbi iz Bistrice in Št. Ilja pod Turjakom. Proti večeru so se množice planincev razhajale in odnesle krasne vtise redko lepe in prisrčne planinske slovesnosti. Koledar Torek, 11. julija: Mohor in Fortunat. mučeiica. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrl gosp. Antcm Š i v i c , okrajni tajnik v pokoju. Dosegel je visoko starost 82 let. Pokopali so ga v nedeljo. — V Zeljarski ulici je v nedeljo mirno v Gospodu zaspal gosp. Matevž Škerjanc, trgovec in posestnik. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožalje! •j- V Polju pri Skaručini je v nedeljo ponoči umrl gosp. Jakob Jerala, posestnik in gostilničar. Blagi pokojnik je bil mož poštenjak, veren katoličan in od vseh spoštovan. Bil je velik dobrotnik revežev. Veliko je kot ključar podružne cerkve sv. Lucije na Škaručini pripomogel, da so zapeli novi zvonovi. Več let je bil tudi občinski odbornik v Vodicah in vedno zvest naročnik »Slovenca«, »Domoljuba« in drugih katoliških listov Bog mu bodi bogat plačnik! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne vesti — Napredoval je v I. stopnjo III. položaj, sku pine dr. Steska Henrik, sodnik upravnega sodi šča v Celju. = Iz banovinske službe je odpuščen dr. Franc Lebinger, sekundarij ženske bolnišnice v No vem mestu. REK steklenice in aparati za vkuhavanje sadja. — Zaloga: JUHI Klelll. Ljubljana, Wolfova 4 samo par čevljev. Vidite, bos sem! ... se je zagovarja! vlomilec. Ko so ga dobro pretepli, so ga izpustili. DAJ sladoled DAM — Legatov trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje Slovenska ulica 7. Dijaški internat. — Žica hi skoro prerezala vrat motociklistinji. Preteklo nedeljo se je peljala na svojem motociklu prikolico Hanja Boškovič iz Zagreba. Z njo sta se peljali še dve drugi dami. Mimo fakultetnega posestva pri Maksimira je vozilu zmerno — kakih 10 km na uro — in to je bila velika sreča za vse tri. Nedaleč od prve zgradbe fakultetnega posestva je BoškoviČeva zapazila, da je čez cesto vržena žica do droga, na katerem je delal neki moški. BoškoviČeva je hotela žico obiti, to je prevoziti na mestu, kjer je ležala na tleli. Ravno ko je bila par korakov pred žico, je delavec na drogu potegnil žico in jo napel v višini glave BoškoviČeve. Žica je zajela vrat BoškoviČeve. Ona je hitro obrnila glavo, da bi se oprostila žice, tedaj jo je žica udarila po levem licu in ji odrgnila kožo. Dami, ki sta se i>eljali z Boškovičevo, sla hitro prijeli za žico in tako se je motor ustavil. Ce bi motor vozil hitreje in če bi BoškoviČeva ne imela dovolj prisotnosti duha, bi ji žica prerezala vrat, obe dami pa bi našli smrt v jarku. Ko so pozvale delavca, zakaj napenja čez tako prometno cesto žico, je odgovoril, da je to stvar telefonske uprave. Ko je pa kasneje BoškoviČeva poizvedovala pri telefonski upravi, je zvedela, da od tam niso poslali nobenega delavca napenjal žice. Policija sedaj išče doličuega delavca. Ostale vesti _ Romanje na Brezje letos odpade. Vsem, ki ftas vprašujejo radi vsakoletnega romanja na Brezje, ako bomo tudi letos isto organizirali, sporočamo, da kljub ponovnim urgencam nismo prejeli polovične vožnje; zato se romanje ne vrši, Vsako leto se je tega romanja udeležilo 3000 do 5000 ljudi. Železniška direkcija v Ljubljani je sama izjavila, da je vladal vedno pri teh romanjih vzoren red. Tudi smo izračunali, da je železnica zaslužila v par dneh nad 100.000 Din. Skoro polovica romarjev se je istočasno podalo tudi na Bled. Iz kakšnega razloga se je letos to romanje preprečilo, nam ni znano. — Pripravljalni odbor v Mariboru. — Razglas. Poištna hranilnica, podružnica v Ljubljani razpisuje prvo javno ofertalno licitacijo za dobavo 7,900.000 položnic. Licitacija se bo vršila 16. avgusta t. 1. ob 11 pri ravnateljstvu Poštne hranilnice v Ljubljani, Aleksandrova cesta 18/1. — Pri zastrupljenjlh, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josei« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Kazen za star greh. Sodišče v Bečkereku je imelo več dni opravka s procesom proti Francu Simonu in Aleksandru Letonaju, ki sta bila obtožena za časa prevrata, da sta zakrivila osem umorov. Zaslišanih je bilo veliko število prič. Sedaj je sodišče obsodilo Simona na pet let ječe, ker ga je spoznalo za krivega umorov kmetov Todo-roviča in Alvaza. Drugi obtoženec Lelonaj je bil oproščen. — 250.000 Din je zadel v državni razredni loteriji na srečko št. 91.017 ravnatelj zavarovalne družbe Herceg-Bosnu v Novem Sadu F. Ochsenfeld. — Pretepen vlomilec. Preteklo nedeljo zjutraj proti štirim so se dvignili stanovalci hiš okrog potoka Jelenovca v Zagrebu. Stanovanjska najemnica v neki dvoriščni hišici se je prebudila že ob pol štirih zjutraj. Zaslišala je. kako je splezal čez plot neki moški, se pritihotapil do oknu nekega pritličnega stanovanju in skočil skozi okno v kuhinjo. Žena je začela kričali in stanovalci v pritličnih stanovanjih so se takoj prebudili, skočili v kuhinjo in prijeli tata. Žene so klicale policijo, pa daleč naokrog ni bilo nobenega stražnika. Tat se je zaman skušal izlrgati iz rok, ki so ga krepko držale. Ker ni bilo od nikoder nobenega tljažnika, so sami obračunali s tatom. Pričeli so ga bunkati s peslmi in suvati z nogami, da je lat strašno kričal. Nekdo ga je udaril po nosu. da se mu je vlila kri. Tal je začel jokati in prosili, naj ga puste, češ da je ubog človek, jeličen in ne more delati. — : Reveža bi pa lahko ukradel, kuj? . — : Hotel sem vzeti Muholovec AEROXOM polovi vse muhe! Je mnogo posname //t t Tore/ zahtevajte izrecno Aeroxon // // — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 54 od 9. t. m. je objavljen ^Pravilnik o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov«, dalje »Zatvoritev in združitev srednjih šol«, »Razširitev stvarne pristojnosti okrajne ekspoziture v Škofji Loka«, »Zaključ-nice za nakup pšenice«, »Naredba o izdajanju pooblastil za vinotoče« in »Objave banske uprave o pobijanju občinskih trošarin v letu 1932«. — Markirana pot Lisca—Planina. Obiskovalci priljubljene Lisce so pač zelo pogrešali markirane poti z Lisce čez Rudnik na slikovito Planino. Temu nedostatku je kraj, saj je sedaj izvršena nad vse dobra markacija do Planine. Pot pelje čez Malo Lisco, nad vse idilične Njivce, ponosni očak Rudnik, kjer se turistu odpira prekrasen pogled na romantični trg Planino z znano Kalvarijo Sv. Križci in z obronki Pohorja v ozadju. Pot je skoro položna, polna romantike in poezije in ena pri-rodno in terensko najlepših, ki vodijo z Lisce. Priporočamo turistom to novo markirano pot na Planino, odkoder vozi redno avtobus do železniške postaje Sevnica. — Za 30.000 Din kolkov ukradli. Pri novo-sadski carinski posredovalnici »Jugoslavija so že delj časa opažali, da zmanjkuje kolkov, ne da bi mogli izslediti storilce. Preiskava je ugotovila, da znaša skupna škoda okrog 30.000 Din. Sedaj se je posrečilo prijeti tatove, in sicer Dragutina Gubala, Jožefa Marčka in Jurija Tapavico. Vsi trije eo uslužbenci omenjene tvrdke. Izročili so jih sodišču. — Gospodinje in gospodarje opozarjamo na I. Majdičevo knjigo: Nasveti za hišo in dom. Brez te izvrstne knjige naj ne bo nobena slovenska hiša. V njej najdeš vse nasvete in navodila, ki jih rabiš pri gospodinjstvu ozir. gospodarstvu v vsakem letnem času. Tako se bavi z gospodinjstvom v hiši, z gospodarstvom na polju, z vinogradništvom, živinorejo, čebelarstvom itd. Nudi veliko receptov za dobra jedila in razpravlja o domačem zdravljenju iu negi telesa. Cena vezanem izvodu 30 Din, broš. 20 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Ženska obleka mora biti v skladu s čevlji. Ženske letne opanke »Maja« pristojajo k vsaki obleki. Poglejte jih! — Pravilno položiti in sicer tako, da rdeče zrno pokrije kurje oko. To je poglavitno, ker to rdeče zrno vsebuje tisto moč, ki kurje oko s korenino vred omehča in odloči, tako, da se oboje z lahkoto odstrani. Burgit učinkuje sigurno in neškodljivo. Ne dobi se nič boljšega in cenejšega kakor Burgit, ki se priporoča že 20 let. □ Mestni podžupan v Belgradu. Podžupan Rudolf Golouh jo odpotoval danes v Belgrad, da zainteresira pristojna mesta, da bodo primerno podprla akcijo Mariborskega tedna/. L) Silen naliv se je včeraj dopoldne razdivjal nad Mariborom. Iz pretrganega oblaku je lilo kar v škafih in v nekaj trenutkih so bile ulice izpreme-njene v deroče potoke. Voda je marsikje vdrla v kleti ter napravila znatno škodo. Najbolj je oškodovala Okrožni urad, kjer je vdrla z dvorišča v kletne prostore ter v dvorane fizikalne terapije, kjer je vse zalila. Poklicati so morali gasilce, ki so z inotorko izsesali vodo iz prostorov. Tudi v Melju so morali gasilci v nekaterih kleteh pomagati z inotorko. □ Šahovski turnir za časa Mariborskega tedna. Med prireditvami, ki bodo izpolnjevale program Mariborskega tedna, se pripravlja tudi velik mednarodni šahovski turnir. In sicer se bo vršila medmestna šahovska tekma, katere se bodo udeležili mojstri Dunaja, Gradca, Zagreba, Ljubljane in Maribora. Tekma bo vsekakor najzanimivejša in največja šahovska prireditev, ki se bo letos odigrala v naši državi, ter bo našla odmeva tudi v mednarodnem šahovskem svetu. □ Na zelenem in belem polju. Nedelja je bila bogata športnih dogodkov. V prvi vrsti so bili zaposleni mariborski igrači tenisa, ker so se odigrali kar trije turnirji. Najvažnejše je bilo srečanje v državnem darnskem prvenstvu med zagrebškim lia-škom in ISSK Mariborom. Hušk je postavil svoji dve znani igralki Kovačevo in Njemirovsko proti Ravnikovi in Hribarjevi, ki sta zastopali barve Maribora. V ostri giri sta odločili izvrstni Zagrebčanka v korist Haška ter se je tekma končala z njihovo zmago 5 : 0. Hašk si je s to zmago osvojil končno-veljavno damsko prvenstvo cone A. — Na Rapido-vem igrišču se je odigral prijateljski turnir med zastopniki Rapida in gosti iz Ptuja. Zmagal je Rapid v dveh srečanjih. — Tudi Železničarji so imeli na svojem igrišču goste in sicer Cakovčaue. Poslednji so pokazali znatno premoč ter porazili igrače Železničarja z visokim rezultatom 8 8 2. — Na zelenem polju pa je bila prava senzacija velika zmaga SK Rapida dna SV Villach. Gostje iz Beljaka, ki veljajo za najboljše koroško nogometno moštvo, niso pokazali nobenega posebnega znanja ter so bili poraženi s 7 : 1. V predtekmi je. premagalo mladinsko moštvo ISSK Mariboru mladino Rapida s 3 : 1. □ Pustite ljudi pod mostom. Včeruj se je zgla-sil pri nas Friderik Mali, ki je v soboto prinesel svoja dva otroka na mestni magistrat ter ju ostavil v županovi predsobi; pojasnil je vzrok svojega dejanja. Mali se je vselil pod most, ker ni našel nikjer zatočišča, ko so ga vrgli iz stanovanja. Skoraj dva meseca je stanoval pod mostom, ko so se oblasti sedaj spomnile, da je prav za prav prepovedano naseljevati se pod oboki mostu, četudi ni drugega zavetišča Nato je Maliju občina ponudila, da ga stisne v barako Kraljeviča Marka, kar je pa on odklonil ter je imel prav; še vedno je bolje poleti stanovati pod mostom, kakor v zasilni baraki, ki je pravi pekel, ne pa stanovanje. Nato so mu v soboto s silo odnesli pohištvo izpod oboka na dež. — Prisiljen je bil spraviti nekam svoje male nebo-gljenčke ter jih je zanesel nu občino. Sam pa je radi dežja bil zopet prisiljen spraviti svoje borno imetje pod oboke, kjer sedaj čaka, kaj bodo ukrenili z njim. □ ž;e, drugi stanovalec pod mostom. Poleg delavca Malija, o katerem poročamo na drugem mestu, se je naselil te dni pod obokom državnega nio-stu še en brezposelni brezdomec s svojo družino, Anton Kmetič. Izgubil je stanovanje radi sodne de-ložacije, ker ga ni mogel plačevati. Pod oboki sedaj čaka, kam ga bodo porinili, ker si sam ne more dobiti drugega zavetja. □ Mrtvaški zvon. V splošni bolnišnici je ugrabila smrt viuičarja Mihaela Praha, ki je dosegel starost 69 let. Pogreb blagega pokojnika bo danes popoldne ob pol treh iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Nuj počiva v miru. preostalim naše sožalje. Čl Zborovanje vojnih žrtev. V nedeljo 17. t. m. bo ob pol 10 v prostorih za dvorano Union zborovanje invalidov. Gre za natančen pregled o zaščiti in denarni pomoči vojnih žrtev. Osebna udeležba za vsakogar važna. Bolni invalidi, ki se ne morejo udeležiti osebno shoda, naj pošljejo po svojcih ali tovariših svoje invalidske listine na vpogled. Ta shod je namenjen predvsem tistim vojnim žrtvam, ki so po novem invalidskem zakonu izgubili denarno pomoč in zaščito. Reducirane vojne žrtve, pridite! □ Lepi uspehi Maratoncev. Pri nedeljskem lahkoatletskem tekmovanju za državno prvenstvo v Zagrebu je odnesel Maratonec Fika prvo mesto v skoku z mesta v daljavo, Maratonec Schwajger prvo mesto v metu diska obojeročno, Maratonec Strucl pa si je pri nedeljskih kolesarskih dirkah za prvenstvo mariborskega okrožja priboril drugo mesto. □ Za Tremi ribniki ni varno. Gozdove za Tremi ribniki so si izbrali klateži za svoje zatočišče. Vedno češče se pritožujejo tamošnji prebivalci, da je javna varnost zelo ogrožena. Preteklo soboto je neki neznanec napadel llletno deklico, ki je bila na potu v vinograd in le slučaju jc pripisati, da ni postal otrok žrtev gnusnega zločina. Klatež sc je ustrašil ljudi, ki so prihiteli na krike deklice, ter pobegnil. Morda bi kazalo zopet ponoviti racijo, s katero je policija že svoječasno očistila te gozdove, preden pride do kakega zločina. □ V igri ob dva prsta. V bolnišnico je bila včeraj prepeljana od Sv. Lovrenca na Pohorju •> letna Marija Skorjak. Dekletce se je igralo s sekiro ter se udarilo z ostrino po desni roki, da sta ostala dva prstka leve roke na tnalu. □ Poravnava. Sladkogorska tvornica lepenke in papirja, Sladki vrli je zaprosila dne 9. t. m. pri tukajšnjem okrožnem sodišču za poravnavo. Prijavljeni dolgovi znašajo 18,000.000 Din, čemur nasproti stoji premočenja ca. 7,200.000 Din, radi tega nudi tvrdka -10% kvoto. Navedena poravnava je menda največja zadnjih let na tukajšnjem sodišču. Denarni zavodi, kateri so nudili tvrdki posojila, niso v nobeni nevarnosti in tudi ne prizadeti, ker so zem-ljeknižno zavarovane terjatve popolnoma krite. —-Tudi pri tem slučaju je razvidno, kako trpijo naši kraji radi splošne svetovne krize, katera upropašča polagoma evropsko gospodarstvo ter podjetja. □ Mala vsota denarja se je našla. Naslov najdi-teljice je na razpolago v naši upravi. □ Dva poštenjakovifa sla stala včeraj pred malim okrožnim senatom. Josip P. in Šinie S. sla bila v Mariboru nameščena kol natakarja pri lastniku Jadranske kleti v Mlinski ulici. In oba sta imela nekam predolge prste, katerih se je denar, četudi jo bil tuj, preveč rad oprijemal. Kolovodja je bil S., ki je bil nekak plačilni natakar ter je jemal svojemu gospodarju, kjer je mogel. Gospodar je obema neomajno zaupal ter ju ni nikoli kontroliral. Šele zadnje dni maja meseca se mu je posvetilo, da donaša gostilna sila malo ler je jel sumničiti oba natakarja. Ker pa jima ni mogel priti na sled, je S. enostavno odpustil. Nato je še B. sam odpovedal službo, kar se je zdelo gostilničarju Se bolj sumljivo ter je pred odhodom dal pregledati njegov kovčeg. Našli so notri okoli 1") jurjev gotovine, katere si očividno ni prislužil v enem letu poštenim potem. Po daljšem izvijanju je B. tatvino priznal ter obdolžil kot glavnega krivca S., ki pa trdovratno vse taji. Lastnik gostilne je naračunal, da trpi škode okrog 35.000 Din. — B. je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora in sicer pogojno na 3 leta, S. pa so zašili na 7 mesecev strogega zapora in na dveletno izgubo častnih pravic. Celje Ruše Kačja nadloga. Ena posledica hude vročine, ki se je pojavila meseca julija, je tudi, da so se kače silno pomnožile. Kosci naletavajo nanje skoraj vsakih deset korakov. Ni varno hoditi bos po travi. Še večja je nevarnost v gozdovih. Otroci hodijo zdaj v gozdove nabirat črnice in so sev eda bosi. O taki priliki je strupena kača pičila Rodo-šckovo dcklico iz tovarne; noga ji je jela močno otekali in je postala modra, tako da so jo morali takoj prepeljati v mariborsko bolnišnico. Nesreča. V tovarni za lesne izdelke gospoda Viktorja Glaserja delajo noč in dan, ker ima tovarna veliko naročil. Izdelujejo zabojčke za pošiljanje sadja. Pretekli četrtek zvečer je stroj delavcu Antonu Urnautu odrezal prte na eni roki. Še ponoči so ga radi silnih bolečin spravili v bolnišnico. Smrt. Na Bezeni je umrla v soboto zjutraj ugledna kmetica Josipina Seme, pogreb je bil ..--___.• j___u-- i iveiaj »♦»♦♦♦♦•♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o««* <>»*♦♦««♦»♦•»♦♦♦♦ Karocajjfie ,Sio venca'1 & Radiokoncerti v parku? Iz tukajšnjih tujskih kakor tudi domačih krogov prihajajo dan za dnem prošnje oziroma pritožbe, da bi merodajni cinitelji tudi letos oskrbeli zadevni koncert za razvedrilo Celjanov in vseh onih tujcev, ki prihitijo leto za lelom v naše mesto. Zato apeliramo iz tujskopro-metnili razlogov na celjsko javnost, naj ne opusti započetega dela za razmah tujskega prometa m da čimpreje začne zopet z dnevnimi radiokoncerti in to po želji obiskovalcev: dopoldne od 11 do 12, popoldne pa okrog 17 do vključno 19. Dalje opažamo, da je istotako izostal tudi radio v mestnem kopališču. Ce že ni mogoče vsem zahtevam in željam ugoditi, moramo pač pričakovati z večjo sigurnostjo vsaj omenjenih koncertov v mestnem parku in to zlasti zaradi tega, ker je tozadevna aparatura gotovo še na razpolago. sa Pri Borzi dela je na razpolago delo za 1 pečarja, 2 čevljarja, 1 peka in za 4 vajence. - Nadalje je na razpolago delo za 4 kmetske dekle, i natakarice, 2 hotelski kuharici, 3 kuharice, 4 služkinje in za 1 trg. pomočnico. — Število brezposelnih ki so v evidenci pri Borzi dela se je zmanjšalo od 1018 nn 990 in sicer 831 moških del. moči in 159 ženskih del. moči. & Občinske doklade iu davščine. Mestna občina bo pobirala na osnovi odloka fin. ministrstva v tekočem letu sledeče doklade in davščine: •><)% obč. doklado na drž. zemljarino, na drž. zgradarino, na drž pridobnino, na družbeni davek, na državno rentnino in na drž. uslužb. davek; 4% najemninski vinar, kanalsko pristojbino, obč. trošarine in tržne pristojbine. Samostojne obč. davščine pa se bodo pobirale: Občinska cestna naklada, kanalska pristojbina, davščina na kvartanje, davščina na veselice in občinske takse kakor jih je odobrila kr. banska uprava v Ljubljani z odlokom z dne 7. julija 1931 ler vodarina po novein vodovodnem redu. — Vse drugo je natančneje razvidno iz uradnega razglasa na magistralni deski. Ptui Poroka. V proštijski cerkvi sta sc poročila Ju-lijan Mellivva, zasebni uradnik, in Sabina Trobcc, učiteljica v Podsredi, rodom od Sv. Ivana v Trstu. Priči sla bila dr. Viktor Mellivva, uradnik pri zel. direkciji v Ljubljani, in Karol Pahor, profesor glasbe v Mariboru. V častitljivi starosti 80 let je umrla gospa Marija Skublc, roj. Schlaffer, vdova po okrajnem tajniku. ki je služboval svoj Čas pri tuk. okr. glavarstvu. Blag ji spomin! Požar v nmjšpcrški tovarni je izbruhnil. Večje škode ni, ker se je posrečilo ogenj pogasiti, predno se je razmahnil, lovarna slrojil funkcionira nemoteno dalje. Nesreča na ljutomerski cesti. Koliko se je že pisalo o tistem nesrečnem kanalu pri hiši mesarja ., , ■ ......... ........-o.".« \r AUUVCH. oroaj pil se ji1 Lnica (Uipii iil ii. . soboto je klepar llerga zavozil s svojim kolesom na i ;.• no;U v t« kanal ravno tam, kjer manjka že lani razuadla ograja. Obležal je v nezavesti in mlaki krvi. Poškodbe so precej hudo. Ali bo seda] kaj?... ' Svedrovci še vedno stikajo v ptujskem okraju. Vlomili so v stanovanje posestnika Herge v Pre-radu, občina Polenci. Pomagali so si s ponarejenimi ključi ter odnesli okrog 30 kg masti in druge stvari. Tudi so vlomili v vinsko klet Franca Slane ter odnesli večjo količino žganja in nekaj vina. Snirtnonovarne poškodbe je zadobil posestnik Franc Turnšek iz Hajdoše. Pri prevažanju hlodov je zavozil v jarek- pri čemer so hlodi zgrmeli nanj s toliko silo, da se je revežu črevesje čisto raztrgalo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico in .je njegovo stanje zelo resno. Gibanje ptujskega prebivalstva v drugem četrtletju izkazuje sledečo sliko: v proSlijski župniji se jo zavozil v jarek, pri čemer so hlodi zgrmeli nanj pari. V minoritski fari pa se jc rodilo 40 otrok, umrlo je 35 oseb, poročilo se je 20 parov. Murske* So bol« Nov most. Po prizadevanju posebnega odbora je bil zgrajen preko Lendave nov most. V prisotnosti velike množice ga je slovesno otvoril gosp. poslanec J. Benko. Obisk semenogojske postaje. Kmetijska podružnica je priredila poučni izlet na semenogojsko postajo v Beltincih. Izleta se je udeležilo 46 posestnikov ki so si z zanimanjem ogledali vse naprave in so občudovali lepo žito, ki je valovilo ko •zlato morje. Sprememba župana. V Krogu pri Soboti je bil razrešen županskih poslov Rajner Štefan in je namesto njega imenovan Ralnik Štefan. Kolesarske tekme Maribor, 10. julija Danes je priredila mariborska kolesarska ]>od-zveza svojo letošnjo krožno etapno dirko na progi Maribor-Račje-Hajdina-Maribor. Rezultati so bili sledeči: Dirka senijorjev (97.400 km) 1. Štefan Rozman (Kolesarski bataljon, Ljubljana) v času 3 : 23 : 57 ; 2. Franjo Štrucl (Perun, Maribor) 3: 24; 3. Bruno Faninger (Pošteln, Radvanje). Dirka juniorjev: (48.700 km). 1. Anton llešič (Perun, Tezno) 1:33; 10; 2- Franc Keitner (Klub slov. kolesarjev- Oslje) 1 :84:42; 3. llcrik Lantner (Poštela, Radvanje). Organizacija in vodstvo dirke je bilo v rokah gg. Kvisa, Hlebša, Markoviča in Ši-benika ter jo poslovala brezhibno. Jesenice, 11. julija. S. K. Bratstvo razpisuje za prihodnjo nedeljo, 1 7. t. m. ko se vrši na Jesenicah športni dan, kolesarsko dirko na progi Jesenice-Žirovnica tja in nazaj. Proga je dolga 24 km. Start, ki bo ob ]K>1 8 je tako kot cilj pred kolodvorom na Jesenicah. Zmagovalec v seniorski skupini postane prvak mesta Jesenice. Prijave za dirko jo poslati do 15. t. m. na naslov S. K. Bratstvo na Jesenicah. kafre je znašala takrat glede na različne nčine izdelovanja 5—8 frankov za kilogram in bi bilo mogoče pri umetno izdelani kafri zelo dobro zaslužili. Japonska vlada je poskusila te tovarne umetne kafre onemogočiti takoj na ta način, da bi ves iz-j delek v celoti pokupila. Vendar to ni šlo in japonska vlada je odnehala, pri tem pa držala cene kafri ! v isti višini. Tovarne za umetno kafro so rastle po ! vsem svetu kakor gobe po dežju in prvi znaki so j že kazali na to, da bo začela cena kafri padati, fn | tedaj je Japonska pokazala zobe in začel se je boj I na nož, kakršnega lahko opažamo skoro pri vseh ; panogah gospodarstva v današnjem svetovnem gospodarstvu. Najprej so začeli Japonci, ki so doslej Nemška ljudska šola v Belgradu. V Belgradu so pred nekaj dnevi na svečan način blagoslovili temeljni kamen z-a novo tiAmaVn tindsko šolo. Blagoslovitve sita se udeležila tudi nemški poslanik von Hassel in avstr. poslanik von Ploniss. Radovedni smo, kdaj bomo lahko na Koroškem blagoslavljali temeline kamne za slovenske ljudske šole? j Č'c pade letalo med hiše. V Clevelandu je padlo i na tla letalo, ki je krožilo nad mestom. Padec pa j je bil srečen in kljub temu, da je letalu odpovedal motor, se letalcema ni zgodilo nič hudega. Pač pa je letalo samo postalo kup razvalin. sekali kafrina drevesa v gotovem redu, tako da jih ne bi mogli nikdar izsekati, vse križem divje sekati kafrina drevesa. Produkcije japonske kafre se je povečala za trikrat. Hkrati s tem so znižali Japonci ceno kafri v par mesecih na 6 frankov za kilogram. Japonci so pri svoji kafri kljub temu še vedno zaslužili okrog dveh frankov pri kilogramu, rentabiliteta tovarn za umetno kafro pa se je začela majati.. . Kljub temu so tovarne zdržale, čeprav niso skoro ničesar več zaslužile. Sedaj pa je Jaki so ga tovarne uporabljale za izdelovanje kafre, prihajalo večino iz Francije in Amerike, je napra-ponska udarila v drugič. Ker je terpentinovo olje, I vila Japonska divjo borzno špekulacijo, v kateri je | pognale cene terpentinovemu olju na svetovnem i trgu od <30 na 300 frankov za 100 kilogramov ter-pentinovega olja. Kljub temu. da je bilo s tem že j onemogočeno izdelovati kafro brez izgube, so tovarne še vzdržale. Zalo je Japonska zadala tovarnam zadnji udarec. Znižala je ceue kafri na 3 franke za kilogram in to je ustavilo vse tovarne za umetno kafro. Zadnje tovarne so ap ustavile leta 1012 in Japonska je v tem gospodarskem boju zmagala, čeprav tudi s hudimi žrtvami. Kljub temu pa Japonska ni takoj zvišala cen za kafro, ker je vedela, da bi tovarne z umetno kafro začele takoj obratovati. Do svetovne vojne je tiščala ceno na treh frankih. Ob izbruhu svetovne vojne pa so vojskujoče se države rabile ogromne množine kafre za razstreljiva, Japonska je navila cene in drago prodajala kafro, dočim so lastniki tovarn za kafro že zdavnaj prodali svoje tovarne in stroje, ki so šli med staro železo. Po svetovni vojni se je boj začel znova, toda ta ni bil več tako hud in tovarne so same po sebi nehale z obratom. Sedaj pa grozi kafri drug sovražnik, ki je mnogo bolj resen, namreč tehnični razvoj sam, ki je marsikje izpodrinil celuloid. Izdelki, ki so bili doslej večinoma iz celuloida, so našli primernejše surovine, tako zlasti galalit, viskoid, bakelit in druge. Filmska industrija se resno bavi, da bi zamenjala filme iz celulida. ki tako radi gorijo, s težko gorljivimi filmi iz acetil-celuloze. S tem bi se zmanjšala uporaba kafre za 80% in vsa uporaba kafre bo omejena le še na zdravstveno preparate in na industrijo razstreliv. Tako se bo zgodilo, da bo mogoče v prihodnjih desetletjih kafra, ki je sicer zmagala enkrat nad tehniko, končno poražena prav od nje. Tudi v filmu gre včasih zares. V Ameriki so pred kratkim snemali vojni film, v katerem so hoteli pokazati, kako napade letalo prav od blizu voja ški tovorni avto. Pri tem se je pilot tako navdušil, da je premalo pazil nase in letalo je padlo nekaj sekund po tem, ko je bila |>osneta ta slika, na cesto in se razbilo. Pri tem se je smrt no ponesrečil tudi neprevidni pilot Zmaga naravne halre Na kraju, kjer se je potopila podmoranica »Promctcj« kurijo ves čas francoske vojne ladje in ne manjka nit. balona, k. visoko z neba opazuje kretanje ladij, ki hile na pomoč. Po Zadnjih poročilih ie vseh 60, ki so se ponesrečila s podmornico, že mrtvih Kafra jp eden najstarejših kemičnih izdekov, ki jih poznamo. l)o 19. stoletju so rabili kafro le v zdravilstvu, zlasti pa *e pri balzamiranju inrličev. Tedaj potrebno kafro so z lahkoto dobavljale dežele Daljnega Vzhoda. Z letom 1830 pa je napravil Američan Hyatt važno odkritje, da se da napraviti iz mešanice kafre in kolodija zmes, ki se da v vročem stanju gnesti, v hladnem stanju pa postane trdna. Odkril je nam vsem tako dobro znani celuloid. Fabrikacija tega novega izdelka se je hitro razširila, zlasti radi tega, ker se je dal celuloid pri 125 stopinjah Celzija oblikovati čisto poljubno in iz njega izdelovali najrazličnejše majhne in ne drage potrebščine. Z začetkom 20. stoletja pa je skoro namah nastala nova industrija, ki je zlasti pograbila prozorui celuloid. Bila je to filmska industrija, ki je 1. 1924 porabila že 80% vsega na svetu izdelanega celuloida. Dočim so 1. 1860 porabili na vsem svetu le nekaj ducatov ton kafre, so 1. 1924 porabili že 5 milijonov ton. Večino te kafre pa je dobivala industrija iz južne Kitajske in iz Japonske. Kafrino drevo je neke vrste čudak med drevesi. Na Japonskem ni kafrinih gozdov, temveč stojijo drevesa raztreseno med drugim drevjem. Ta drevesa so pravi orjaki; njih debla merijo pri tleh v premeru 10—12 m in mnogokrat dosegajo višino 100 do 120 m. Mlado kafrino drevo ni mogoče uporabiti. Šele, ko je drevo staro 10 let, začne izločati iz po vsem drevesu raztresenih stanic rumenkasto olje katerega izloča vedno več in katero impregnira počasi vse deblo veje, korenine in celo listje kafri-nega drevesa. Šele kasneje, ko je drevo staro že 40—45 let, postane olje, ki ga drevo izloča bolj gosto in čisto. Iz tega olja se izločajo beli prozorni kristali, ki so že iz kafre. In popolnoma sorazmerno kakor se stara drevo, pojema oljnata tekočina in se povečava izločitev kafre. Največ kafre izloči drevo približno takrat, ko.je staro kakih sto let, največ pa jo je seveda v koreninah in v spodnjem deblu. Na otoku Formozi so Japonci začeli z najbolj gospodarskim pridobivanjem kafre, ki obstoji v tem, da posekajo kafrina-drevesa in jih narežejo v trske. Te trske lužijo nato v kotlih z vodno paro. Pri tem izhlapeva kafra, katera se pri ohladitvi etrdi v takozvano surovo kafro. To surovo kafro pa čistijo naprej še v posebnih čistilnicah. Razumljivo je, da je zlasti Japonska od povečane porabe kafre mnogo zaslužila in da je zato kaj neprijelno občutila iznajdbo, ki je omogočila umetno izdelovanje kafre. Umetno izdelovanje kafre jc znašala takrat glede na različne načine izde-so jo pri tem uporabljali, je bilo takozvano terpentinovo olje. Seveda ta izum še ni tako hitro ogrožal japonske produkcije kafre, vendar je bilo pričakovati, da se bo končno vendarle začel konkurenčni boj. L. 1907 je stala kafra v evropskih pristaniščih okrog 10—12 frankov za kilogram. Ker se je p« raba kafre stalno večala, so tudi cene kafri počasi toda stalno rastle. Ponudba ni bila velika in japonska vlada je s kafro previdno štedila. Ves trg ,je bil pravzaprav odvisen le od Japonske in takrat je prišel pravi trenutek, da se uvede umetno sintetično izdelana kafra. Lastna cena umetno izdelane Velikani med črvi Črvi deževniki so pri nas prav dobro poznani in otroci včasih po dežju občudujejo kakega prav posebnega velikana, ki je dolg okrog 20 cm. Kmet. ki orje svoja polja, naleti pri oranju večkrat že na večje črve, o katerih ve, da so za poljedelca zelo koristni, saj mu rahljajo zemljo, katero počasi jedo in prebavljajo. Pa niso ti črvi največji na svetu. Je še več drugih vrst črvov, ki sicer ne žive pri nas, ki pa so pravi orjaki v pisani prafiumi. Tako je Anglež King odkril na otoku Ceylonu vrsto črvov, ki so dolgi po 70 cm in debeli okrog 1 cm in pol. Ti črvi kopljejo pod zemljo prave rove in izločajo prežvečeno zemljo nad temi rovi. Ta zemlja izgleda ko kaka mala krtina. Kmalu za Kin-gom je odkril C. Keller na otoku Madagaskarju črve druge vrste, ki so dolgi celo^nad 1 m. Tudi ti črvi niso največji na svetu, zakaj v Novi Kaledoniji in Braziliji so odkrili dve vrsti črvov, dolgih poldrug meter. Ti črvi so že pravi orjaki in so dobili ime litani oziroma anteji. Končno so pa našli največje orjake med deževniki, ki so dolgi nad 2 m in debeli po več cm. Ti črvi žive v močvirnih nižavah ob avstralskih rekah. Taki velikani med črvi puščajo po tratah eno tretjino metra visoke, krtinam podobne kupe prebavljene prsti, ki je izborilo .'{uojilo. Če se pa gibljejo po svojih podzemeljskih rovih, tako čudno cmokajo s svojimi ogromnimi in dolgimi trupi, da se ti glasovi prav dobro čujejo. Če prime kdo takega črva v roko, tedaj zvije 6voj dolgi trup v ogromen klopčič in brizga iz luknjic na hrbtu mleku podobno tekočino. ki močno diši po karbolni kislini ali kreo-zotu. Ta čudni duh varuje najbrž te orjake pred sovražniki, katerih gotovo ni malo. Če tak črv pogine, se ta vonj po kreozotu še poveča, in dolgi trup črva se razleze v gosto oljnato zmes. ki jo domačini uporabljajo kot izborno mazilo proti rev-matizmu. Komsomolci v Rusiji Bivši čekist M. Š. G., ki je bil izpuščen iz ječe v Baku in je ušel čez Ašhabad v Perzijo, pripoveduje v »Vozroždeniji« dne 11. junija, kako mišljenje vlada med komunističnimi komsomolci. I Tako piše: »Ne vem že, kje je bilo ali v Tiflisu I ali v Baku. Zbranih je bilo nekaj komunistov — komsomolcev. Nikdar nisem slišal tako ostre in rekel bi tako neumne kritike sovjetske oblasti kakor od te komunistične mladine. ,Ej, elementi,' je začel eden in vsi drugi so se smejali. Prašal sem jih, zakaj se smejejo. ,Veš,' so rekli, ,v SSSR ni več značajnega človeka. Glej, glavno, kar smo dosegli, je to, la so v SSSR namesto človeka — ostali samo elementi: je sovjetski element, buržuazni element, koristni element, škodljivi element, a človeka ni. V komunističnem življenju — so člani zveze SSSR, člani stranke, člani profesionalnih zvez, a osebe, individualnega človeka z njegovimi lastnimi nazori in razumom ni več. In še nekaj smo dosegli: pri nas ni samo človek in zemlja last SSSR, marveč ludi 'o!n in zrak je v rjkih oblasd, in vsi elementi, ki žive v SSSR — žive samo v toliko, v kolikor jim to dovoljuje oblast.' Iz teh besed je jasno, kar so pisali tudi razni potovalci po Ruskem, da so v sovjetski Rusiji sami — avtomati. To se pravi: vsak ruski državljan sme samo to misliti in delati, kar zapovedo rdeči mogotci v Moskvi.« Lepa oporoka Pregnani portugalski kralj Emanuel II, ki je pred nedavnim umrl v Londonu, je po svoji oporoki zapustil velik del svojega premoženja republiki Portugalski z določbo, naj se porabi denar za zgraditev in opremo modernega poljedelskega znanstvenega zavoda v bližini Lizbone. Svojo dragoceno in veliko zbirko knjig pa je zapustil portugalski narodni knjižnici. Tudi izgnan je ljubil svojo domovino. Kitajska kraljevska palača - muzej Politični prevrati na Kitajskem so omogočili, da si danes v nekdanji kraljevski palači v Pekingu lahko vsak ogleda ogromne zaklade, ki so bili nabrani v teku stoletij. Nova republikanska "la la je napravila natančen inventar, dala spisati kataloge in omogočila ogled zanimivosti in dragocenosti v treh oddelkih, ki so posvečeni knjižnici, starim dragocenostim in zgodovinskemu arhivu. Muzej zavzema vse cesarsko, nekdaj prepovedano mesto, ki je najbolj dovršeno delo kitajske rriii-tekture. Muzej hrani v svojih prostorih knjige, sli. ke, lončarske izdelke, porcelan, antične bronaste kipe, izdelke iz dragocenih kamnov, dragocena dela v emajlu, starinsko opravo, slonokoščene rezba-rije, glasbene instrumente, vezenine, čipke, pahljače in verske relikvije, vse izdelano ud kitajskih rok. Knjižnica obsega približno 1,200.000 zvezkov, med katerimi so izredne redkosti. Samo knjižnica cesarja Hien Lunga obsega 36.000 rokopisov. V arhivu je nešteto sila važnih spisov, ki bodo bogato gradivo za zgodovino kitajske kulture. Galerija slik obsega še slike do dobe Cin-dinastije in ima lepo število mojstrskih del iz zlate dobe kitajskega cesarstva. Zbirka porcelanskih izdelkov obsega nad 6000 kosov iz vseh dob kitajske zgodovine in je neprecenljive vrednosti. Spiski o inventarju muzeja pa obsegajo celih 36 zvezkov. Avtomobil s plinsko masko. Silen razvoj avtomobilizma je prinesel nepričakovane posledice, ki ogrožajo zlasti zdravje prebivalcev velemest. Plini, ki nastajajo pri eksplozijah, pri bencinskih motorl jih in kateri se odvajajo po posebni cevi iz avtomobilov v zrak, nimajo samo neprijetnega vonja, ampak so tudi strupeni in zdravju škodljivi. Zato se že delj časa bavijo z mislijo, da bi eksplozijske pline bencinskih motorjev precedili najprej skozi posebne filtre, ki bi vezali vse strupene pline. Slika nam kaže prav tak poskus. Avtomobilu, čigar motor teče, prestrezajo odhajajoče pline in vodijo skozi posebno čistilo, odkoder jih odvajajo po gumijasti cevi v steklen pokrov, pod katerim sta kanarček in miška, ki se niti najmanj ne zmenita za sicer strupene pline. Prvi poskus je torej uspel in lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih letih enkrat za vslej izginila smrdljiva avtomobilska nadloga. ★ »Vi imate precej hudo mrzlico. Ali trpite morda tudi žejo?« »Gospod zdravnik, brigajte se le za mrzlico, z žejo bom že sam opravil.« Sanacija delavskega zavarovanja V drugi polovici preteklega tedna so se vršila / Zagrebu posvetovanja novoimenovanega ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavstva v Zagrebu. Kakor poročajo iz Zagreba, so bile razprave deloma burne, saj gre za življenjske probleme našega socialnega zavarovanja. Uprava urada je po svojem ravnatelju Glaserju predložila svoje predloge za sanacijo delavskega zavarovanja. Najprvo je predlagala povišanje prispevkov na maksimalni znesek za vse one urade, ki so lansko poslovanje zaključili z deficitom. Nadalje naj bi se povišal prispevek za slučaj nesreče na 7%. Končno je predlagala tudi redukcijo uradništva radi zmanjšanega števila članov-zavarovancev. Posebne predloge je stavila tudi glede izpre-membe zakona o zavarovanju delavcev iz leta 1922. Z novelo k temu zakonu bi se uravnotežili izdatki in dohodki, izvedlo bi se zavarovanje za starost, onemoglost in smrt ter reorganizirala uprava zavarovanja. Glede samega upravljanja zavarovanja je bilo predlagano, da se naj preuredi zdravniška služba in poveča kontrola nad izdajanjem podpor. Na sejah je bilo sklenjeno, da se naj izvoli paritetni odbor 4 članov ravnateljstva, ki bo izdelal podlago za statut najširše samostojnosti mestnih organov. Drugi odbor, ravnotako paritetni 4 članov naj izdela novo službeno pragmatiko za uslužbence in zdravnike-uradnike Osrednjega urada in mestnih uradov. Povišanje prispevkov ni bilo sprejeto, dokler se ne uredi zmanjšanje dajatev in zmanjšajo upravni stroški. Pač pa je bilo sklenjeno predlagati izpremembo sedanjega načina kapitalnega Zlata reka Velika gibanja zlata, ki so začela lani v jeseni, trajajo še nadalje in so povzročila velike spremembe v razdelitvi zlatih rezerv na svetu. Tok zlate reke je šel predvsem iz severnoameriških Združenih držav v Francijo, Švico, Holandijo in Belgijo. Kakor smo že omenili, so največ zlata izgubile severnoameriške Združene države. Od septembra pa do konca junija je znašal čisti izvoz ameriškega zlata 1.1 milijardo dolarjev. Faktični izvoz je bil sicer večji, toda istočasno je bil tudi uvoz iz Japonske, Kitajske. Indije, Kanade in južnoameriških držav znaten. Največ izvoza zlata iz Amerike je šlo v Francijo, katere zlati zaklad je od srede septembra lani narastel za 922 milj. dolarjev, nadajje je v istem času lani narastel zlati zaklad Švice za 268 milj., Belgije in Holandije po 127 milj., skupno torej 1444 milj. dolarjev. Zlati zaklad najvažnejših evropskih držav je znašal konec junija 1932 (vse v milijonih dolarjev, v oklepajih podatki za december 1931): Severnoameriške združene države 3290 (4458), Francija 8218 (2699), Anglija 663 (588), Švica 503 (453), Španija 435 (434), llolandija 394 (357), Belgija 353 (355), Italija 298 (296), Nemčija 198 (234), Poljska 57 (67), Švedska 55 )55), Češkoslovaška 49 (49), Danska 36 (39), Norveška 32 (32), Avstrija 21 (27) iu Madjarska 17 (18). * Naredba finančnega ministra za trgovanje z državnimi papirji. Kakor poročajo iz Belgrada, je finančno ministrstvo v zvezi z odlokom 11-124.300 z dne 5. novembra in na podlagi čl. 9 Zakona o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko more vršiti trgovina z našimi predvojnimi in pomore vršiti trgovina z našimi predvojnimi in povojnimi obveznicami državnih zunanjih posojil na domačih borzah po vseh pooblaščenih zavodih. 2. Da se vnos označenih papirjev iz inozemstva kakor ludi nakup teh papirjev v inozemstvu po nalogih iz naše države, more vršiti samo na podlagi predhodne odobritve finančnega ministra. 3. Da se prodaja označenih papirjev v inozemstvu po nalogih iz naše države more vršiti samo po pooblaščenih bankah in ves dobljeni znesek deviz vnesti v državo in po teh denarnih zavodih ponuditi Narodni banki v odkup. 4. Da so pooblaščeni denarni zavodi dolžni voditi posebno evidenco o gibanju označenih papirjev in dostaviti finančnemu ministrstvu podatke o tem gibanju po formularjih, ki so lo predpisani, naznanjajoč v teh formularjih točna imena in naslove prodajalcev omenjenih papirjev, ki jih ugotove na podlagi rednih legitimacij ob priliki sprejetja naloga za prodajo. Ta naredba tvori sestavni del Pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami in bo vsak prestopek te naredbe sojen po Zakonu o kazenskih sankcijah. Nove tvornice kvasa. Z ukinjenjem določb finančnega zakona o ustanavljanju novih tvornic kvasa so se po vsej državi začele snovati nove tvornice kvasa. Tako poročajo sedaj iz Belgrada, kritja v sistem doklad odnosno predpisov prispevkov. Sedaj se bodo prispevki predpisovali v višini, kolikor je faktično potrebno za kritje stroškov. Obrestna mera za investirani kapital nezgodnega zavarovanja se bo znižala na 3%. Ugodnost pa bo v tem, da se dovoljuje v bodoče podaljšanje izplačila podpor za bolezen od 26 na 52 tednov pri onih uradih, ki so bili v svojem poslovanju aktivni, ko pa bodo postali pasivni, se pa ukine. Glede novelizacije zakona o zavarovanju delavcev in reorganizacije zavarovanja je bilo sklenjeno, da se odlože ta vprašanja in še prej prouče detajlno. Redukcija uradništva bo izvršena po sledečih načelih: v prvi vrsti bodo odpuščeni, odnosno reducirani, ki slabo izpolnjujejo svoje dolžnosti, nadalje oni, katerih odpust je zvezan z najmanjšimi stroški (ki nimajo še pravice na pokojnino, odnosno odpravnino ali pri katerih je odpravnina ali odpovedni rok najmanjši). Splošno pa je bilo sklenjeno, da se iz službe odpuste starejši nesposobni prej kot mlajši. Redukcije se bodo vršile postopoma, vendar morajo biti do konca leta izvršene. Preuredila se bo zdravniška služba in postopanje pri dajanju podpor. Prispevki članov za plombiranje zob in dajanje zobnih protez se bo za razrede od 6 do 12 zvišal za 50%, dočim bo v ostalih razredih ostal neizpremenjen. Poročilo nadzorstvenega odbora je upravni odbor sprejel, predložil ga pa bo ministrstvu za socialno politiko s prošnjo, da v smislu zakona o zaščiti materialnih interesov Osrednjega urada nasproti materialni in kazenski odgovornosti onih, ki so povzročili škodo Osrednjemu uradu, takoj postopa po zakonu. da je finančno ministrstvo izdalo poleg dosedanjim štirim novim tvornicam dovoljenje za izdelovanje kvasa še naslednjim: dr. Milanu Farkašu, kemiku v Zagrebu, Kolinski tvornici hranil v Ljubljani, Gostilničarski pivovarni v Laškem, Tvornici sladkorja Crvenka v Crvenki ter tvrdki Medič in Zanki, d. z o. z. v Ljubljani. Vse navedene novoustanovljene tvornice nimajo pravice na postransko proizvodnjo špirita. Uspeh natečaja o zavarovanju. Zavarovalnica »Jugoslavija v Belgradu je lani razpisala natečaj za najboljše pismene referate o zavarovanju, v kateri so predlagali celo splošno obvezno zavarovanje čim uspešnejše razširjenje zavarovanje. Tečaji so se udeležili izključno učitelji in učiteljice ljudskih šol. Odgovori eo prav interesantni. Med njimi navajamo zahtevo, da bi moral biti vsak državni uradnik zavarovan za življenje vsaj prvih deset let, dokler si ne pridobi pravice do pokojnine; neka-ter iso predlagali celo splošno obvezno zavarovanje nepremičnin itd. Prvo nagrado je dobila šifra Narodni učitelj . Češko zadružništvo v naši državi. Češkoslovaške zadruge v naši državi štejejo sedaj 21 zadrug, v katerih je bilo lani včlanjenih 2.406 (2.073) zadružnikov. Deleži znašajo 0.3 mil j., zveza sama ima pa 0.4 milj. vlog ter 0.7 milj. kreditov, obrestna mera zu vloge znaša 8 do 9%, za kredite pa 11%. Zveza ima tudi M ■•"rovu i oddelek, ki je imel 713 vng. prometa. Borza Denar Dne 11. julija. Ljubljana. 8% Bler. pos. 41 bl„ 7% Bler. pos. 38.50, Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 3850 -4200, Priv. agr. banka 200—202, 7% inv. posojilo 48—50 (49, 18), agrarji 22.50 den., vojna škoda 186—190 (185, 187), 7. 185—187 (185), 12. 183—185 (184), 8% Bler. pos. 40—41 (40.50), 7% Bler. pos. 38 -39.50 (37, 38.50, 39), 7% pos. Drž. hip. banke 39—41, begi. obv. 33—34. Beljtrad. Priv. agr. banka 207 bi. (207), vojna škoda 188—189.50 (186.50, vel. kom. 191). 6% begi. obv. 34.50—35 (33, 35), 1% Bler. pos. 37.50 den., 7% pos. DHB 40—41 (10). Dunaj. Don. sav. Jadr. 60.60, Escomleges. 100, Aussiger Chemische' 106.50, Mundus 56.50, Alpine 8.1(1, Trboveljska 18.51, Prager Eiseu 202. Žitni trg Sedanje vesli o žetvenem rezultatu se glase drugače kot še pred nedavnim časom), ko je vladal optimizem. Vročemu vremenu je sledil dež, temu pa zopet brez večjega prehoda hudo vroče vreme. Vse to je pospešilo razvoj rje, ki je dosegla res velike dimenzije. Kakor nam danes poročajo iz Vojvodine, je žetev v polnem teku in je pričakovati, da se bo prihodnji teden že začela nakladati nova pšenica in da bo kmalu tudi že v Ljubljani. Kakovost je letos slaba, govori se, da bo na nekaterih krajih imelo celo samo 68 kg specifične teže. Tudi količina bo, kakor pravijo, za približno četrtino manjša kot lani, ko smo imeli rekordno letino. Cene so se zaradi navedenih dejstev že učvrstile in so dosegle že jako znatno višino. Vendar je važno omeniti, da so istočasno cene moke ostale neizpreuienjene. Dovozi blaga na trg so za- radi žetvenih del popolnoma izostali, trgovina nima blaga, zato gredo cene gor. Vendar je previdnost na uiestu. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 79 kg 130—130K. bč. okolica Soinbor 78 kg 130—130!*., bč. sr. 79 kg 130—130! ,, bč. gor. 79 kg 130— 180Jv, bč. potiska 79 kg 180- 135, ladja Tisa 79 kg 135 do 137, bč. ladja Begej 79 k« I32)ž —135, ban. gor. 79 kg 125—127 '/j, ban. 78 k« 125—1271». - Ječmen bč., sretn. novi 05—66 kg. - Koruza bč., srem., kval. gor. 110—112, bč. okol. Soinbor 112—114, bč. okol. Sid 114—116, ban. 108—110. bč., franko vagon Su-šak 130—133. - Moka (Ig in Ogg 205 —215. it. 2 200—205, šl. 5 185—190, št. 6 170—175. 51 7 140 do 145, št. 90—100. - Otrobi 90—97 kg, v juta vrečah 107—112.'«. — Tendenca: čvrsta. Promet: 52 vagonov. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky iu Comp., Dunaj.) Pripeljanih je bilo na trg 2101 goved, iz Jugoslavije 159. Cene: voli najboljši 1.70, 1. 1,34—1.55, 11. 1.10—1.25, 111. 0.90 do 1.0, krave 1. 0.95—1.15, II. 0.85—1.10, biki 0.85 do 1.12, klavna živina 0.50—0.83. Tendenca: ceno za dobre vole so padle za 5 grošev, ostale cene »o se slabo držale. Jajca V pretočenem tednu je bilo razpoloženje inozemstva jako mlačno in so bili izvozničarji prisiljeni nakupno ceno reducirati. Ker so p« dovozi minimalni, se v Londonu že opaža boljše razpoloženje k višjim cenam in ni izključeno, da bomo v prihodnjem tednu na kontinentalnih tržiščih imeli višjo ceno. — Sv. Jurij ob juž. žel., dim 9. julija 1932. Šport V današnjem deviznem prometu 60 ostali ue-izpremenjeni tečaji Bruslja, Curilia in Londona. Popustili so tečaji Amsterdama, Berlina, Prage in Trsta, Čvrstejša sta bila pa Pariz in Ne\vyork. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski borzi. Zagreb je notiral še Newyork kabel 5605.24—5633.50. — Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 109.388 Din. Ljubljana. Amsterdam 2269.87—2281.23, Berlin 1332.32—1343.12, Bruselj 782.12—786.06, Newyork 5611.50—5639.76, Curih 1097.35—1102.85, London 200.73—202.33, Pariz 221.16—222.02, Praga 166.45 do 167.31, Trst 286.58—288.98. Curih. Pariz 20.16, London 18.32, Newyork 513.50, Bruselj 71.90, Milan 26.16, Madrid 41.60, Amsterdam 207, Berlin 121.65, Stockholm 94, Oslo 91, Kopenhageu 99, Sofija 3.72, Praga 15.17, Varšava 57.45, Atene 3.30, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.06, Helsingfors 7.70. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Danes so zabeležili tečaji državnih papirjev čvrstejšo tendenco in so bili deloma višji kot v petek. Promet je postal znatnejši in tako je bilo danes zaključenih na zagrebški borzi: 1000 kom. vojne škode, 100.000 7% invest. posojila, 100.000 begi. obveznic, 1000 dol. 8% Blairovega posojila ter 5000 dol. 7% Blairovega posojila. Slane Sporn — prvak države v maratonskem teku, ki se jo vršil v nedeljo v Zagrebu kot prvi del tekmovanja posameznikov. Sporn je prišel na cilj dobrih 10 minut pred drugim tekmovalcem. Njegov čas je boljši od zmagovalca pri maratonskem teku v Atenah. Tekme v ligah Zopet je za nami kolo liginega tekmovanja. To pot so bili rezultati za naše klube boljši. Pri-morje je doseglo proti Gradjanskemu neodločen rezultat 3:3, potem ko je vodilo s 2:011 Moralo bi zmagati, toda radi pomanjkanja ruline ni šlo. Mladi igralci so pokazali, da razumejo, kako je treba igrati. Zato so pa starejši, ki ne spadajo več v moštvo, življenju nevarni, igri dober utis močno pokvarili. Kaj res ne gre drugače, kot da je treba naskakovati nasprotnika z obema nogama. Nogomet jo vendar lepa igra, ki jo fantje ne igrajo zato, da bi jim igralec, ki nima zadosti tehničnega znanja, s surovim startom pokvaril noge. Poglavje za se je bil sodnik Dramičanin. Napravil je na stroške Primorja lep izlet v Ljubljano. Tudi sodnik je tak, kot kak izletnik, ki se pride zabavat. Pozabil je pa pri tej zabavi, da naše športno občinstvo želi, da sodnik ne pokvari užitka, ki ga pričakuje od nogometa. Prvi je bil Sifič, potem Podubsky, sedaj Dramičanin, radovedni smo, kdo še želi napraviti na stroške naših klubov izlet v Ljubljano? V Zagrebu so imeli tekme v obeh skupinah. Iz naše skupine sta se udarili Victoria in Ilirija, ki je podlegla s 3 : 2, Iz druge skupine pa Hašk in Gradjanski. Tudi v tej igri je zmagalo zagrebško moštvo s 4 : 3. V igri z Viktorio se je Ilirija znašla šele v drugem polčasu, ko so ji Zagrebčani poslali v mrežo že tri gole. Moštvo prvaka še vedno ni v formi. Šest točk je že izgubljenih, kar pomeni, da ne pride več v poštev za ožje tekmovanje. Mogoče je pa še vse. Ravno tako nesrečna je tudi Concordia. Dve tekmi v Osijeku in dva poraza. Tudi Slavia je porazila Concordio, potem ko je ta do 35 min drugega polčasa vodila s 4 :0. Zagrebčani so v 10 min zabili tri gole, preje pa so vso igro samo statirali. Tudi ostale tekme so končale z več ali manj nepričakovanimi rezultati. Jugoslavija je v Sarajevu igrala s Saškom in ga premagala s 4 :4. Tudi Saškovo moštvo ni v formi. Baska je v Belgradu premagala Vojvodino s 3 : 2. Lansko sodelovanje v ligah je Vojvodini veliko koristilo. Poleg tega ima pa tudi Vojvodina prilike igrati z madjarskimi profesionalnimi klubi. B. S. K. je sicer zmagal nad Gradjanskim iz Skoplja s 2 :0, toda ni mu šlo lahko. Gradjanski se je odločno branil. Sarajev-ka Slavija je v Skoplju nastopila in zmagala nad S. S. K. s 6 :3. Kot smo pričakovali, so »urugajek, Mačva iz Šabca, premagali Obiliča s 5:0. Tudi Bačka v Subotici ni imela težkega stališča s Slavju iz Sombora. Slavia je sicer dobro pričela, vodila velo s 2:0, toda Bačka je poleni pričela resneje igrati in gladko zmagala s 4 :2. Prav vse tekme so vodili sodniki dobro. Menda je kot zukleto, da le k nam v Ljubljano, kjer imamo sami par dobrih sodnikov, pridejo slabši. Ali jo pa naše občinstvo tako težko zadovoljiti. FINALNA TEKMA ZA TENIŠKO DRŽAVNO PRVENSTVO DAMSKIH KLUBOV. Maribor, 10. jul. Na teniškem igrišču SSK Mariboru je bila danes finalna tekma za državno prvenstvo dam. Srečala sta ne Hašk iz Zagreba in SSK Maribor. Zmagale so Zagrebčanke v razmerju 5:0, Posamezni rezultati so naslednji: Gdč. llela Kovač, Hašk : gdč. Zora Ravnik, Maribor, 6:4, 6:2. — Gdč. Olga Niemerovvska, Hašk proti gdč. Fridi Hribar, Maribor, 6:4, 3:6, 6:4. — Gdč. Olga Niemerovvska, Hašk : gdč. Zora Ravnik, Maribor, 6:3, 2:6, 6:3. — Gdč. llela Kovač : gdč. Frida Hribar, 6:3, 7:5. — Gdč. Kovač-Nie-merovvska : gdč. liribar-Ravnik, 2:6, 6:2, 6:4. SK RAPII) : S. C. VILLACH 7 : 1 (7:0). Na igrišču Rapida se je danes pred malo. števiiluo publiko odigrala mednarodna prijateljska nogometna tekma med S. C. Villach in Ra-pidoni. Kljub temu, da je Rapid nastopil brez dveh najboljših igralcev, in sicer Barloviča in Golinarja, ki sta igrala v reprezentanci Maribora proti reprezentanci Varaždina, je vendar Rapid zasluženo zmagal nad nasprotnikom. Gostje so razočarali na vsej črti in od daleč niso več om> moštvo, ki smo ga že parkrat videli v Mariboru. Rapid je predvajal lepo koinbinacijsko igro in je imel svoje najboljše moči v napadu in v krilski vrsti. Pri gostih se je odlikoval edino vratar, ki jo nekatere žogo bravurozno branil. Sodil je prav dobro g. Nemec. Dopoldne se je vršila na igrišču Maribora prvenstvena tekma mladine SK Maribora iu SK Rapida, ki je končala s sigurno zmago Maribora. 3:1 (2:1). Sodil je g. Desnovar. Na igrišču SK Železničarja pa se je odigrala dopoldne prvenstvena tekma Mladin SK Železničarja in EK Svobode. Zmagali so Železničarji s 5:0 (3:0). Sodil je g. Vidovič. BOJ ZA DAVISOV POKAL. Berlin, 10. jul. AA. Velik uspeh za nemški šport pomeni današnji izid poslednjih- dveh tekem v semifinalu za Davisov pokal. Mladi Cramm je namreč zmagal nad Angležem Austinom, nemški prvak Prenn pa je potolkel Angleža Perryja. Tako so se Nemci z zmago 3:2 nad Angleži kvalificirali za finale, v katerem nastopijo proti drugemu finalistu evropske zone Italiji. Tekme se bodo igrale v petek, soboto in nedeljo prihodnji teden. Zmagovalec nastopi naslednji teden proti zmagovalcu ameriške zone, to je ameriškim Združenim državam. •MKs-r-1 g wi — j-O« S & O eo a t* o so "O ••i? o oo a> ~ ts; sjaea g03© "V a -s S »■«£<£ SŽO C3 n ^ »o . vj .s? s •g5.2 S . >• . i « .3 ° i .S -"s 1 « ' 5 "3 "a s 5 m in n > in -s m » as or Q> "3 ri a n zm* * S a 1 S .D-sSo 5QO o Q a s^o , — >■ c-i a > £IkS fj ■S ~ _ » « ^ « " '! i 80 Roland Dorgeles: Leseni križi Slišali so se klici: »Vinska vedrica se mi je prevrnila!« Žde na kolenih ob robu jarka, so ljudje gledali, kako so nesli mimo ranjenca — nekako otrplo stvar pod rjavo odejo, izpod katere so moleli težki vojaški čevlji. Obraz je bil bled, oči široko razprte, ustnice stisnjene; nobena beseda ni prišla iz ust, le hripavo je zaječal, če so nosilničarji z nosili kam zadeli. Zdelo se je, da nikogar ne vidi, da gleda sam vase in vidi, kako uhaja življenje. Roka mu je visela nizdol kakor mrtva stvar. Upogibajoč se pod bremenom, so nosilničarji bre-dli blato in od napora lovili sapo. Ko se je približal zamolkel hrup novega oddelka, je zaklical prvi z onemoglim glasom: Umaknite se ... Ranjenec.« Treba jc bilo čakati, da se je vrsta zopet uredila za pohod. Desetnije so se iskale: glasovi, ki so se izgubljali v temi in dežju Voda je bila zmehčala vse papirnate pokrove in 2 jarkovih sten jc curljalo v kotle. Od zadnjega konca so vedno zopet prihajali klici: »Ne tako hitro... Ne dohajamo.« A dež jih je podil pred seboj in jih šibal po zlo-denelih licih. Bredli so po močvari dalje, ne da bi kaj slišali, ne da bi kaj videli — skrotovičeni členi dolge odrevenele verige. Ob vzporednici »Nancy«, kjer jc bila naša stotnija v rezervi, sc jc vrsta razcepila. Sulphart je položil kruli in jedačo na Ua in šel od luknje do luknje. »Po menažo, fantje!« je vpil. Obenem z njegovim glasom so slišali pa tudi tle-skanje dežnih curkov. Zaspano so odgovarjali: »Pojdi se solit s svojo jedačo... Zaboga, kako to lije; človek bi moral biti že vražje lačen.« Vendarle pa jih je nekaj prišlo ven. V tesnem kotu so na tleh prižgali svečo. Počenili so, si napolnili skodele in začeli jesti. »Svoj kvartin vina vzamem,« je dejal Broucke. A Maroux, ki so je bil zbudil, je zakričal iz svoje luknje: »Dajte sem vedrico z vinom in pa žganje. Nočem, da bi se zdaj lotili pijače; razdelil bom jutri zjutraj.« Gilbert mu je izročil vino in obenem pisma. Potem je odhitel k svoji luknji. Sklonil se je, da bi mogel zlezti pod peščenimi vrečami, in skočil v duplino. Začofotalo je, kakor da bi bil skočil v potok. Dasi je bil vhod zamašil z desko, mu je vendar voda udarila v škuljo in na visečih tleh ob vhodu je nastalo celo jezero. Ali naj še enkrat poklekne v niočvaro ter s pločevinasto škatljo izpoljc vodo, se bori proti struji, ki bo potem vzlic vsemu zopet našla pot nazaj... Ni imel poguma. Zato se je moral skrčiti, namesto da bi se bil udobno zleknil. Slekel je gumijasti plašč in bil ves srečen, da je bil suknjeni plašč pod njim suh. Zunaj v noči je šumel dež in smehljaje se mu je prisluškoval. Bil jc v zatišju, bil je doma; nič drugega mu ni bilo treba kakor prečitati pismo, ga potem še enkrat citati in z njim zasnuti. Odvil si jo blatne povojne gamaše, ostrgal čevlje in vteknil mokre noge v dve majhni prsteni vreči, da bi mu bilo toplo. Potem se je zavil v odejo, si vrgel gumijasti plašč čez noge in utrnil vlažno svečo. Kaj več si zaenkrat ni želel... Čital je: »Tu mi zelo ugaja, v hotelu je jako veselo. Iz dalje se vidi samo njegova rdeča streha; vse drugo zakrivajo mimoze. V hotelu sem naletela na nekega prijatelja, o katerem sem Ti bila že pripovedovala: to je Marcel Bizot. Ljubezniv fant in se že veselim, da Ti ga po vojni predstavim. Velikokrat greva skupaj na izprehod. Saj nisi hud zaradi tega, moj dragi? Raje Ti sama povem, ker naju je videlo enkrat par tepcev in bi bili v stanju, da Ti pišejo kdove kaj. Bila sem z njim na planini Mal In-fernet. Saj sc spominjaš na Mal Infernet?« Zunaj je šla mimo s pridušenim hramom zamena. Voda je še vedno žuborela ob vhodu dupline in padala v debelih kapljah v lužo. Iz pisma se je vzdigal svež vonj po verbeni. Včasih je bila tekala za njim z razprševalcem za parfem in ga strašila. Sedaj je bil ta čas parfema tako daleč. A vzlic vsemu njegovemu srcu tako blizu... Pogled in misel sta se nekje izgubljala, ko jc prisluškoval dežju. Sulphart je dvignil šotornino in moker, da je teklo od njega, skočil v luknjo. »Nu, presneta reč, to bi bilo v kraju... Ali si prejel pismo?« »Da,« je raztreseno odgovoril Gilbert. Ali je premišljeval? Ne, da bi sc genil, je gledal izgubljeno nekam v daljavo, na ustnah mu je lebdel običajni otroški nasmeh. Dobre novice?« Dež ... Dejal bi, da jo tudi v njegov pogled zašla dežna kaplja. >Da, dobre.«. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2 — Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pr naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. Sluzbodobe Vsaka beseda 1 Din Za majhno gostilno na deželi iščem kavcije zmožno dekle, katero bi opravljalo vsa hišna dela in prevzelo na račun. — Gostilna se da tudi v najem event. tudi proda. -Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.353._(b) Sprejme se cesten, trezen in kavcije zmožen natakar ali natakarica v novo urejeno točilnico alkoholnih pijač in mrzlih jestvin. - Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 10.356. (b) Hotelskega slugo vestnega, veščega nemščine ter zmožnega kavcije spreime hotel Štrukelj. (b) Kuharica se sprejme v župmšče. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.345. (b) mm\ Vsaka brseda t Din Učenka za modno in konfekcijsko trgovino se takoj sprejme pri tvrdki Belihar & Ve-lepič, Ljubljana, Dunajska cesta 35 b. Predstaviti se osebno. Iv) Zaslužek Provizij, zastopnike agilne, za prodajo novosti, iščem. Visok zaslužek. Ponudbe na: Videm-šek, Maribor, Koroščeva št. 36. (z) Vsaka beseda 1 Din Vložna knjižica za 50.000 Din naprodaj. -Ponudbe pod »Kapital« 10.352 na upravo »Slovenca«. (d) 4000 Din posojila iščem proti dobri garanciji. Ponudbe pod Sigurnost« na upravo SI.« (d) Dijaki Vsakn beseda 1 Din Dijakinje se sprejmejo na stanovanje s celo oskrbo po nizki ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.357. D NAŠA SLOGA LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 17 Izdeluje v lastnih delavnicah: masne plašče, pluvijale, bandere, društvene zastave in vsa cerkvena oblačilo Kelihe, ciborije. monštrance, svečnike, lestence ter vse kovinske predmete za cerkev in dom. V zalogi Imamo raznovrstno svilo, resice. porte. platno za albe, čipke, slike, kipe itd., kakor tudi vse potrebščine za veleČast. gg. duhovnike kot: birete, šemisete, ovratnike itd. V popravilo prevzamemo vsa mašna obla- čila, kakor tudi kelihe, monštrance itd. Ilustrirani cenik pošljemo zastonj. Cene konkurenčne! Prevzamem Ivana. Oglasite se osebno! Objave Vsaka beseda 1 Din Podpisani obžalujem, da sem v razburjenju govoril neresi.dco o obiskih pri g. Fr. Okorn. V. Cirman, Št. Vid. (o) Stanovanja Vsaka beseda I Din IŠČEJO: Sobico skromno opremlj., iščem na periferiji za nedoločen čas. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod Zrak« 10.340. (s) ODDAJO: Stanovanje sobe in kuhinje, pripro-sto, lakoj ugodno oddam Naslov v upravi lista pod št. 10246. (č) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup, Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana. (lj Mlatilnice, kosilnice »Deering«, čistilnike, slamoreznice, ge-plje, trijerje in druge poljedelske stroje kupite zelo ugodno pri tvrdki Fr. Stupica, železnina Ljubljana, Gosposvetska cesta 1, (lj Prodam večjo množino praznih zabojev vseh velikosti. -Poizve se pri tv. Kari Prelog, Ljubljana, Gosposka ulica 3. (J) Otroški voziček poceni naprodaj. Sv. Petra cesta 52. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/11. (1) Gostilničarji, pozor! Ogrske salame in naifi-neiše domače salame kakor tudi prvovrstni pol-emendolski sir nudi po konkurenčni ceni delikatesna trgovina I. Buzzo-lini, Lingarjeva ulica. (1) ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočuvstvovanja in sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše srčno ljubljene in nepozabne mamice, soproge, sestre in tete, gospe Justine Pleško roj. Znane trgovke ■ se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo, posebno pre-častiti duhovščini in darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. Najlepša hvala vsem, ki so jo spremili v tako obilnem številu na njeni zadnji poti. Šmihel, dne 9. julija 1932. Žalujoči ostali. / ZAHVALA. Ob svežem grobu najine dobre soproge in blage, nepozabne mamice, gospe NEŽE ZAJC izrekava najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so nama v teh težkih trenotkih stali na strani, dalje preč. duhovščini, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem onim, ki so v tako častnem spremstvu spremili najino ljubljeno pokojnico na njeni zadnji poti. Bog plačaj! Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek 15. t. m. ob 5 zjutraj pri Sv. Jakobu. Ljubljana, dne 11. julija 1932. Žalujoča ostala soprog in hčerka. Na stanovanje se sprejmeta dva gospoda v Delavski zbornici. Naslov pove uprava "Slovenca« št. 10.199. (s) Soba poleg sodišča, prazna in separirana s stopnišča, pripravna za pisarno, sc odda. Tavčarjeva ul. 11, I. nadstr., levo. (s) Opremljena soba s posebnim vhodom se odda na Bregu 2/II. (s) GBBP Vsaka beseda t Din Stavbne parcele za vile, sredi mesta, ob Erjavčevi cesti in Nunski ulici naprodaj. Parcel je osem v izmeri po 840 in'. Samo pismene ponudbe na Jean B. Pollak, Ljubljana, Erjavčeva c, 12. (p) Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ip) Parcela zraven nove šišenske cerkve v Verovškovi ulici -naprodaj. Podatki se dobe: Verovškova 53. (p) Vsaka beseda 1 Din Moške obleke in perilo kupite po znižanih cenah pri Ivanu Kro-šelj, Ljubljana, Šmartinska cesta 15. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. II Pohištvo I Vsakn beseda | Din Naprodaj pohištvo iz trdega lesa z blazinami, nočne omarice z marmornatimi ploščami, pisalna miza in nizka omara s štirimi predali. -Maribor, Smetanova ulica 38 a II., vrata 10. (š) Kupimo Vsaka beseda 1 Din Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M Jankole. Selenburgova 6/11. (k) Les tesan in žagan ter drva za kurjavo kupuje vsako količino tv. Lj. Meštrovič, Zagreb, Savska c. 11. (k) Duhova drva in oglje kupuje stalno Uran Iranc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Vsakovrstno zlato Kopate po najvišjih cenab CERNE, juvelir. Liubliana. Wolfova ulica St. 3. I 125 Din 1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič. Sv Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. v■,, v;:...- .v.-. ,.-• :,'\».>'.i-.v>'» ■ •y.v- .. . SifSifel■ S + V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog oziroma oče. brat in stric, gospod V Matevž Skerianc trgovec in posestnik, član Kmetske hranilnice itd. v nedeljo, dne 10. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 12. julija 1932 ob 3 popoldne iz hiše žalosti Zeljarska ulica 11 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. julija 1932. Marija Škerjanc, soproga, Mici, Marjan, otroka, in ostali sorodniki. Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68 |t) ie slavni umetnih in doktor brussetske fl/otehnične akademije. Po njegovih vzorcih slikajo sobostikarji stanova nja /io celi čvro/ii "Zahtevajte tudi Vi da Ujm Vaš sobostikar brezpogojno no kaže Se6estyčnooe vzorce za soboslikarstvo. Zastopnik teh vzorcev je „ Oblik ' becKjna d Obilice v Vena c 9 Krušno moko in rščeno snoka »edno flveio. kupite telo usodno prt A. VOLK, LJUBLJANA ResItrTs ce«t« S* VEL I Z B K A R A >0 ŽS a L AH M A P i B m R Tatovi! Lopovi! Molji izjejo velike neprijetne luknje v Tvoji obleki. Sto-tisoče dinarjev škode napravi vsako leto ljudem ta zloben mrčes. Hodi pameten iti varuj obleko, nabavljeno za drag denar! Škroni Flit in ugonabljaj hitro in enostavno muhe, komarje in ves drugi mrčes. Flit je na glasu po celem svetu kot nenadkriljivo tovrstno sredstvo. Pazi na vojaka na rumeni konvi z črnim robom. Ako ni v takšni plombirani konvi, ni Flit. Danes ob pol 11 zvečer je Bog v Svoji neskončni previdnosti, po dolgi bolezni in večkrat previdenega s sv. zakramenti, poklical s tega sveta našega prcljubljenega očeta Jakoba Jerala posestnika in gostilničarja v Polju št. 34, v 66. letu starosti. Pogreb dragega očeta bo v sredo 13. julija ob 9 na župnijsko pokopališče v Vodicah. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem priporočamo ljubega očeta v pobožni spomin pri molitvah. Polje št. 34 pri Vodicah nad Ljubljano, 10. julija 1932. Žalujoči ostali. + Podpisani vljudno naznanjamo, da je umrl gospod ANTON ŠlViC okrajni tajnik v pokoju dne 9. julija t. 1., previden s tolažili svete vere, star 82 let. Pokojnika smo pokopali dne 10. julija popoldne na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Žalujoči ostali. Zahvala Ob težki izgubi, ki me je zadela s smrtjo moje nenadomest-tpve, nad vse liubljene soproge Cilke Reisner mi je došlo od vseh strani toliko iskrenega sočutja, da se.mi m mogoče vsem in vsakemu posebej zahvaliti. Prejmite vsi, ki ste spremili mojo rajnico na zadnji poti, vsi darovalci krasnih vencev in cvetja, mojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem pevskemu zboru Ljubljana« in niegovemu dirigentu g. dr Dolinarju za v srce segajoče odpete za ostinke železničarski godbi Sloga«, ki je pokojnico spremljala z žalnimi koračnicami ter vsem številnim tovarišem sej-mariem, ki so se udeležili pogreba. Vsem in vsakemu: Bog povrnil Žalujoči soprog Fran Reisner. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: lv»» Uakuveo. Uradnik: Franc Kremžar.